zamudna sodba - sklepčnost tožbe - obrazložitev sodbe - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - reintegracija - sodna razveza
Pritožbeno sodišče pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, izdane v sporu o prenehanju delovnega razmerja, ne more upoštevati navedb v odgovoru na pritožbo, s katerimi tožena stranka predlaga sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 132, 171, 179. ZVZD člen 3, 3/3, 5, 8, 24, 25, 63, 65. ZMZPP člen 2, 20, 21, 21/4.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - uporaba prava - varno delo - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri presoji odškodninskega zahtevka za škodo, ki jo je tožnik - voznik tovornjaka - utrpel v Avstriji pri nakladanju tovornjaka, pravilno uporabilo pravo Republike Slovenije, ker je bil tožnik zaposlen pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji.
pobot – povračilo stroškov v zvezi z delom – odškodninska odgovornost delavca
Pobotanje delodajalčeve terjatve (iz naslova odškodninske odgovornosti delavca) s povračilom stroškov v zvezi z delom (dnevnicami) je možno in dopustno le pod takšnimi pogoji, kot je možen pobot s plačo delavca.
Plačilni nalog za plačilo sodne takse je bil toženki pravilno vročen s fikcijo, ki v svojem bistvu predpostavlja izostanek dejanske vročitve, torej vročitev nadomešča, in ker toženka pravilnosti vročitve ne izpodbija, velja domneva, da so podatki, navedeni na obvestilu in vročilnici pravilni, vročitev plačilnega naloga pa z dnem 09. 09. 2010 opravljena.
odpravnina - odpoklic - član uprave - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - stroški postopka - nagrada za narok
Tožnik bi moral najkasneje ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati sodno varstvo in sicer bi moral uveljavljati, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker tega ni storil, ni mogoče v sodnem sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine na podlagi te pogodbe o zaposlitvi (ki je predhodno prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena), ugotavljati, da se pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in da še vedno velja. Ta pogodba o zaposlitvi za določen čas ne velja več in tudi ni več veljala v času odpoklica tožnika, zaradi česar ne more predstavljati podlage za plačilo odpravnine.
OZ člen 188, 188/3, 208, 208/3. ZNVP člen 3, 22, 24, 24/2, 33, 34. ZTVP člen 159, 159/2.
odgovornost klirinško depotne družbe – odgovornost borzno posredniške hiše – objektivna odgovornost več oseb za isto škodo – regres plačnika – odškodnina po enakih deležih
Vzrok za uzakonitev objektivne odgovornost klirinško depotne družbe in njene članice - borzno posredniške hiše, za škodo povzročeno imetniku pravic, ki so predmet vpisa v centralni register je v dejavnosti, ki jo opravljata z visoko stopnjo tveganja za varnost pravnega prometa z vrednostnimi papirji. Če je več oseb objektivno odgovornih, kot je primer v konkretni zadevi, sicer ni razloga, zakaj ne bi katera od objektivno odgovornih oseb težje odgovarjala, ob predpostavki, da se delež posamezne osebe da ugotoviti. Težo krivde in težo posledic vsake objektivno odgovorne osebe je v tem primeru treba primerjati z vzrokom, zaradi katerega je posamezna stranka objektivno odgovorna. Če je vzrok odgovornosti enako tehten, se tudi škoda porazdeli na enake dele.
Konkurenčna klavzula v pogodbi o zaposlitvi, s katero se je tožeča stranka (delodajalec) zavezala, da bo tožencu (delavcu) po prenehanju delovnega razmerja za njeno spoštovanje povrnila izgubo čistega dohodka v višini 20 %, če dokaže, da bi lahko le z uporabo znanj in zvez pridobil dohodek za svojo materialno eksistenco, in če dokaže, za koliko čistega dohodka je s tem prikrajšana, ne velja, saj ni nedvoumno in brezpogojno določeno, kakšno nadomestilo naj bi tožencu pripadalo. Iz tega razloga tudi tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (v pavšalnem znesku) zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tako zaradi razloga nesposobnosti kot zaradi krivdnega razloga (češ da je tožnica "zagrešila" manko v blagajni), ni zakonita, ker se odpovedna razloga (nesposobnost, krivda) že pojmovno izključujeta.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo tožnica utrpela, ker je bila pri toženi stranki 7 let izpostavljena različnim škodljivim dejavnikom (pršice, formaldehid, hlapi krojaške krede), ni utemeljen, saj zgolj zatrjevani vpliv delovnega okolja sam po sebi ne more predstavljati podlage za ugotovitev krivdne odgovornosti tožene stranke.
Tožnik je za zaostanke plač od leta 1990 do 1994 prejel lastninski certifikat, na podlagi katerega je v postopku lastninjenja podjetja prejel ustrezno število delnic, ki ob izplačilu niso imele značaja plače, in tudi niso bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker prispevki niso bili plačani, je tožbeni zahtevek, da se pri odmeri starostne pokojnine upošteva tudi te zaostanke plač, neutemeljen.
invalidnost - invalid III. kategorije - samozaposleni - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidske pokojnina
Ob ugotovitvi, da je tožnik sposoben opravljati samostojno dejavnost le še v skrajšanem delovnem času po 4 ure na dan, je pravilna odločitev, da se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, katere odmero, višino in izplačevanje bo določila toženka.
odškodninska odgovornost delodajalca - elementi odškodninskega delikta
Pasivna legitimacija tožene stranke za povrnitev škode, ki jo tožnik zahteva zaradi domnevno nedopustnega ravnanja imenovane zdravnice, ki je za toženo stranko izvajala zdravstvene preglede, ni podana.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/5, 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reintegracija - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je izvedela za nastanek poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (da tožnikovega dela ne potrebuje, ker je na njegovo delovno mesto v času trajanja sodnega spora o zakonitosti predhodnega prenehanja delovnega razmerja zaposlila drugega delavca), ko je tožnik s pravnomočno sodbo pridobil pravico do vrnitve nazaj na delo.
Ker velja prekluzija navedbe dejstev in predlaganja dokazov za pritožbene trditve o domnevnem drugem zapustnikovem premoženju, ki naj bi ga imel še v času smrti oziroma ki naj bi ga že pred smrtjo podaril drugima dvema dedičema, posledično velja prekluzija tudi za uveljavljanje dednih pravic v tem zapuščinskem postopku.
Ugovor neizpolnjene pogodbe je sredstvo za zagotavljanje načela istočasnosti izpolnitve in daje pogodbeni stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni oziroma je ni pripravljena izpolniti nasprotna stranka. Takšno zadržanje izpolnitve zaradi ugovora ne pomeni kršitve obveznosti in zato za stranko, ki ugovarja, ne nastopijo pravne posledice dolžnikove zamude.
državna pokojnina – pogoji za priznanje – stalno prebivališče
Pogoj prijavljenega stalnega prebivališča med 15. in 65. starosti v Republiki Sloveniji za priznanje pravice do državne pokojnine se ne nanaša na dejansko prebivanje, ampak na upravni akt prijave stalnega prebivališča.
Ker podatkov o tožnikovi plači za leti 1973 in 1974 ni bilo v matični evidenci, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je za ugotovitev pokojninske osnove in izračun višine pokojnine upoštevalo plače primerljivih sodelavcev.
Četudi tožeča stranka svoje terjatve ni prijavila v roku, ki je bil določen v sklepu o začetku redne likvidacije, njena terjatev nasproti toženi stranki ni prenehala, ker zamuda roka za prijavo terjatve v rednem likvidacijskem postopku nima enakih posledic kot v primeru stečajnega postopka.
plača - pogodba o zaposlitvi - ničnost - ustni dogovor
Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati plačo v višini, kot je bila ustno dogovorjena, in ne plače, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, saj je bilo za to pogodbo o zaposlitvi v drugem sporu s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je nična.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 118, 1118/1, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 9, 9/2, 9/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena – seznanitev z oceno – sodna razveza – odškodnina
Zgolj dejstvo, da je direktorica prodaje tožnika seznanila, „da niso za skupaj in da mu delovnega razmerja po poteku poskusne dobe pogodbe ne bodo podaljšali“, ne more nadomestiti pisne ocene, ki bi morala biti skladno s kolektivno pogodbo izdelana tri delovne dni pred iztekom poskusne dobe. Določbe kolektivne pogodbe, ki natančno določajo postopek ocenjevanja poskusnega dela, bi morala tožena stranka spoštovati, saj so tožniku v korist, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita.