Za zastaranje obveznosti plačila rudarske sanacnine (za izkoriščanje tehničnega kamna) se uporabljajo pravila ZDavP-2, da zastara pravica do odmere davka v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
rudarstvo - rudarska pravica - prenos rudarske pravice - nosilec rudarske pravice
Rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine je mogoče podeliti bodisi pravni bodisi fizični osebi, torej je lahko nosilec rudarske pravice zgolj pravna ali fizična oseba. Nosilec rudarske pravice je lahko poleg pravne osebe tudi fizična oseba (brez nadaljnjega pogoja, vezanega na opravljanje pridobitne dejavnosti). Rudarska dela pa lahko izvajata gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, če sta v Republiki Sloveniji registrirana za ustrezno dejavnost, ki izpolnjuje tudi druge predpisane pogoje.
ZUP člen 222, 222/1, 222/4, 255, 255/1. ZLD-1 člen 3, 3/1, 39, 39/1, 121, 121/2, 121/7. ZZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28. ZZDej člen 20, 20/1. ZJZP člen 3, 94.
koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - molk organa
Ni mogoče slediti ugovorom toženke, da je ureditev iz 121. člena ZLD-1 nejasna oziroma nepopolna do te mere, da zakona sploh ni mogoče uporabiti oziroma, da je zato zakon v nasprotju z Ustavo. Pri tem sodišče izpostavlja, da je pri razlagi določb ZLD-1 treba upoštevati tudi druge zakone, ki urejajo zadevno področje, kot tudi, da se je o določenih relevantnih vidikih že izrekla tudi sodna praksa.
Iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-194/17-21 z dne 15. 11. 2018, je razvidno stališče, da koncept materialnih preoblikovanj sloni na institutu univerzalnega pravnega nasledstva in da gre (tudi) v takšnem primeru za prenos koncesije s koncesionarja na drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti, na katerega (na ta prenos) pa se v omenjeni zadevi presojana določba tretjega odstavka 42. člena ZZDej ne nanaša. V odločbi U-I-194/17-21 je Ustavno sodišče tudi navedlo (opomba 73), da določba drugega odstavka 74. člena ZJZP dopušča prenos posebne in izključne pravice (torej tudi koncesije) na drugega izvajalca skladno z zakonom in ob predhodnem soglasju javnega partnerja, to je koncedenta. Tudi iz obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Cpg 903/2013 z dne 11. 2. 2015, je razvidno stališče, da obstajajo področja (kot je upravnopravno), na katerih pri statusnem preoblikovanju ne pride do samodejnega prenosa vseh pravic in obveznosti, ker bi zgolj z uporabo določb ZGD-1 o univerzalnem pravnem nasledstvu lahko prišlo do obida javnopravnih omejitev, in je zato utemeljeno (z odločbo) ugotavljati, ali je prenos koncesije na prevzemno družbo dopusten in ali so v takšnem primeru izpolnjeni pogoji, ki omogočajo koncedentu, da s prenosom soglaša.
URS člen 156. ZZDej člen 42. ZUP člen 9, 209. ZUstS člen 23.
podelitev koncesij - javna služba - osnovna zdravstvena dejavnost - soglasje ministrstva - pravica do izjave - neustavnost zakona
Sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank zahteva, prekiniti postopka. Tako je dolžno ravnati tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, skladen z ustavo. Je pa sodišče dolžno resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost.
Organ, ki izda odločbo mora v njej navesti akt, s katerim je drugi organ dal soglasje ali ga odrekel oziroma navesti, da drugi organ v predpisanem roku niti ni dal niti ga odrekel. Akcesorni akt, v konkretnem primeru zavrnitev izdaje soglasja, ni samostojni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj s tem ni bilo odločeno o pravici tožeče stranke oziroma njeni pravni koristi. Zato ga je možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o glavni stvari. Kljub temu pa mora biti stranki dana možnost, da se s to odločbo seznani in se o njej izjavi.
Sklep Ministrstva za zdravje, s katerim je bila zavrnjena zahteva občine za izdajo soglasja k podelitvi koncesije, ni bil vročen tožnici. S tem ji je bilo onemogočeno, da bi se pred izdajo odločbe seznanila s celotnim gradivom, in da bi se lahko izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za odločitev.
ZJZP člen 52, 52/5, 55, 58, 58/5, 61, 63. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
koncesije - podelitev koncesij - javno-zasebno partnerstvo - sklep o izbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Skladno s 55. členom ZJZP komisija po končanem pregledu in vrednotenju sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter ga posreduje organu javnega partnerja. Posebnosti upravnega postopka v primeru, ko je, kot v tu obravnavanem, akt o izbiri odločba, so določene v 58. členu ZJZP. Po petem odstavku tega člena se v izreku odločbe o izbiri navedejo stranka, ki je bila izbrana, ter stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene. Odločba o izbiri pa se vroči vsem strankam v postopku. Po tem zakonu je pravno varstvo v pritožbenem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno izključno zoper akt o izbiri (61. in 63. člen), položaj stranke pa je priznan (vsem) vlagateljem vlog za izvajalca javno-zasebnega partnerja. Postopek izbire se po navedenem za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, sklene z izdajo ene (končne) odločbe – odločbe o izbiri, ki se vroči vsem strankam, iz česar izhaja jasna pravica, da lahko vse navedene stranke uveljavljajo pravno varstvo.
Izpodbijani sklep Komisije o priznanju sposobnosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je sodno varstvo tožniku zagotovljeno v upravnem sporu zoper odločbo o izbiri.
ZZDej člen 42, 42/3, 44d, 44d/1, 44d/1-6. ZJZP člen 74, 74/2.
koncesija - statusno preoblikovanje - prenos dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - prenos koncesije - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Sodišče v tem upravnem sporu ni dolžno, niti pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti statusnega preoblikovanja. Slednje je namreč dopustno in utemeljeno z določbami ZGD-1, sam ZZDej pa izrecno odgovora na vprašanje, ali lahko pride na podlagi statusnega preoblikovanja tudi do prenosa koncesije, ne daje. V zvezi z odgovorom na to vprašanje se zato sodišče sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-194/17-21 z dne 15. 11. 2018.
V obravnavani zadevi je treba ločiti pravno podlago oziroma dopustnost materialnega preoblikovanja od dopustnosti singularnega prenosa koncesije in upoštevati dejstvo, da koncesijo podeljuje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti občina. Na podlagi sicer dopustnega materialno pravnega preoblikovanja je „prenos“ koncesije dopusten zgolj na podlagi soglasja koncedenta, slednje pa si je koncesionar dolžan pridobiti tako, da izvajalec dejavnosti javno – zasebnega partnerstva predhodno pridobi pisno soglasje javnega partnerja.
Ker je Ustavno sodišče že zavzelo stališče do določbe tretjega odstavka 42. člena ZZDej, ki pa ga upravna organa pri svoji odločitvi nista upoštevala, je odločitev v izpodbijani odločbi, ki vlogo tožeče stranke za izdajo ugotovitvene odločbe opira na tretji odstavek 42. člena ZZDej, materialnopravno zmotna.
rudarstvo - izkoriščanje mineralne surovine - nadomestilo - osnova za odmero - priglasitev - velika količina
Osnova za izračun rudarske koncesnine sta velikost pridobivalnega prostora in povprečna cena enote določene vrste mineralne surovine v Republiki Sloveniji. Za posameznega koncesionarja se podatek o v preteklem letu pridobljenih količinah mineralnih surovin v njegovem pridobivalnem prostoru pridobi z vpogledom v njegov gospodarski priglastiveni obrazec.
Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 11, 12.
rudarska pravica - način določanja plačila za rudarsko pravico
Tožeča stranka, ki je podpisala koncesijsko pogodbo, je bila seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije. Zato je tožena stranka utemeljeno izdala odločbo o odmeri rudarske sanacnine, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmeri rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca.
Bančna garancija, ki jo je tožeča stranka predložila kot garancijo iz naslova zagotavljanja sredstev za sanacijo pridobivalnega prostora, ni več veljavna, kar pomeni, da je imela toženka utemeljen razlog za izdajo odločbe, saj drugačna vrsta zagotavljanja sredstev za sanacijo kot z bančno garancijo ali z nakazilom denarnih sredstev na račun EKO sklada v Uredbi ni predvidena.
Neutemeljeno je zatrjevanje kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov po 7. členu ZJN-3 in načela enakosti, ki ga določa 12. člen ZJZP. Kolikor bi tožena stranka obravnavala prijavitelje različno, bi to pomenilo kršitev načela enakosti, kot tudi neenako obravnavati kandidatov, ki so v bistveno različnem pravnem ali dejanskem položaju. V obravnavanem primeru pa so za vse prijavitelje, tudi za tožnika, veljali enaki pogoji in merila oziroma je bila zagotovljena enakopravna obravnava prijaviteljev Javnega razpisa. Tožnik pa tudi ni izkazal zatrjevanih kršitev oziroma kršitev u stvarjanja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.
koncesija - podelitev koncesij - odločba o podelitvi koncesije - uredba Vlade
Sodišče ugotavlja, da 199. člen ZV-1 vlade ne pooblašča, da določi drugačne pogoje za pridobitev koncesije brez javnega razpisa, kot jih določa zakon. Glede na predhodne navedbe pa Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 tistega, kar iz zakona ne izhaja, niti ne more določiti.
Glede na navedeno določbe prvega odstavka 2. člena Uredbe , po kateri je pogoj za pridobitev koncesije brez javnega razpisa izkazovanje zakonite posesti objektov vodnjaka za črpanje vode iz vodnega vira za stekleničenje in proizvodnjo pijač, ki je bila v zadevi uporabljena kot podlaga za zavrnitev vloge za izdajo vodnega dovoljenja, nezakonita in je v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti (načelo exceptio illegalis).
ZZDej člen 42. ZUP člen 274, 274/1, 274/1-1, 276, 276/2, 277, 277/1.
podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - ortodontsko zdravljenje - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Postopek podelitve koncesije na področju zdravstvene dejavnosti je treba izvesti skladno z določbami ZJZP na podlagi javnega razpisa, razen če poseben zakon ne določa drugače.
Izpodbijana odločitev, odprava odločbe po nadzorstveni pravici, temelji na razlogu iz 1. točke prvega odstavka 274. člena ZUP. Ker je sodišče presodilo, da je zobna in čeljustna ortopedija specialistična zobozdravstvena dejavnost in je zato za podelitev koncesije pristojna tožena stranka (Ministrstvo za zdravje), je bila po presoji sodišča podana tako dejanska, kot pravna podlaga za uporabo izrednega pravnega sredstva, pri čemur je sodišče upoštevalo tudi, da je bila izpodbijana odločba izdana v roku iz prvega odstavka 277. člena ZUP.
Tožena stranka je na podlagi analize ugotovila, da bančna garancija, ki jo je tožeča stranka predložila kot garancijo iz naslova finančnih sredstev sanacnin, ne zadošča za kritje takšnih stroškov, saj ni več veljavna, kar pomeni, da je imela utemeljen in stvaren razlog izdati odločbo, saj drugačna vrsta zagotavljanja sredstev za sanacijo kot z bančno garancijo ali nakazilom denarnih sredstev plačanih na račun Eko sklada, v skladu z Uredbo o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo, ni predvidena. Glede na to, da je bančna garancija iztekla že v letu 2011 in ni bila podaljšana ali predložena nova, je tako bil edini zakoniti način, da je tožena stranka izdala odločbo glede načina zagotavljanja sredstev za sanacijo z denarnimi sredstvi, plačanih preko Eko sklada.
ZGJS člen 44, 44/1, 44/1-1. Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Borovnica (2012) člen 43.
Tožeča stranka se je ob sklenitvi koncesijske pogodbe zavezala, da bo do 6. 12. 2013 zagotovila izgradnjo sistema oskrbe s toplotno energijo pod pogoji, ki so ji bili takrat znani in je nanje s podpisom koncesijske pogodbe tudi pristala. Sodišče zato zavrača tožbene očitke, da tožeča stranka ni mogla pridobiti gradbenega dovoljenja za izgradnjo kotlovnice in deponije ter posledično začeti izvajati koncesije izključno in edino zaradi ravnanj toženke in njenega nezakonitega posega v prostorski akt - Odlok o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za občino Vrhnika. Tožeča stranka bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje pod pogoji, kot so bili določeni ob sklenitvi koncesijske pogodbe, a tega ni storila. Koncesijska pogodba se namreč ni spremenila in je tožečo stranko zavezovala v nespremenjeni vsebini od njene sklenitve dalje. Lokacija kotlovnice in deponije je bila torej znana v trenutku objave razpisne dokumentacije, ob podelitvi koncesije in ob sklenitvi koncesijske pogodbe in se kasneje ni spreminjala.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj le navaja določila javnega razpisa oz. razpisne dokumentacije. Sklicevanje na dele razpisne dokumentacije ne zadostuje za odločitev o ponudbi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o izbiri, zato dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Obrazložitev izpodbijane odločbe je torej pomanjkljiva in pavšalna, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso podkrepljeni z materialnimi določili zakona in jih ni mogoče preizkusiti.
Ministrstvo ni postopalo pravilno, ko je zgolj iz razloga, ker gre za območje, za katerega je razpisna koncesija B, brez da bi sploh presojalo za kakšen primer v obravnavani zadevi gre, tožnikovo vlogo zavrglo kot nepopolno (že) iz razloga, ker ji niso bila preložena dokazila, določena za koncesije B.
Tožeča stranka je imela vsaj šest let možnost predložiti novo bančno garancijo, ki bi zagotavljala način sredstev za sanacijo, pa tega ni storila, kljub določilom iz koncesijske pogodbe in Uredbe o rudarski sanacnini in sredstvih za sanacijo. Glede na to, da je tožeča stranka koncesijsko pogodbo podpisala, je bila tudi seznanjena s posledicami nepodaljšanja bančne garancije, zaradi česar je tožena stranka utemeljeno izdala predmetno odločbo, saj iz Uredbe o rudarski koncesnini sredstev za sanacijo, in sicer 12. člena izhaja, da ministrstvo izda odločbo o odmerili rudarske koncesnine v skladu z določbami 11. člena iste Uredbe v dveh mesecih po prejemu rudarskega priglasitvenega obrazca, kar je v danem primeru tudi storila.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - obrazložitev odločbe - koncesija za opravljanje javne službe pomoč družini na domu - obrazložitev upravnega akta
Po sodni praksi mora organ, ki podeljuje koncesijo, v odločbi o podelitvi koncesije navesti razloge za svojo odločitev, kar pomeni, da mora odločbo obrazložiti v tolikšni meri, da so iz nje razvidni razlogi za dodelitev točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za vsakega ponudnika posebej. V obrazložitvi pa morajo biti navedeni tudi konkretni razlogi o tem, zakaj je prijava izbranega ponudnika prejela večje število točk v primerjavi s ponudbami drugih ponudnikov. Le s takšno obrazložitvijo je neizbranim ponudnikom zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in s tem učinkovito sodno varstvo. Ker v izpodbijano odločbi občinska uprava ni navedla razlogov za prejeto število točk po posameznih merilih, izpodbijana odločitev ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati tudi razloge za odločitev.
koncesija - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - javna služba - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - prepoved diskriminacije - sedež ponudnika
Merilo, po katerem posamezni ponudnik zgolj zato, ker nima sedeža matičnega podjetja oziroma izpostave na območju občine, dobi nižje število točk v primerjavi s ponudniki z območja občine, ne ustreza zahtevi po enaki obravnavi kandidatov v postopku podeljevanja koncesije. Ta zahteva je vsebovana v 12. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki izrecno prepoveduje t.i. krajevno diskriminacijo ponudnikov, kamor nedvomno sodi tudi diskriminacija glede na sedež oziroma izpostavo ponudnika.
koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - ustavitev postopka - prepoved retroaktivnosti - načelo zaupanja
S predlagano ureditvijo v sedmem odstavku 41. člena ZZDej-K se ne posega v načelo prepovedi retroaktivnosti, prav tako se ne posega v načelo zaupanja v pravo, saj se ponudniku, ki je v postopku podelitve koncesije, njegov položaj ne poslabšuje arbitrarno, zahteva po ustavitvi postopkov in ponovni začetek postopkov podelitve koncesije po postopku in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pa je utemeljena v prevladujočem javnem interesu in je nujna za izpolnitev cilja predlagane zakonske ureditve, in sicer transparentnega dodeljevanja koncesij pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu.
koncesija - odvzem koncesije - odprava pomanjkljivosti - načelo pravne enakosti - zdravstvena dejavnost - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Če pomanjkljivosti v poslovanju koncesionarja (zaradi njihove narave ali posebnih okoliščin) objektivno ni mogoče odpraviti, to pomeni, da je v takem primeru določbe prvega in drugega odstavka 44. člena ZZDej treba razlagati v pomenu, da že sama ugotovljena pomanjkljivost (ki je po koncesijski pogodbi razlog za odvzem koncesije) zadostuje za odvzem, ne da bi bilo poprej treba koncesionarju določiti rok za odpravo pomanjkljivosti, in mu izreči sankcijo šele v primeru, če v odrejenem roku v skladu s pozivom koncendenta ne bi ravnal. Določbi prvega in drugega odstavka 44. člena ZZDej namreč vsebujeta pravno pravilo, ki ni oblikovano striktno, pač pa relativno določljivo, pri čemer je merilo ravnanja enako v okoliščinah, ki so si v bistvenem podobne, različno pa v okoliščinah, ki se od prvih bistveno razločujejo (načelo pravne enakosti).