• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 6
  • >
  • >>
  • 61.
    Sodba II Ips 1132/2008
    23.8.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0015577
    OZ člen 153, 153/3, 180, 185. ZPP člen 5, 8, 243, 253, 253/1, 253/4.
    dokazovanje – izvedenec - zaslišanje izvedenca – izdelava izvedenskega mnenja – dokazna ocena - povrnitev škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci – smrt sina - višina odškodnine
    Dokazna ocena je prosta in predstavlja rezultat kompleksne presoje vseh izvedenih dokazov. Zato ni mogoče zahtevati, da se na hipotetična vprašanja odgovori s stopnjo gotovosti, pač pa mora biti sklepanje sodišča o obstoju določenih dejstev razumno utemeljeno. Glede na pomanjkljive in nejasne dejanske okoliščine zaslišanje izvedenca ne bi prineslo bolj gotovih ali točnih ugotovitev, kot jih je izvedenec že podal v pisnem mnenju. Kot je Vrhovno sodišče v preteklosti že zavzelo stališče, absolutne zahteve, da sodišče v vsakem primeru ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vsa pravno pomembna vprašanja, ni mogoče postaviti. Od primera do primera je potrebno presojati, ali so izvedenčevi pisni odgovori dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi, jasni in strokovni, da njegovo zaslišanje ni potrebno. Glede na pomanjkanje vhodnih podatkov, ki bi (kateremukoli) izvedencu omogočala natančnejše odgovore, bi bilo njegovo zaslišanje v konkretni zadevi nesmiselno.

    Človeško življenje nima cene in ne denarne vrednosti. Narava denarne odškodnine za duševne bolečine, ki jih prizadeti trpi zaradi izgube bližnjega (po določbi 180. člena OZ) je v satisfakciji, ki naj oškodovancu pomaga prestati obdobje, ko trpi duševne bolečine zaradi izgube bližnjega. Da bi denar odpravil duševno trpljenje ali vzpostavil stanje pred škodnim dogodkom, ni misliti. Tovrstna odškodnina se zato odmerja ob upoštevanju dveh dopolnjujočih, a hkrati omejujočih principov: načela individualizacije in načela objektivne pogojenosti višine odškodnine.
  • 62.
    Sodba II Ips 228/2009
    23.8.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
    VS0015491
    ZVCP člen 19, 19/1-81. ZJC člen 14, 14/1-3. ZOR člen 200, 897, 919.
    zavarovanje avtomobilske odgovornosti – plačilo odškodnine – zavarovanje AO plus – vožnja v skladišču – nekategorizirana cesta – določitev pogojev za opravljanje prometa – upravljanje viličarja
    Sodišči sta ugotovili, da je tožnikova delodajalka določila pogoje in način vožnje z viličarjem znotraj skladišča, ter sta glede na tako ugotovljeno dejansko stanje skladišče pravilno uvrstili med nekategorizirane ceste. Škoda je tako nastala v prometni nesreči, zato je podan temelj za plačilo odškodnine iz naslova AO plus zavarovanja.
  • 63.
    Sodba I Up 380/2012
    23.8.2012
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1013857
    ZMZ člen 2, 2/1, 13b, 21, 21/3, 26, 28. ZUS-1 člen 74, 74/1, 76. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
    krvno maščevanje – pripadnost določeni družbeni skupini - analiza nekonsistentnosti – severni del Iraka - plemena
    Krvno maščevanje je lahko podlaga za preganjanje v smislu pripadnosti določeni družbeni skupini. Sodišče prve stopnje je analitično in natančno presodilo vse tožnikove izjave, jih primerjalo s pridobljenimi informacijami ter pravilno ugotovilo in navedlo več nekonsistentnosti, na podlagi katerih je utemeljeno podvomilo, da je tožnik v izvorni državni preganjan zaradi krvnega maščevanja.
  • 64.
    Sodba II Ips 207/2011
    23.8.2012
    STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015404
    ZOR člen 103, 124. ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-15, 350, 350/2, 371, 371/1.
    ničnost – prodaja nepremičnine - dvakratna prodaja nepremičnine – ničnost kasnejše pogodbe – morala – kršitev moralnih pravil – dobrovernost kasnejšega pridobitelja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – meje revizijskega preizkusa
    Dvakratna razpolaga z isto nepremičnino je lahko nemoralna in je kasnejša pogodba zato lahko nična, če je bil drugi pridobitelj nedobroveren.
  • 65.
    VSRS Sklep II Ips 277/2011
    23.8.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00005649
    ZPP člen 366, 373, 373/2, 377, 383.
    dopuščena revizija - zavrženje revizije - nepopolna vloga - priloge dopuščene revizije - predlog za dopustitev revizije
    Tožnik je svoji reviziji priložil samo sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za njeno dopustitev, kakor zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Taka dopuščena revizija je nepopolna.
  • 66.
    Sodba II Ips 195/2009
    23.8.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0015492
    ZPP člen 107, 215, 370, 370/3.
    plačilo kupnine – dokazovanje plačila – dokazno breme – fotokopija listine – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
    Revizija v pretežni meri uveljavlja razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter izpodbija dokazni oceni sodišč nižjih stopenj, kar ni dovoljeno.
  • 67.
    Sodba I Up 397/2012
    23.8.2012
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1014342
    ZMZ člen 60, 61, 61/1, 61/2, 62, 63, 63/2. Direktiva Sveta (ES) o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, št. 85/2005 z dne 1. 12. 2005 (Direktiva Sveta 2005/85/ES) člen 27.
    mednarodna zaščita - stik s prisojnimi organi - prihod iz varne tretje države - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - stik z mejnimi organi - potovanje z vlakom
    V obravnavani zadevi so bile podane okoliščine, da bi lahko tožnik vzpostavil stik s pristojnimi organi Republike Hrvaške in tam vložil prošnjo za mednarodno zaščito.
  • 68.
    Sklep Cp 8/2012
    23.8.2012
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015534
    ZMZPP člen 100, 109, 109/5.
    priznanje tuje sodne odločbe – sodba ukrajinskega sodišča – določitev preživnine v odstotku plače – javni red
    Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca in z omejitvijo minimalne preživnine na podlagi tujega predpisa, s katerim je določen znesek zajamčene preživnine za otroka, ni v nasprotju z javnim redom v Republiki Sloveniji v smislu določbe 100. člena ZMZPP.

    Ni vsak kogenten predpis del javnega reda, ampak je to le tisti, katerega kršitev bi ogrozila integriteto domače pravne ureditve, mednarodno običajno pravo, temeljna moralna načela ter vitalni gospodarski in politični interes države. Drugačen način določanja preživnine (katere višina se bo v konkretnem postopku ugotavljala v okviru nadaljnjega izvršilnega postopka) v temeljne principe slovenskega pravnega reda, ki obravnava tematiko določanja preživnin za otroke, ne posega. Ravno nasprotno, eno temeljnih pravnih načel v Sloveniji je varstvo otrok, zato vse, kar služi zadovoljitvi tega načela, ne more biti v nasprotju z javnim redom v smislu ZMZPP.
  • 69.
    Sklep I R 131/2012, enako tudi I R 132/2012
    23.8.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS0015395
    ZIZ člen 166, 166/2.
    krajevna pristojnost – izvršba na nepremičnine – nepremičnine z območja različnih sodišč
    Za določitev krajevno pristojnega sodišča za dovolitev izvršbe treba uporabiti drugi odstavek 166. člena ZIZ, po katerem je za dovolitev izvršbe v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
  • 70.
    Sklep X Ips 121/2012
    23.8.2012
    CARINE
    VS1013961
    CZ člen 154, 154/1-a, 154/4. ZICPES člen 61, 61/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 221, 221/3.
    carina - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - naknadni obračun carinskih dajatev - nezakonito ravnanje s carinskim blagom - licenčnina
    Po presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanaša na vsebino obravnavanih zadev. V obravnavanih zadevah namreč pravna podlaga, 154. člen CZ (slovenskega Carinskega zakona), ki jo je v postavljenem vprašanju navedel revident, sploh ni bila podlaga za odločanje. Blago je bilo sproščeno v prosti promet po carinskih deklaracijah iz leta 2005 in so v času nastanka carinskega dolga v Sloveniji že veljali carinski predpisi tedanje Evropske skupnosti. Naknadni obračun uvoznih dajatev je bil tako opravljen po evropskem CZS in Izvedbeni Uredbi, in ne po slovenskem CZ.
  • 71.
    Sodba X Ips 31/2012, enako tudi X Ips 18/2012
    23.8.2012
    CARINE
    VS1013915
    CZ člen 16, 20, 20/1-8, 21, 47, 47a, 48, 146, 146/1-b, 146/2, 154, 154/1-a, 154/4. CZS člen 221, 221/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 89, 89/2, 89/6, 175, 176, 177, 178, 179, 180.
    carine – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - razlaga določbe – naknadni obračun carinskih dajatev - nezakonito ravnanje s carinskim blagom – licenčnine – zastaranje - netočna deklaracija – obveznost naknadne prijave dajatev
    Ravnanje revidenta, ko obveznosti plačila licenčnin ni označil v carinski deklaraciji, niti ni naknadno sporočil dokončne vrednosti blaga in s tem carinskih dajatev, pomeni nezakonito ravnanje s carinskim blagom, saj je revident v carinski postopek prijavil blago drugačnih lastnosti, pomembnih za odmero carinskega dolga, saj ni navedel, da gre za blago z blagovno znamko, za katerega je treba plačevati licenčnino, ki pa je sestavni del carinske vrednosti blaga, ki ga je uvažal. Carinski organ mora biti že ob uvedbi carinskega postopka v dokumentu, ki ga preverja, opozorjen, da v zvezi z blagom obstajajo dodatne obveznosti iz 8. do 10. točke prvega odstavka 20. člena CZ. Če carinski zavezanec tega ne označi v carinski deklaraciji, carinskemu organu onemogoči nadaljnjo kontrolo nad blagom oziroma carinskimi obveznostmi, ki iz tega izhajajo, oziroma ga zavede glede nadaljnje kontrole, in tako pomembno vpliva na izbran carinski postopek ter tudi na potek tega postopka. Blago tako dejansko izmakne nadaljnji carinski kontroli. V carinskih postopkih je bistveno, da so navedbe, ki jih vsebujejo dokumenti, ki se predložijo carini, točne.
  • 72.
    Sklep II Ips 197/2012
    23.8.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0015579
    ZPP člen 41, 41/1, 191, 191/1-2, 367, 367/1, 367/5.
    dovoljenost revizije - odškodninski spor – vrednost spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo – zavrženje revizije
    Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija). V konkretnem primeru vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za vsakega tožnika znaša 16.000 EUR in torej ne dosega revizijskega praga, seštevanje vrednosti zahtevkov vseh tožnikov pa je iz razlogov, pojasnjenih v prejšnji točki obrazložitve, izključeno. Revizija zato ni dovoljena.
  • 73.
    Sklep I R 115/2012
    23.8.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS0015396
    ZIZ člen 100, 100/1,15. ZPP člen 17, 17/3.
    spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – ustalitev pristojnosti - izvršba na denarno terjatev dolžnika
    Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Ker se spremembe, ki bi bile za odločanje o pristojnosti sicer pomembne, vendar pa nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kranju.
  • 74.
    Sodba II Ips 174/2009
    23.8.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0015580
    ZOR člen 371, 388. ZPP člen 286.
    neupravičena pridobitev - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev pritožbe zoper sklep o dedovanju - prekluzija

    Zastaralni rok za terjatve iz naslova neupravičene pridobitve začne teči s premikom premoženja brez pravne podlage.

    Vložitev pritožbe zoper sklep o dedovanju ne predstavlja takšnega upnikovega dejanja, s katerim bi se lahko ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Zastaranje ni bilo pretrgano s pritožbo, saj ta ni bila primerno pravno sredstvo za uveljavljanje terjatve iz naslova obogatitve do zapustnice oziroma njenega dediča. Pravna prednica tožnikov bi namreč zahtevek lahko kadarkoli po dospelosti uveljavljala v pravdi, saj njena pravica ni dednopravne narave.

    Ugovor zastaranja je materialnopravne narave in kadar se dolžnik sklicuje na zastaranje na podlagi dejstev, ki so bila pravočasno navedena v smislu 286. člena ZPP, s takšnim ugovorom ni prekludiran.

  • 75.
    Sklep II DoR 153/2012
    23.8.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015637
    OZ člen 104, 105.
    predlog za dopustitev revizije – izpolnitev pogodbene obveznosti – dodaten rok – primeren rok kot pravni standard - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    „Primeren rok“ iz 104. člena in „primeren dodatni rok“ iz 105. člena OZ sta pravna standarda. Presoja, ali je sodišče pravni standard uporabilo pravilno, je vselej odvisna od okoliščin konkretnega primera.
  • 76.
    Sklep II DoR 206/2012
    23.8.2012
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015512
    ZPP člen 41, 41/2, 196, 367, 367/4, 367/5.
    predlog za dopustitev revizije – dovoljenost predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev stvarne služnosti – varstvo služnosti – več gospodujočih nepremičnin – več služečih nepremičnin – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo – solastnina – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V sporu za ugotovitev stvarne služnosti v korist vsakokratnih lastnikov različnih gospodujočih nepremičnin so slednji med seboj v razmerju navadnega sosporništva. Na pasivni strani so v enakem medsebojnem položaju vsakokratni lastniki različnih služečih nepremičnin. Enotni sosporniki so (le) solastniki posamezne služeče nepremičnine, na kateri se zahteva ugotovitev služnosti. V sporu za varstvo služnosti (konfesorna tožba) pa niti solastnina na služečem zemljišču ne utemeljuje enotnega sosporništva na pasivni strani.

    Vrednost spornega predmeta mora biti diferencirano navedena za vse zahtevke med navadnimi sosporniki. Predlagateljem, ki te obveznosti niso izpolnili, ne koristi, da odločitev o njihovih zahtevkih temelji na skupnih razlogih (peti odstavek 367. člena ZPP). Ti namreč pri subjektivno kumuliranih zahtevkih navadnih sospornikov ne povzročijo seštevanja vrednosti posameznih zahtevkov.
  • 77.
    Sodba XI Ips 36705/2012-49
    21.8.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006136
    ZKP člen 201, 201/1-3, 420. URS člen 20, 27.
    pripor - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - domneva nedolžnosti - nedovoljen dokaz – neogibnost pripora
    Utemeljevanje ponovitvene nevarnosti z udeležbo obdolženca v predhodnih in vzporednih postopkih je dopustno le v primeru, ko je storitev kaznivih dejanj, ki so predmet teh postopkov, že bila predmet sodne presoje in je ugotovljena vsaj s stopnjo verjetnosti, ki jo zahteva dokazni standard utemeljenega suma.
  • 78.
    Sodba XI Ips 31403/2012-266
    21.8.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006138
    ZKP člen 195, 195/1, 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420.
    pripor – podaljšanje pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb – begosumnost – obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča
    Izjave obdolženke, da se bo odzvala na vabila sodišča, ni mogoče šteti kot predlog za izrek omejevalnega ukrepa po prvem odstavku 195. člena ZKP.
  • 79.
    Sodba I Up 395/2012
    16.8.2012
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1014119
    ZMZ člen 55, 55/1-5, 55/1-6, 59, 59/1-4. ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
    omejitev gibanja – mednarodna zaščita – nezakonito prečkanje državne meje - begosumnost
    Če je tožnik vložil prošnjo z zamikom (zamudo), ki je ni prepričljivo pojasnil, v Slovenijo pa je prišel iz Italije (kjer se je nahajal brez ustreznega dovoljenja) in je bilo ugotovljeno, da je na podlagi Dublinske uredbe za njegovo prošnjo pristojna Italija, so podani razlogi za omejitev gibanja.
  • 80.
    Sodba I Up 374/2012
    16.8.2012
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS1013848
    ZMZ člen 2, 2/2, 26, 28.
    mednarodna zaščita – judovska narodnost – subjekti preganjanja - zaščita pred preganjanjem
    Na območju, iz katerega prihajata tožnika, res prihaja do antisemitskih izgredov, ki pa so redki, oblasti pa nanje tudi hitro reagirajo.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 6
  • >
  • >>