redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zaslišanje prič - načelo kontradikotrnosti - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev postopka
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič zato, ker iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi predlagani priči bili priči konkretnim dogodkom, ki se očitajo tožniku v opozorilih pred redno odpovedjo in v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Istočasno pa je sodišče zaslišalo pričo, ki pa je prav tako izpovedala le pavšalno in je pojasnila, da ne more povedati o konkretnih dogodkih, ker v spornih dnevih ni bila navzoča v vratarnici. Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič, je s tem kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravice stranke do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063185
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/2, 381. ZPP člen 286a, 286a/5. ZIZ člen 20. ZN člen 4.
prekluzija - opozorilo - neupoštevanje poziva - neposredno izvršljiv notarski zapis - kreditna pogodba - obroki kredita - pogodbeno dogovorjene obresti - občasne terjatve - judikatne terjatve - zapadlost - zamudne obresti od neplačanih glavnic - zamudne obresti od neplačanih obresti - procesne obresti - zastaralni rok
Ker sodišče tožene stranke ni opozorilo, da bo v primeru neupoštevanja poziva ravnalo skladno s 5. odstavkom 286a. členom ZPP, tožena stranka s predložitvijo zahtevane listine na prvem naroku za glavno obravnavo ni bila prepozna.
Če je denarna terjatev v notarskem zapisu določena z vsemi elementi, ki ji dajejo značaj neposredne izvršljivosti (soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo in zapadlost), zanjo velja 10-letni zastaralni rok, sicer pa 3-letni zastaralni rok.
Za odločitev o ugovoru zastaranja je odločilno, ali in v katerem delu ima notarski zapis učinek neposredne izvršljivosti.
ZJShemRS člen 3, 3/1, 7, 7/1, 7/1-1. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije člen 2, 4, 4/3, 8, 8/1, 8/1-11, 17, 17-13, 18.
kreditna pogodba - jamstvene sheme - pogodbena kazen - moratorij - državna pomoč - poroštvo
Pritožnica meni, da je potrebno začetek teka moratorija vezati na črpanje kredita, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Dokler posojilodajalec ne izpolni svoje pogodbene obveznosti, torej ne posodi določene količine denarja, ne more nastati obveznost posojilojemalca, da ta znesek vrne. Osemnajstmesečno obdobje torej lahko začne teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
Priznanih dejstev tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati, zato je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega pravnega izhodišča, da ni mogoče ugotoviti, na kakšni podlagi tožeča stranka uveljavlja plačilo.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - dokazovanje višjega solastninskega deleža od vknjiženega
Glede na to, da je med udeležencema sporno, ali je obravnavana nepremičnina skupno ali posebno premoženje, je bila odločilna teža pravilno dana zemljiškoknjižnemu vpisu.
specifikacija višine zahtevka – dodatna dela – pripombe zoper izvedensko mnenje – trditveno breme – povrnitev pravdnih stroškov – tožba in nasprotna tožba – prvotni in ponovljeni postopek – enoten postopek – končni uspeh pravdnih strank
Prek podajanja pripomb zoper izvedensko mnenje pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati. Niti ni mogoče trditev nadomeščati z izvedenskim mnenjem samim.
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha ali causae). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnosti posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za separatne stroške).
ZPP člen 116. ZPIZ - 2 člen 144, 144/3, 429. ZDoh-2 člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
obveznost plačila - plača - regres za prehrano - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - davki - prispevki
Izostanek stranke z naroka za glavno obravnavo je lahko upravičen le, če gre za nenadne dogodke, bolezen, nujne in neodložljive obveznosti in podobno, v obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Iz potrdila o opravljenem dogovorjenem poslovnem sestanku, ki ga je tožena stranka predložila skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ne izhaja, da bi šlo za nujen sestanek, sklican v zadnjem hipu, ali za druge utemeljene poslovne zadržke, zaradi katerih se direktor tožene stranke ne bi mogel udeležiti naroka. Pritožbeno sodišče zato soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru za odsotnost direktorja tožene stranke z naroka ni bilo upravičenih razlogov. Zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Plača se prisodi delavcu v bruto znesku, od katerega je potrebno plačati davke in prispevke, delavcu pa mora delodajalec izplačati neto znesek glede na predpise, ki urejajo plačilo dohodnine in prispevkov. Prispevki in dohodnina se obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oz. izplačila, torej ko nastane davčna obveznost, to je po stopnjah, ki veljajo na dan obračuna (izplačila), osnova pa je bruto prejemek (plača, odškodnina, odpravnina ipd.). Po 15. členu ZDoh-2, v katerem je opredeljen predmet obdavčitve, se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov – plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek škode - vzročna zveza - predhodne poškodbe - povečanje že nastale škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Obravnavani primer je specifičen, saj je tožničina škoda, ki jo je dolžna povrniti toženka, zgolj poslabšanje že predhodno obstoječe poškodbe, torej povečanje že nastale škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060932
ZPP člen 236, 236a, 337, 337/1. ZIZ člen 270. OZ člen 461, 462, 458, 465.
postopek zavarovanja – začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – verjetnost terjatve – pritožbena novota – nedopustne pritožbene novote – odgovornost za stvarne napake
Prepoved pritožbenih novot velja tudi v postopku zavarovanja. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ponudila trditev o tem, kaj naj bi bil vzrok za okvaro vozila in tudi ne, zakaj naj bi toženec zanjo vedel. V pritožbi ponujene trditve so nedopustne pritožbene novote.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075481
OZ člen 3, 943, 943/1, 943/2. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100.
avtonomija strank - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - ničnost splošnih pogojev - zavarovalno kritje - invalidnost - vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - zamuda zavarovalnice - nastop zamude - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za postopek
Stranki se o razporeditvi bremena stroškov sodnega postopka (vnaprej in ne glede na izid spora) ne moreta dogovoriti, saj gre za določbo o procesu, avtonomija volje strank, ki velja glede urejanja obligacijskih razmerij, pa se ne razteza tudi na procesne določbe.
Zavarovalnica pride v zamudo v štirinajstih (na podlagi dogovora lahko tudi manj) dneh, odkar je dobila obvestilo, da je nastal zavarovalni primer oziroma odkar sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti, če je za to potreben določen čas. V tej zadevi je nastopil drugi položaj, saj je toženka lahko ugotovila znesek svoje obveznosti šele takrat, ko je razpolagala z medicinsko dokumentacijo, iz katere je izhajalo tožnikovo zdravstveno stanje.
Tožniki kot njegovi pravni nasledniki bi torej lahko terjali povračilo spornih zneskov od toženke le, če bi dokazali, da je toženka pri razpolaganju s sredstvi na zapustnikovem računu zlorabila zaupanje zapustnika, da zapustnik za to ni vedel in da toženkinega ravnanja ni odobril. Ta dokaz tožnikom tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspel.
OZ člen 393, 393/1, 393/2, 421, 421/2, 653, 653/4, 659.
pogodba o sanaciji - več naročnikov - deljiva obveznost - sofinanciranje - način financiranja - klavzula ključ v roke - nepredvidena dela - dodatna dela - cesija - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve - ugovori dolžnika proti odstopniku terjatve
Na podlagi dejstva, da je bila tožena stranka o odstopu terjatve obveščena 8. 7. 2010, ugovor zoper odstopnika pa se nanaša na stanje sredstev dolgoročnih rezervacij za investicije po programu ekoloških sanacij na dan 31. 12. 2011, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor dolžnika, ki ga ima zoper odstopnika terjatve, ker tega ugovora proti prevzemniku ne more več uveljaviti.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8. ZIZ člen 42, 42/2.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje – mednarodni element – opozorilo na možnost zavrnitve neprevedenega pisanja – Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah
Osebi, ki se ji vroča, Uredba daje pravico, da odkloni sprejem pisanja brez prevoda, bodisi v trenutku vročitve, bodisi tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov: (a) jezik, ki ga naslovnik razume; ali (b) uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.
Bistveno v tej zadevi je, da je dolžnik v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zatrjeval, da o pravici do odklonitve sprejema pisanja ni bil ustrezno poučen, takšen pravni pouk pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča predpogoj za učinkovito izvrševanje pravic v zvezi z vročenimi neprevedenimi pisanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073628
ZPP člen 2, 2/1, 285, 319, 319/3. OZ člen 116, 190, 190/3.
nemožnost izpolnitve – razveza pogodbe – vračanje neupravičeno pridobljenega – obogatitveni zahtevek – neizkazana višina tožbenega zahtevka – pobotni ugovor – zmotna opredelitev trditev kot pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti pobotnega ugovora – kršitev načela dispozitivnosti
Čim je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, je odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti toženčevega pobotnega ugovora, tudi če bi bil ta postavljen, saj toženčeve morebitno utemeljene terjatve ni s čim pobotati. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak je svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO– CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070971
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 168, 168/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 11, 154, 154/1, 155, 155/1.
sklep o izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi – prisilna hipoteka – izločitvena pravda – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – posebno premoženje – sporazum o priznanju lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – odločitev o stroških postopka – potrebnost odgovora na prvo pritožbo
Tožnica ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila, preden je toženka pridobila zastavno pravico.
Tožnik vtožuje položajni dodatek v višini 5% osnovne plače, ker je bil večkrat imenovan za predsednika strokovnih komisij, v katerih so bili poleg njega vsaj še trije člani. Strokovne komisije so ustanovljene občasno za posamezne prevzeme. Tako je tožnikovo predsedovanje tem komisijam občasne narave, zato ni mogoče šteti, da je poleg svojega dela vodil, usklajeval in nadziral delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb v smislu 3. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence, zaradi česar bi bil upravičen do položajnega dodatka. Poleg tega je tožnik predsedovanje strokovnim komisijam opravljal poleg svojega rednega dela, torej je to delo opravljal kot dodatno delo, za katerega bi lahko tožnik zahteval plačilo, ne pa položajnega dodatka, saj je ta način dela opredeljen v ZJU in se določbe 1. in 2. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence o položajnem dodatku ne morejo uporabiti. Zato tožbeni zahtevek za priznanje položajnega dodatka ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
vabilo k dajanju ponudb – oglaševan predmet nima bistvenih zatrjevanih lastnosti – zavajajoča ponudba – utemeljen odstop od ponudbe
S tem, ko je prodajalka v vabilu k dajanju ponudbe za prodajo nepremičnine, kot predmet ponudbe označila malo hidroelektrarno, opisala njeno lokacijo, z dostavkom, da je nad prostori elektrarne možno narediti apartmaje, kar pa se je kasneje po pridobitvi lokacijske informacije izkazalo za napačno, je ravnala zavajajoče. Zato je dolžna ponudniku vrniti vplačano varščino, saj je ta odstopil od ponudbe, ker je ugotovil, da izgradnja apartmajev ni možna.
Zavarovalnica odgovarja do višine pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote za škodo, za katero odgovarja njena zavarovanka. Tožnik je ponudil zadostno trditveno podlago. Pretirano bi bilo zahtevati, da bi moral v trditveni podlagi navajati prav vse okoliščine, na podlagi katerih se prisodi odškodnina za posamezno odškodninsko postavko.
mejni spor - spor o meji - določitev meje - potek meje - vmesni prostor - spor o poteku meje - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica zadnje mirne posesti - pristojnost nepravdnega postopka
Bistvo tega spora je, kje poteka mejna črta, saj predlagatelj zatrjuje drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci. Vmesni prostor (tj. med mejno črto, ki jo zatrjuje predlagatelj, in tisto, ki jo zatrjujejo nasprotni udeleženci) je posledica različnega zatrjevanega poteka meje. Gre torej za tipičen primer mejnega spora, saj je med udeleženci postopka v prvi vrsti sporen potek meje. Navedbe udeležencev o tem, zakaj bi morala biti meja tam, kjer to trdijo, so resda podkrepljene z navedbami vsakega od njih o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu, a to sodi k zatrjevanju močnejše pravice/zadnje mirne posesti in le dodatno potrjuje pravilnost stališča, da gre za mejni spor.
Za mejni spor gre takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte, velikost vmesnega prostora pa ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali za lastninski spor.
stroški postopka - pripoznava zahtevka - povod za pravdo - pravda na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča
V pravdi, ki se začne na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča, ni mogoče uveljavljati, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, saj mora sodelovati bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani.