nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve
Sklicevanje na določbe ZASP, ki so podlaga za izterjavo, v konkretnem primeru ne pridejo v poštev glede na sklenjeno pogodbo s toženko. V zvezi s tem se zaradi tega tožeča stranka ne more sklicevati na pravila o neopravičeni obogatitvi in v posledici tega na petletni splošni zastaralni rok.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0063211
OZ člen 101.
obveznosti pogodbenih strank - izpolnitev obveznosti - predmet izpolnitve - pravilo sočasne izpolnitve - zapadlost obveznosti - sprejetje predloga sprememb in dopolnitev PUP - pogodbena cena
Ugotovitvi izpodbijane sodbe, da je tožnik v predvidenih rokih oziroma pravočasno pripravil vse listine, na podlagi katerih je nato Mestni svet občine X sprejel spremembe PUP-a, pritožba obrazloženo ne oporeka. Toženec se je s pogodbo zavezal, da bo drugi, sedaj sporni obrok pogodbene cene plačal v petnajstih dneh po sprejetju predloga sprememb in dopolnitev PUP in ne šele potem, ko mu bo uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je toženčeva pogodbena obveznost zapadla in jo mora izpolniti. Po navedenem ni pomembno, da so spremembe PUP veljale le do 24. 10. 2010, ko jih je razveljavil nov občinski prostorski načrt.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070949
OZ člen 349, 349/1. Odvetniška tarifa člen 13, 19, 19/2. ZPP člen 216.
odvetniške storitve – mandatna pogodba med odvetnikom in pravno osebo – gospodarska pogodba – prekinitev sodelovanja – zastaranje terjatev – triletni zastaralni rok – oprava posamezne odvetniške storitve – izvršitev vseh opravil iz pooblastilnega razmerja – nekončanje postopka – prosti preudarek – odločitev o stroških postopka
Za vprašanje zastaranja terjatve, ki izhaja iz mandatne pogodbe, ni bistveno, kdaj je bila posamezna storitev opravljena, marveč čas izvršitve vseh opravil, izhajajočih iz pooblastilnega razmerja. Pri tem ni bistveno, kdaj so bili posamezni postopki dejansko končani, saj lahko tečejo tudi po tem, ko pravdni stranki prekineta sodelovanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070970
OZ člen 1019, 1026, 1026/1, 1034.
poroštvo – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – varstvo poroka – zahteva upniku, naj od dolžnika terja izpolnitev – ugovor upnikovega zavlačevanja – ugovor zastaranja terjatve – pretrganje zastaranja
Prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno presojati skrbnosti ravnanja tožnice pri izterjavi obveznosti od glavne dolžnice, saj zakonska določba takšno varstvo poroka omogoča izrecno le v primeru, če poda po zapadlosti terjatve konkretno zahtevo upniku, pa ta nanjo ne reagira.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0014925
ZDR člen 143, 84, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/1, 153/3. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - nezgoda pri delu - delo na višini - zmotna uporaba materialnega prava - nepričakovanost dejanja - izključitev odgovornosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik se je poškodoval na delu na delovišču v Nemčiji, kjer je padel z višine približno 5,8 metra v globino s podesta, na katerem so bile postavljene rešetke in na katerem se je odvijala montaža. Delo na višini je delo s povečano nevarnostjo, zato je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da tožnik v trenutku, ko je padel s podesta, ni bil pripet z varnostnim pasom, pomeni okoliščino v skladu s 153. členom OZ, ki predstavlja razlog za oprostitev odgovornosti za škodo od nevarne dejavnosti. Navedeni člen določa, da je imetnik nevarne stvari prost odgovornosti, če dokaže, da škoda izvira iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka in ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali pa ga odvrniti. Za popolno izključitev odgovornosti se zahteva, da objektivno odgovorna oseba dokaže izključnost dejanja oškodovanca (ali tretjega), vendar tudi, da gre za dejanje, ki ga ni mogla pričakovati in (kumulativno) se posledicam takšnega dejanja ne izogniti ali jih odstraniti. Nepričakovanost dejanja oškodovanca, ki bi jo tožena stranka morala dokazati za popolno izključitev svoje objektivne odgovornosti, se presoja po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti. Za odločitev v tej zadevi je torej bistveno, ali je bilo dejanje tožnika, ki se ni pripel z varnostnim pasom, pričakovano za posebej skrbnega imetnika oziroma tistega, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kako je prišlo do nesreče s padcem skozi odprtino v podestu. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je izključena odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi tega, ker tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom, ni ugotavljalo vseh ostalih pravno odločilnih dejstev, ki vplivajo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju toženčevega mesečnega dohodka ni upoštevalo dela prejetih dnevnic, čeprav sodna praksa tudi del dnevnic prišteva k dohodku preživninskega zavezanca.
Otroški dodatek po stališču novejše sodne prakse toženčeve preživninske obveznosti ne zmanjšuje.
Tožnik vtožuje položajni dodatek v višini 5% osnovne plače, ker je bil večkrat imenovan za predsednika strokovnih komisij, v katerih so bili poleg njega vsaj še trije člani. Strokovne komisije so ustanovljene občasno za posamezne prevzeme. Tako je tožnikovo predsedovanje tem komisijam občasne narave, zato ni mogoče šteti, da je poleg svojega dela vodil, usklajeval in nadziral delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb v smislu 3. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence, zaradi česar bi bil upravičen do položajnega dodatka. Poleg tega je tožnik predsedovanje strokovnim komisijam opravljal poleg svojega rednega dela, torej je to delo opravljal kot dodatno delo, za katerega bi lahko tožnik zahteval plačilo, ne pa položajnega dodatka, saj je ta način dela opredeljen v ZJU in se določbe 1. in 2. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence o položajnem dodatku ne morejo uporabiti. Zato tožbeni zahtevek za priznanje položajnega dodatka ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073628
ZPP člen 2, 2/1, 285, 319, 319/3. OZ člen 116, 190, 190/3.
nemožnost izpolnitve – razveza pogodbe – vračanje neupravičeno pridobljenega – obogatitveni zahtevek – neizkazana višina tožbenega zahtevka – pobotni ugovor – zmotna opredelitev trditev kot pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti pobotnega ugovora – kršitev načela dispozitivnosti
Čim je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, je odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti toženčevega pobotnega ugovora, tudi če bi bil ta postavljen, saj toženčeve morebitno utemeljene terjatve ni s čim pobotati. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak je svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje.
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. ZDR-1 člen 44, 87, 88, 118, 130. ZPIZ-2 člen 144, 144/3, 429. ZDoh-2 člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
zamudna sodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz obveznega zavarovanja - bruto - neto - davki in prispevki
Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov – plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
OZ člen 8, 574. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496.
izbris družbe iz sodnega registra – posojilna pogodba – kavza posla – causa – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev
Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev, ki pomeni, da stranke pri sklepanju dvostransko vzajemnih pogodb določijo pogodbeno vsebino z enakovrednimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Upoštevati je sicer treba raznolike okoliščine na strani konkretne pogodbene stranke, ki upravičujejo navidezno nesorazmerje, kar posledično v obravnavanem primeru pomeni, da bi moral toženec bolj konkretizirano zatrjevati okoliščine dogovora.
Tožniki kot njegovi pravni nasledniki bi torej lahko terjali povračilo spornih zneskov od toženke le, če bi dokazali, da je toženka pri razpolaganju s sredstvi na zapustnikovem računu zlorabila zaupanje zapustnika, da zapustnik za to ni vedel in da toženkinega ravnanja ni odobril. Ta dokaz tožnikom tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspel.
Tožena stranka je podala potrebne trditve o tem, da je bila tožeča stranka pravočasno in pravilno obveščena o spremembi načina obveščanja. Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni navedla, kdo konkretno je bil o tem obveščen na strani tožeče stranke, ne pomeni, da ni podala zadostne trditvene podlage.
specifikacija višine zahtevka – dodatna dela – pripombe zoper izvedensko mnenje – trditveno breme – povrnitev pravdnih stroškov – tožba in nasprotna tožba – prvotni in ponovljeni postopek – enoten postopek – končni uspeh pravdnih strank
Prek podajanja pripomb zoper izvedensko mnenje pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati. Niti ni mogoče trditev nadomeščati z izvedenskim mnenjem samim.
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha ali causae). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnosti posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za separatne stroške).
ZFPPIPP člen 56, 56-1, 57, 58, 126, 126/1, 126/2, 357. ZPP člen 1.
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - nesoglasje k plačilu stroškov - ugovor zoper sklep - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke glavnega postopka - druga oseba, ki ni stranka postopka - pridobitev terjatve po dnevu začetka stečajnega postopka - uveljavljanje terjatev v drugih postopkih
V postopku zaradi insolventnosti sodišče ne odloča o sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij med stečajnim dolžnikom in drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.
Tisti upniki, ki so pridobili terjatve do stečajnega dolžnika iz poslovnih razmerij z njim po dnevu začetka stečajnega postopka, nimajo upravičenja opravljati tistih procesnih dejanj v glavnem postopku, ki jih imajo stranke glavnega postopka.
Tudi v primeru, če upravitelj ne bi predlagal izdaje soglasja k plačilu določenih stroškov, tisti, ki meni, da je do teh stroškov upravičen, nima upravičenja, da se o njegovi terjatvi, ki je nastala med ali v zvezi s stečajnim postopkom, odloča v stečajnem postopku pač pa mora uveljaviti svojo terjatev v drugem ustreznem postopku (v pravdnem, izvršilnem, upravnem ...). Upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, zakon ne daje pravice, da svoje terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.
V primeru, če sodišče upravitelju ne da soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka v skladu z določbo 357. člena ZFPPIPP, ZFPPIPP ne določa niti, da se zoper tako odločitev lahko pritoži upravitelj, niti ne daje te pravice drugim osebam, ki niso stranke stečajnega postopka.
stroški postopka - pripoznava zahtevka - povod za pravdo - pravda na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča
V pravdi, ki se začne na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča, ni mogoče uveljavljati, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, saj mora sodelovati bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani.
delni odvzem poslovne sposobnosti – skrb za pravice in koristi na premoženjskem področju
Izvedensko mnenje in izpovedba nasprotne udeleženke dajeta prepričljivo podlago za sklep, da nasprotna udeleženka zaradi duševne bolezni ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi na premoženjskem področju.
predlog za preložitev naroka – zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka – nepristop stranke in odvetnika na narok – načelo kontradiktornosti
Načelo kontradiktornega postopka zahteva aktivno vlogo strank, zato sodišče stranke ni dolžno obvestiti, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če sodišče stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok izvedel, stranka pa v primeru neudeležbe trpi škodljive posledice. Predlog stranke za preložitev naroka namreč ne predstavlja ovire, da se opravi glavna obravnava in se o zadevi meritorno odloči. Stranka, ki prosi za preložitev naroka, je namreč dolžna preveriti, ali je narok preložen.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – obseg pripadajočega zemljišča – potencialno grajeno javno dobro
V primerih, ko za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, pripadajočega zemljišča ni mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče, se kot pripadajoče zemljišče opredeli tisto zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno. Upošteva se pretekla redna raba zemljišča ter merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje
Obstoj tega elementa je sodišče prve stopnje utemeljevalo z domnevo iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Po tem določilu se domneva, da je subjektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, kar se je v konkretni zadevi dogodilo. Omenjeno domnevo je možno izpodbiti, vendar tožena stranka tega z zatrjevanjem, da ji je tožeča stranka ves čas obljubljala nove nadaljnje posle, da je imela ves čas svoj transakcijski račun odprt v tujini, kjer tožena stranka ni mogla preverjati njene morebitne obremenjenosti, da sta bila oblika in način izpolnitve njene terjatve s kompenzacijo povsem običajna v praksi, ki je obstajala med pravdnima strankama, tega ni storila.