Pravilno je stališče, da je mogoče s procesnim ugovorom zaradi pobotanja, ki ga je podala toženka, uveljavljati tudi terjatev, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje
Obstoj tega elementa je sodišče prve stopnje utemeljevalo z domnevo iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP. Po tem določilu se domneva, da je subjektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, kar se je v konkretni zadevi dogodilo. Omenjeno domnevo je možno izpodbiti, vendar tožena stranka tega z zatrjevanjem, da ji je tožeča stranka ves čas obljubljala nove nadaljnje posle, da je imela ves čas svoj transakcijski račun odprt v tujini, kjer tožena stranka ni mogla preverjati njene morebitne obremenjenosti, da sta bila oblika in način izpolnitve njene terjatve s kompenzacijo povsem običajna v praksi, ki je obstajala med pravdnima strankama, tega ni storila.
Trditev, da od tožnikov ni mogoče zahtevati, da bi po pridobitvi posesti neprestano preverjali svoj položaj, je ob hkratni trditvi, da so vedeli, da nepremičnine kupujejo od nelastnice in ob tem, da je bilo zemljiškoknjižno stanje ves čas enako, nesmiselna.
mejni spor - spor o meji - določitev meje - potek meje - vmesni prostor - spor o poteku meje - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica zadnje mirne posesti - pristojnost nepravdnega postopka
Bistvo tega spora je, kje poteka mejna črta, saj predlagatelj zatrjuje drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci. Vmesni prostor (tj. med mejno črto, ki jo zatrjuje predlagatelj, in tisto, ki jo zatrjujejo nasprotni udeleženci) je posledica različnega zatrjevanega poteka meje. Gre torej za tipičen primer mejnega spora, saj je med udeleženci postopka v prvi vrsti sporen potek meje. Navedbe udeležencev o tem, zakaj bi morala biti meja tam, kjer to trdijo, so resda podkrepljene z navedbami vsakega od njih o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu, a to sodi k zatrjevanju močnejše pravice/zadnje mirne posesti in le dodatno potrjuje pravilnost stališča, da gre za mejni spor.
Za mejni spor gre takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte, velikost vmesnega prostora pa ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali za lastninski spor.
premestitev javnega uslužbenca - premestitev - pogoji za premestitev - učinkovitejše delo organa - subjektivni razlogi
ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Tožena stranka ni dokazala, da je bila premestitev tožnika na drugo delovno mesto potrebna zaradi zagotovitve učinkovitejšega oz. smotrnejšega dela organa (policije), temveč je bil tožnik premeščen zaradi subjektivnih razlogov, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
Prvotožena stranka, ki svojih obveznosti ni izpolnila, mora skladno s kreditno pogodbo in 1065. členom ZOR dolgovani znesek kredita vrniti, skupaj z obrestmi in stroški. Drugotožena stranka pa je k plačilu zavezana kot porok na podlagi podpisa poroštvene izjave, s katero se je zavezala kot solidarni porok in plačnik in tako odgovarja v skladu s 1012. in 1019. členom OZ enako kot glavni dolžnik.
zahtevek na overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu v pogodbi - ponareditev podpisa na pogodbi - izvedenec grafolog - sklenitev pogodbe - pogodbena volja
Ker je sodišče ugotovilo, da sta na obeh izvirnikih darilnih pogodb podpisa obeh pravdnih strank, ki sta pri odvetnici tudi izrazili voljo po sklenitvi konkretnega pravnega posla, dejanske okoliščine sklenitve pogodbe niso več pravno pomembne.
specifikacija višine zahtevka – dodatna dela – pripombe zoper izvedensko mnenje – trditveno breme – povrnitev pravdnih stroškov – tožba in nasprotna tožba – prvotni in ponovljeni postopek – enoten postopek – končni uspeh pravdnih strank
Prek podajanja pripomb zoper izvedensko mnenje pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati. Niti ni mogoče trditev nadomeščati z izvedenskim mnenjem samim.
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha ali causae). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnosti posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za separatne stroške).
prekinitev postopka - napotitev na pravdo - dokazovanje višjega solastninskega deleža od vknjiženega
Glede na to, da je med udeležencema sporno, ali je obravnavana nepremičnina skupno ali posebno premoženje, je bila odločilna teža pravilno dana zemljiškoknjižnemu vpisu.
Tožniki kot njegovi pravni nasledniki bi torej lahko terjali povračilo spornih zneskov od toženke le, če bi dokazali, da je toženka pri razpolaganju s sredstvi na zapustnikovem računu zlorabila zaupanje zapustnika, da zapustnik za to ni vedel in da toženkinega ravnanja ni odobril. Ta dokaz tožnikom tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082663
ZPP člen 311. OZ člen 9, 239, 239/1. SPZ člen 37, 99, 99/1.
zapadlost s pogodbo dogovorjene terjatve – zapadlost terjatve do konca glavne obravnave – izpolnitev pogodbe – izvedba vzdrževalnih del – nasprotovanje izvedbi – lastninska pravica – zaščita pred vznemirjanjem
Tožnikoma je zagotovljeno pravno varstvo zaradi izvedbe s pogodbo dogovorjenih vzdrževalnih del, ki so potrebna in glede katerih sta tožnika od tožene stranke zahtevala, da jih dopusti. Zahtevo (in po potrebi spet tudi tožbo) za zagotovitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del, ki bodo potrebna v bodočnosti, bosta tožnika na toženca naslovila tedaj, ko bo dela potrebno izvesti.
Tožena stranka je podala potrebne trditve o tem, da je bila tožeča stranka pravočasno in pravilno obveščena o spremembi načina obveščanja. Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni navedla, kdo konkretno je bil o tem obveščen na strani tožeče stranke, ne pomeni, da ni podala zadostne trditvene podlage.
vabilo k dajanju ponudb – oglaševan predmet nima bistvenih zatrjevanih lastnosti – zavajajoča ponudba – utemeljen odstop od ponudbe
S tem, ko je prodajalka v vabilu k dajanju ponudbe za prodajo nepremičnine, kot predmet ponudbe označila malo hidroelektrarno, opisala njeno lokacijo, z dostavkom, da je nad prostori elektrarne možno narediti apartmaje, kar pa se je kasneje po pridobitvi lokacijske informacije izkazalo za napačno, je ravnala zavajajoče. Zato je dolžna ponudniku vrniti vplačano varščino, saj je ta odstopil od ponudbe, ker je ugotovil, da izgradnja apartmajev ni možna.
OZ člen 393, 393/1, 393/2, 421, 421/2, 653, 653/4, 659.
pogodba o sanaciji - več naročnikov - deljiva obveznost - sofinanciranje - način financiranja - klavzula ključ v roke - nepredvidena dela - dodatna dela - cesija - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve - ugovori dolžnika proti odstopniku terjatve
Na podlagi dejstva, da je bila tožena stranka o odstopu terjatve obveščena 8. 7. 2010, ugovor zoper odstopnika pa se nanaša na stanje sredstev dolgoročnih rezervacij za investicije po programu ekoloških sanacij na dan 31. 12. 2011, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor dolžnika, ki ga ima zoper odstopnika terjatve, ker tega ugovora proti prevzemniku ne more več uveljaviti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0060942
OZ člen 131, 171, 171/1. ZVCP-1 člen 123, 123/1.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – odškodninska odgovornost rednega vzdrževalca občinskih cest – skrb za varno stanje občinskih cest – ovire v cestnem prometu – označitev ovire na vozišču – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – deljena odgovornost – neskrbno ravnanje oškodovanca – merilo skrbnosti
Ker ugotovljena prekoračitev hitrosti ni okoliščina, zaradi katere bi bil oziroma postal nastanek zatrjevane škodne posledice zaradi opustitve predpisane označitve ovire na vozišču za upravljavca nepredvidljiv, in ker ni bilo ugotovljeno, da bi je ne mogel preprečiti (da bi tožnik trčil v oviro tudi v primeru, da bi bila označena s predpisano signalizacijo), ni podlage za sklep, da je tožnik s prekoračitvijo hitrosti pretrgal vzročno zvezo med opustitvijo toženk in škodno posledico.
ZFPPIPP člen 56, 56-1, 57, 58, 126, 126/1, 126/2, 357. ZPP člen 1.
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - nesoglasje k plačilu stroškov - ugovor zoper sklep - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke glavnega postopka - druga oseba, ki ni stranka postopka - pridobitev terjatve po dnevu začetka stečajnega postopka - uveljavljanje terjatev v drugih postopkih
V postopku zaradi insolventnosti sodišče ne odloča o sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij med stečajnim dolžnikom in drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.
Tisti upniki, ki so pridobili terjatve do stečajnega dolžnika iz poslovnih razmerij z njim po dnevu začetka stečajnega postopka, nimajo upravičenja opravljati tistih procesnih dejanj v glavnem postopku, ki jih imajo stranke glavnega postopka.
Tudi v primeru, če upravitelj ne bi predlagal izdaje soglasja k plačilu določenih stroškov, tisti, ki meni, da je do teh stroškov upravičen, nima upravičenja, da se o njegovi terjatvi, ki je nastala med ali v zvezi s stečajnim postopkom, odloča v stečajnem postopku pač pa mora uveljaviti svojo terjatev v drugem ustreznem postopku (v pravdnem, izvršilnem, upravnem ...). Upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, zakon ne daje pravice, da svoje terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.
V primeru, če sodišče upravitelju ne da soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka v skladu z določbo 357. člena ZFPPIPP, ZFPPIPP ne določa niti, da se zoper tako odločitev lahko pritoži upravitelj, niti ne daje te pravice drugim osebam, ki niso stranke stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0082033
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 23, 23/4, 25, 25/1.
prevozna pogodba – mednarodni cestni prevoz blaga – odgovornost prevoznika – poškodovanje stvari – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Stroški servisiranja niso v zvezi s prevozom blaga, saj so s tem mišljeni zgolj s prevozom tesneje povezani stroški kot so npr. carina, voznina, parkirnina, cestnina … Strošek servisiranja pa s prevozom ni povezan na takšen način. Zahtevek naj bi se za nadomestno klima komoro nanašal predvidoma na tri mesece po prevzemu poškodovane klima komore. CMR pa določa trajanje prevozniške odgovornosti, in sicer ta traja od prevzema stvari za prevoz do njene izročitve prejemniku. Tudi iz tega razloga je treba zahtevek v tem delu zavrniti.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – obseg pripadajočega zemljišča – potencialno grajeno javno dobro
V primerih, ko za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, pripadajočega zemljišča ni mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče, se kot pripadajoče zemljišče opredeli tisto zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno. Upošteva se pretekla redna raba zemljišča ter merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži.