upravljanje poslovnih stavb - stroški obratovanja - sklepčnost tožbe - konkretizacija terjatve - vsebina in sklepčnost ugovora toženca - razpravno načelo - okvir prvostopnega raziskovanja dejanskega stanja - dejstva, ki se odkrijejo v dokaznem postopku - legitimacija - materialnopravno vprašanje - usmerjanje poteka pravde - načelo kontradiktornosti - sodba presenečenja - spor majhne vrednosti
V sporih med upravniki in lastniki prostorov je v sodni praksi ustaljeno stališče, da za sklepčnost tožbe zadošča, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (na vprašanje utemeljenosti zahtevka).
Razpravno načelo pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki. Trditveno gradivo tvori celota (pravočasnih) trditev obeh strank. Tudi če tožnik ne navede vseh pravno pomembnih dejstev, lahko nesklepčnost njegove tožbe odpravi toženec (v odgovoru na tožbo ali kasneje). To pa je okvir prvostopnega raziskovanja dejanskega stanja. Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja. V teoriji in praksi je sporno, ali sme sodišče po uradni dolžnosti upoštevati tudi dejstva, ki se odkrijejo v dokaznem postopku, kot je v tej zadevi ugotovilo sodišče, ki je na neobstoj aktivne legitimacije sklepalo iz določil priložene pogodbe o upravljanju. Bolj prepričljivo in utemeljeno je stališče, da sodišče teh dejstev ne sme upoštevati, če se stranka nanje izrecno ne sklicuje. Stranke so tiste, ki so dolžne in upravičene priskrbeti ustrezno trditveno podlago zahtevka, in zgolj okoliščina, da se neko dejstvo mimo navedb strank odkrije v dokaznem postopku, strank ne odvezuje omenjene odgovornosti. Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že bila zatrjevana (in ki so sporna), ne pa temu, da se širi in dopolnjuje sama trditvena podlaga.
Vprašanje (aktivne in pasivne) legitimacije je materialnopravno in ne dejansko vprašanje. Podlaga za presojo tega pravnega vprašanja pa so dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb in tudi teh dejstev sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je šele v izpodbijani sodbi razkrilo za odločitev pomemben pravni vidik, ki pa ga tožeča stranka glede na smer, v kateri je tekel postopek, tudi ob potrebni skrbnosti ni mogla predvideti, izpostavila pa ga ni niti tožena stranka. Sodba sodišča prve stopnje je bila zato za tožečo stranko lahko le presenečenje. Sodišče prve stopnje je zato s tem, ko je presojalo dejstva, ki jih tožena stranka ni opredelila kot sporna, kršilo načelo kontradiktornosti.
dolžnikova pravica na prodanem stanovanju – pogoji za ugoditev dolžnikovemu predlogu – višina najemnine – zmožnost plačila najemnine
Izvršilno sodišče ob odločanju o dolžnikovem predlogu iz drugega odstavka 210. člena ZIZ ne presoja dejanskih finančnih zmožnosti dolžnika, da bo (profitno) najemnino tudi plačeval. Višina najemnine, ki jo je dolžnik dolžan plačevati kupcu prodanega stanovanja, je namreč primarno stvar sporazuma med kupcem in dolžnikom, v primeru, ko do sporazuma ne pride, pa jo določi sodišče v nepravdnem postopku.
V posledici zgoraj izpostavljenega je izpodbijani sklep sicer obremenjen s kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar iz razloga, ker je o obsegu dolžnikovih obveznosti, ki ima ob pravilni uporabi materialnega prava podlago v izvršilnem naslovu, v predmetnem izvršilnem postopku že odločeno z učinki pravnomočnosti, njegova razveljavitev ni potrebna.
oprostitev plačila sodne takse - izvršnica - izjava o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme
Toženec bi moral svoje trditve o finančnih težavah ustrezno konkretizirati: navesti bi moral, v kakšnih težavah se nahaja ter višino obremenitve njegovega transakcijskega računa; za svoja zatrjevanja pa bi moral predložiti tudi ustrezne dokaze.
ZIZ člen 178, 178/4, 185, 185/1. ZPP člen 286b, 286b/1.
izvršba na nepremičnine – ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine – položitev varščine – pravočasno uveljavljanje kršitev pravil postopka
Oba zatrjevana pritožbena razloga v svojem bistvu pomenita uveljavljanje kršitev pravil postopka. Rok, v katerem lahko stranke predlagajo ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, je določen v četrtem odstavku 178. člena ZIZ, za štetje rokov pa se uporabljajo splošna pravila ZPP o štetju rokov (primerjaj člene 110 in nadaljnji). Tudi pravilo o položitvi varščine je procesno pravilo, ki je določeno v prvem odstavku 185. člena ZIZ.
Iz zapisnika ne izhaja, da bi dolžnica sedaj očitane kršitve zatrjevala že na prodajnem naroku, niti ne navaja, zakaj tega ni mogla storiti. To velja tudi za sedaj zatrjevano dogovarjanje potencialnih kupcev pred pričetkom prodajnega naroka.
V obravnavanem primeru ne moremo govoriti o motilnem dejanju, saj dejanska posest tožnice ni prenehala, niti se ji ni omejila, po drugi strani ni bila niti volja tožencev, da bi s tem enostranskim dejanjem pridobila posest zase. Šlo je za enkratno dejanje.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - obračun izvršitelja - pogoji za priznanje upnikovih stroškov - dokaz o plačilu stroškov - dokaz o nastanku stroškov - ločenost razmerja med upnikom in izvršiteljem ter upnikom in dolžnikom
Dokončnemu obračunu izvršitelja je skladno z določbo drugega odstavka 38.c člena ZIZ priznana kvaliteta izvršilnega naslova v razmerju do upnika, zato predložitev te listine po prepričanju sodišča druge stopnje za sklepanje o utemeljenosti stroškovne zahteve zadošča. Izkazuje namreč izvršljivo obveznost upnika do izvršitelja za opravljena neposredna dejanja izvršbe, hkrati pa v potrebni meri varuje pravni interes izvršitelja, da bo za opravljeno delo poplačan.
OZ člen 58, 545. ZN člen 47, 48, 53, 53/4. ZZK-1 člen 243.
darilna pogodba – veljavnost pogodbe – darilo za primer smrti – oblika pogodbe – obličnost ad valorem – notarski zapis – zapisna priča sestra pogodbenih strank - izbrisna tožba
1. Ni sporno, da je bila v obravnavani zadevi ena izmed dveh prič, ki sta sodelovali pri sestavljanju spornih notarskih zapisov, V.B., sestra obeh
pogodbenih strank. Kot priča ne sme sodelovati oseba, ki je z udeležencem take pogodbe v sorodstvu v stranski vrsti do drugega kolena (4. točka 53. člena v zvezi z 22. členom ZN).
2. Dejstvo, da je V.B. v enakem sorodstvenem razmerju z obema pogodbenima strankama, ne zmanjšuje teže te obličnostne pomanjkljivosti, kot to zmotno meni pritožba.
3. Pritožbeno sodišče se strinja z razlago prvostopenjskega sodišča, da zaradi nespoštovanja tega obličnostnega pogoja ni mogoče šteti, da sta bila pogodba in aneks k njej sklenjena v obliki notarskega zapisa.
delna oprostitev plačila sodne takse – uspeh v pravdi v celoti – dolžnost nasprotne stranke, da povrne sodno takso sodišču – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Ker je bil tožnik delno oproščen plačila sodnih taks, v pravdi pa je v celoti uspel, je sodne takse dolžan nositi toženec. Sodne takse so del pravdnih stroškov, te pa mora v pravdnem postopku nositi tista stranka, ki je v pravdi propadla (prvi odstavek 154. člena ZPP).
materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – minimum dejstev – uveljavljanje več vrst zahtevkov – delni uspeh – kvalificiran pooblaščenec – potrebna skrbnost
Vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme (razpravno načelo). To pomeni, da mora navesti dejstva, iz katerih izvirajo njeni zahtevki in ugovori, in dokaze, na podlagi katerih je ta dejstva mogoče ugotoviti. Pritožbeno razlogovanje, da bi sodišče prve stopnje tožečo stranko moralo pozvati, naj ta pripravi izračun stroškov upravljanja in opominjanja, ker meni, da tožbeni zahtevek v celoti ni utemeljen, se že iz tega razloga izkaže za neutemeljeno.
Razjasnjevalna dolžnost sodišču sicer nalaga, da stranko spodbudi, da dopolni pomanjkljive navedbe o odločilnih dejstvih, vendar le ob predpostavki, da stranki ni mogoče očitati, da bi lahko ob potrebni skrbnosti podala popolne navedbe tudi sama. Sodnik odvetnika ni zavezan poučevati o tistem, kar se sme pričakovati, da odvetnik ve.
V nobenem primeru (niti če je spornih samo 6 računov) sodišče prve stopnje v priloženih pisnih dokazih ni dolžno iskati posameznih vtoževanih stroškov in jih seštevati (računov je v tovrstnih postopkih lahko celo izredno veliko). Listinski dokazi so namenjeni zgolj preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069156
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje – poslabšanje stanja – dovoljene pritožbene novote
Pritožba utemeljeno opozarja, da izpodbijana odločitev ne upošteva dolžnikovega celotnega trenutnega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja. Iz sklepa izhaja, da je sodišče ob odločanju imelo na razpolago le podatke iz poslovnega leta 2013, na katere je tudi oprlo svojo odločitev, ki pa jo dolžnik izpodbija s predložitvijo podatkov za poslovno leto 2014, ki se bistveno razlikujejo od podatkov za leto 2013 in nakazujejo na slabše poslovanje in premoženjski položaj dolžnika. Dolžnik ob tem pojasnjuje, zakaj podatkov za leto 2014 v postopku do sedaj še ni mogel predložiti, taka pojasnila pa se glede na časovni tek postopka izkažejo za utemeljena in upravičena, zato dolžnikove navedbe v zvezi s poslabšanjem premoženjskega in poslovnega položaja v letu 2014 ter z njimi v zvezi predloženi dokazi predstavljajo dovoljene pritožbene novote, ki so pravno pomembne za odločitev v predmetni zadevi.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - postopek v sporih majhne vrednosti - nedovoljena pritožba
Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo o obstoju procesne predpostavke za meritorno odločanje oziroma o ugovoru krajevne pristojnosti in ugovor kot prepozen zavrglo. Ker torej z njim ni končalo postopka ter v zadevi še ni izdalo končne odločbe, obravnavana pritožba ni dovoljena, zaradi česar jo je potrebno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 447. člena ZPP).
PRAVO EVROPSKE UNIJE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070957
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
izdaja zamudne sodbe – evropski nalog za izvršbo – prenehanje družbe – izbris iz sodnega registra – prehod obveznosti – izkaz pravnega nasledstva v predlogu
Evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov ni mogoče izdati proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik pravnega nasledstva ne izkaže v skladu z določbami ZIZ.
URS člen 15, 34, 39, 40. ZMed člen 26, 26/1, 26/3, 31, 31/1, 31/1-2. ZJG člen 9.
pravica do popravka – objava popravka – intervju – audiatur et altera pars – odklonitveni razlog
Tožena stranka meri na zaključek, da objava vsebine v obliki intervjuja ne predstavlja obvestila v smislu 3. odstavka 26. člena ZMed. Po navedenem določilu je z izrazom obvestilo mišljena vsaka objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, ne glede na to, ali je bila vsebina objavljena v obliki vesti, komentarja oziroma v kakršnikoli obliki. Obvestilo je torej objava vsakršne vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes v kakršnikoli obliki, tudi v obliki intervjuja. Tudi intervju, ki predstavlja pogovor z določeno osebo v želji pridobiti določene informacije, vsebuje dejstvena sporočila ali pa mnenje, s katerimi sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa.
OZ člen 287, 287/2. ZIZ člen 38, 38/5. ZZZDR člen 12, 123/2.
preživljanje polnoletnih otrok - pravni standard rednega šolanja - vrstni red poplačila terjatev - stroški potrebni za izvršbo
Dokazilo o izpolnjevanju preostalih šolskih obveznosti na drugi šoli, in ne na tisti, na katero je bil upnik v spornem obdobju vpisan potrjuje po dolžniku smiselno nakazano, da je upnikov vpis služil zagotovitvi njegovega statusa dijaka v času, ko je upnik poskušal dokončati nedokončano predhodno začeto izobraževanje. Slednje pa za zaključek o upnikovem rednem šolanju ne more zadoščati glede na že uveljavljeno stališče v sodni praksi o pojmu rednega šolanja, ki pomeni tudi, da mora študent oz. dijak v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti usmeritvi, na katero je bil ob začetku šolanja sprejet.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - indikator alkohola - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaz - izrek stranske sankcije kazenskih točk
Ustavno sodišče RS je v svojih odločbah presojalo pomen zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza in ni izrazilo pomislekov, da bi zapisnik morda predstavljal nezakonit dokaz zgolj zaradi dejstva, da preizkušanec pred opravo preizkusa alkoholiziranosti ni bil opozorjen na svoje pravice („Miranda“).
ZP-1 člen 56, 56/3, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZPOmK-1 člen 9, 73, 73/1, 73/1-2.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - zahteva za sodno varstvo - prepoved zlorabe prevladujočega položaja
Sodišče prve stopnje je pravilno ustavilo postopek o prekršku zoper pravno in odgovorne osebe na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker v izreku odločbe prekrškovnega organa niso razvidni zakonski znake očitanega prekrška. Zakonska znaka prekrška po drugi alineji prvega odstavka 73. člena ZPOmK-1 sta prevladujoči položaj pravne osebe na tržišču Republike Slovenije kot tudi evropske unije ter zloraba tega prevladujočega položaja.
Delodajalec ima možnost oceno, ki jo je dal javnemu uslužbencu, obrazložiti tudi v sodnem postopku in mu ni mogoče naložiti, naj javnega uslužbenca ponovno oceni zgolj na podlagi ugotovitve, da mu ni v zadostni meri in dovolj natančno pojasnil dane ocene glede na kriterije iz prvega odstavka 17. člena ZSPJS.
Tožena stranka je pri določitvi ocene tožnikovega dela za leto 2011 v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe in je tožnika za leto 2011 ustrezno ocenila z oceno zelo dobro. Tožnik je svoje delo opravljal zelo kvalitetno in je dosegal delovne rezultate, ki so bili nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja. Ni pa dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, saj odličnost pomeni nadpovprečne, izstopajoče, vrhunske rezultate, teh pa v dokaznem postopku ni uspel dokazati. Zato je ocena delovne uspešnosti tožnika za leto 2011 pravilna in zakonita.