IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053487
ZIZ člen 17, 21, 55, 108, 139. OZ člen 371. SPZ člen 192, 199.
izvršba – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – valuta obveznosti – dovolitev izvršbe v tuji valuti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – rubež terjatve iz vrednostnega papirja – zemljiško pismo – zemljiški dolg
Vrhovno sodišče je v citirani zadevi primarno opozorilo na načelo pacta sunt servanda, ki določa, da je treba obveznosti izpolniti tako kot glasijo - v predmetni izvršilni zadevi ne gre za pogodbeno obveznost, temveč za izterjavo tudi negmotne škode (ki je nepristna valutna obveznost) -, in še, da je valuta denarne obveznosti lahko bistvena lastnost predmeta obveznosti, obveznost plačati določeno vsoto določene denarne enote pa različna od obveznosti plačati določeno vsoto neke druge denarne enote.
Izvršilno sodišče ni pravdno sodišče in nima pristojnosti odločati o terjatvi. Izvršilno sodišče le dovoli izvršbo terjatve (izvršljivega zahtevka), o kateri je že pravnomočno odločeno.
Ali povedano drugače, pred izvršilnim sodiščem se ne sme več postavljati vprašanje, ali je denarna terjatev po sklepu o izvršbi enaka tisti, ki je bila določena (terjatev ni bila samo določljiva, bila je določena) v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče mora biti pri dovolitvi izvršbe „zvesto“ izvršilnemu naslovu. Ker ne odloča o terjatvi, tudi ne sme izvršiti (realizirati izvršbo) kaj drugega ali drugače, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, do česar pa bi v tem primeru utegnilo priti (na primer pri sklepu o razdelitvi kupnine iz prodanih nepremičnin), če bi sklep o izvršbi postal pravnomočen.
ZIZ nikjer ne določa, da bi smelo sodišče dopustiti izvršbo le denarne terjatve, ki bi bila v sklepu o izvršbi izražena v domači valuti. Nasprotno, iz 139. člena ZIZ izhaja, da je izvršba, dovoljena v tuji valuti, povsem dopustna.
ZFPPIPP za razliko od ZIZ določa zakonsko konverzijo terjatve in zakonsko spremembo pogodbenih in zamudnih obresti po sili zakona ter hkrati določa še zakonski presečni dan (dan začetka stečajnega postopka!).
Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih višje sodišče meni, da upnik ne more izbirati med tem, na kateri dan bo (zanj ugodneje ali neugodneje) preračunal svojo terjatev, ki je v tuji valuti, v terjatev v evrih. Končno se terjatev poplača glede na višino terjatve na dan izpolnitve ali prisilnega poplačila. Namen dovolitve izvršbe je treba razlagati le znotraj tega cilja.
mandat – pogodba o naročilu – pravice in obveznosti pogodbenih strank določene s pogodbo – učinki pogodbe med pogodbenikoma – obveznosti naročitelja – povrnitev stroškov
Tožena stranka ni zahtevala razveljavitve pogodbe, zato glede na opisane razloge niso relevantni njeni ugovori, da je bila postavitev tunelov potrebna, ker je tožeča stranka odgovorna za škodni dogodek in da zato tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – zavrnitev predloga – izbrisni razlog – poslovni naslov – dovoljenje za poslovanje – preklic dovoljenja
Ker je predlagateljica dovoljenje za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register, subjektu vpisa dala, in to v času, ko je bila direktorica le - tega, se v konkretnem primeru na domnevo izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP neutemeljeno sklicuje. Če je pozneje dovoljenje preklicala, to ne vpliva na ugotovitev, da je bila sprememba poslovnega naslova subjekta vpisa vpisana v sodni register na podlagi njenega dovoljenja.
ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/4, 98/6. ZIZ člen 40, 40/6, 40/7, 62, 62/2.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – odvetnik – predložitev pooblastila – pooblastilo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – pooblastilo za vložitev tožbe – posledice nepredložitve pooblastila za vložitev tožbe – zavrženje tožbe – pooblastilo za zastopanje v pravdi – poziv na predložitev pooblastila – neupoštevanje dejanj osebe brez pooblastila – naknadna odobritev procesnih dejanj
Četrti odstavek 98. člena ZPP se nanaša na položaj, ko pooblaščenec vloži tožbo brez pooblastila.
Od pooblaščenca, ki je imel pooblastilo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ni mogoče zahtevati, da predloži v pravdi pooblastilo tožeče stranke za vložitev tožbe. Zato tožbe na podlagi določbe četrtega odstavka 98. člena ZPP v takem primeru tudi ni mogoče zavreči.
Če bi sodišče takoj, ko mu je bila zadeva odstopljena, pooblaščenca pozvalo, da predloži pooblastilo za zastopanje v pravdi, ki je sledila izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine, pa ga v postavljenem roku ne bi predložil, bi moralo pravdno sodišče postopek nadaljevati s pravdno stranko brez pooblaščenca.
predlog za omejitev dedovanja – zavrženje predloga – pravnomočnost sklepa, s katerim je bil postopek na prvi stopnji končan – opustitev vložitve pritožbe
Z vložitvijo predloga za omejitev dedovanja je pritožnica priglasila udeležbo v zapuščinskem postopku. Ker je bil predlog vložen pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan, pravnomočnost ni mogla nastopiti, dokler ni iztekel rok za pritožbo vsakega od udeležencev. Z vročitvijo sklepa z dne je bila tako pritožnici dana možnost, da vloži pritožbo zoper navedeni sklep in se v njem izreče o postopanju sodišča v zadevi. Ker tega ni storila, je sklep z iztekom pritožbenega roka postal pravnomočen.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0064925
URS člen 35, 39. OZ člen 179.
kršitev osebnostnih pravic – objava neresničnih in žaljivih zapisov – znana osebnost – politik – pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – zasebnost – porušeno duševno ravnovesje – senzacionalizem – zloraba medijske svobode
Četudi drži, da je tožnica kot žena župana in pomembnega politika že pred obravnavano objavo nastopala v javnosti, pa vsebina in način poročanja tožene stranke (o ločitvi od moža in razpadu družine) brez dvoma pomeni grob poseg v zasebnost in osebnostne pravice tožnice. Doslej namreč tožnica sama na tak način ni izpostavljala javnosti svojega osebnega in družinskega življenja in, kot je sama prepričljivo izpovedala, sta zanjo zakonska zveza in družina pomembni vrednoti.
Pisanje o tem, da je tožnica svojega moža zapustila, brez kakršnekoli dejstvene podlage in ne da bi to informacijo toženka pri tožnici ali njenem možu preverila, je predvidljivo škodljivo, nefer in pomeni zlorabo medijske svobode za goli senzacionalizem.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prepričljivih izpovedb tožnika in njegovega sodelavca, ki je nesrečo videl, upoštevaje navedeni listini, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil glavni izvajalec del zavarovanec toženke, ki je bil tudi tisti, ki je investitorju obračunal vrednost del, tudi krovsko kleparskih, in ki je delavcem podizvajalca tudi dajal navodila za delo in razporejal delo na gradbišču, pravilno zaključilo, da je zavarovanec toženke subjekt, ki se je ukvarjal z nevarno dejavnostjo in ki je imel od nje tudi korist.
Pravna oseba lahko svojo voljo v pravnem prometu izraža prek zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca. Ponudbo za prodajo stanovanja pa je v obravnavanem primeru dala/odobrila oseba, ki ni bila nič od navedenega, zato taka ponudba, četudi jo je naslovnik sprejel, ponudnika ne veže.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022667
OZ člen 376. ZPP člen 359.
veljavnost prepovedi reformation in peius - tek zakonskih zamudnih obresti
Zmotno je stališče upnika, da sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju po razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 6. 11. 2013 v delu, v katerem je bilo odločeno o delni ustavitvi postopa (I. točka izreka), ne bi smelo ustaviti postopa v večjem obsegu, kakor je to storilo v razveljavljenem delu sklepa z dne 6. 11. 2013. Prepoved reformatio in peius namreč velja samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodna odločba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – funkcionalno zemljišče – predmet prodajne pogodbe – lastninjenje – stvarna pristojnost – stroški postopka – sosporniki
Tisti, ki so vpisani kot lastniki funkcionalnega zemljišča, pa niso lastniki zemljišča, h kateremu ta pripada, lastninske pravice niso imeli oz. je nimajo.
Da bi sodišče pogodbo oziroma njeno posamezno določbo spoznalo za nejasno ali neizvršljivo, bi morala tožeča stranka s svojimi navedbami zasejati dvom o njeni razumljivosti (pri tem pa ni odločilno, da je nejasna tretjim, kar posplošeno navaja tožeča stranka, ampak bi moralo priti do nejasnosti med pogodbenikoma) ali pa pojasniti, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov, ki je bil v pogodbi drugače zapisan.
Tožeča stranka je zaslišanje predlagala za dokazovanje volje strank ob sklenitvi pogodbe. Trditev o tem, da je bila volja drugačna od v pogodbi izražene oziroma o tem, kakšen naj bi bil skupni namen pogodbenih strank, pa tožeča stranka ni podala. Ob takšnih trditvah in po tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov ugotovilo, da so določila pogodbe jasna (tožeča stranka ni pojasnila, kaj je nejasno ali sporno), skupnega namena strank ni bilo treba ugotavljati.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – sredstvo zavarovanja – prepoved državnemu organu – narok za odločanje o ugovoru – neobvezen narok – neobveznost naroka
Sodišče državnemu organu, katerega ravnanje je v celoti urejeno z zakonom, ne more prepovedati, da ne bi ravnal v skladu z zakonom (razen če ne bi bilo to že v zakonu predvideno).
Pogoj za zavarovanje je verjetna terjatev in ne tudi ne-verjetnost eventuelnih ugovorov zoper njo.
Pritožnik z navajanjem, da sodišče prve stopnje ob izvajanju dokazov ni ugotavljalo kontrolnih dejstev, ki služijo za preverjanje (ne)verodostojnosti teh dokazov (ki so sicer namenjeni ugotavljanju pravno odločilnih dejstev), ne more uspešno izpodbiti dokazne ocene. Tožnik je imel pred sodiščem prve stopnje vse možnosti, da strankam in pričam zastavi katero koli vprašanje, ki bi (sodišču) nudilo oporo pri ocenjevanju verodostojnosti zaslišanih. Če vprašanj ni zastavil, dejanskih zaključkov, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje ob dokaznem ocenjevanju dokaznega gradiva, v katerem se nahaja zadostna opora za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, s pritožbo pač ne more uspešno izpodbiti.
predlog za izločitev dokazov – pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov – pravica do nedotakljivosti stanovanja
Odredba sodišča se potrebuje in izda samo za opravo hišne preiskave, ki je poseg v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS). Pojem „stanovanje in drugi prostori“ po 36. členu Ustave RS in 214. členu ZKP obsega vse prostore, v katerih določena oseba stalno oziroma začasno biva ter prostore, ki so s prostori za bivanje povezani (npr. klet, podstrešje, balkon), kot tudi gospodarsko poslopje, delavnice, garaže in podobni objekti. Bistvo je, da gre za zaključeno enoto prostorov.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev pritožbe – vročitev sodbe – fikcija vročitve
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s 3. odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo v katerem je navedeno kje je pisanje in rok 15 dni v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po 4. odstavku člena 142 ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka torej na zadnji dan tega roka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083238
OZ člen 154. ZVCP-1 člen 2, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 14.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motorja in kombiniranega vozila – odgovornost za škodni dogodek – protipravno ravnanje – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto – prehitra vožnja motorista
Če je voznica kombiniranega vozila pričela z vključevanjem na prednostno cesto v trenutku, ko tožnik še ni bil v njenem vidnem polju, sodba nima razlogov, katere cestnoprometne predpise je kršila. Zgolj nedopustno ravnanje toženke, ki je v vzročni zvezi z nastalo škodo, pa je lahko podlaga za ugotovitev njenega prispevka k nastali škodi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082030
SZ-1 člen 17, 23, 23/1, 23/4, 30, 30/3, 48, 48/2, 49, 71, 71/1, 71/2. SPZ člen 68, 105, 105/1, 118, 118/4. OZ člen 125, 125/1, 190, 190/1, 199, 239, 239/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – plačilo stroškov upravljanja – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – delitev stroškov upravljanja – bremena skupne stvari – sprememba lastništva posameznega dela – zamenjava upravnika – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – poravnava zapadlih obveznosti – odškodnina – neupravičena obogatitev – trditveno breme – poslovodstvo brez naročila – gestija – nujnost in koristnost gestije – splošno znana dejstva
Ureditev upravnikovega ravnanja po 71. členu SZ-1 predpostavlja, da ima tretji (tj. dobavitelj blaga ali storitev) veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki, ki slednje obvezuje te storitve tudi plačevati.
Sklicevanje na splošno znana dejstva za utemeljitev nujnosti ali koristnosti gestije ne zadošča.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmečkanina končnega členka prstanca desnice, stisnjenje kazalca in sredinca desnice
Prikrajšanja, kakršna je tožnik trpel med zdravljenjem, se po utrjeni sodni praksi vrednotijo v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.