• Najdi
  • 1
  • od 36
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep I Cp 2355/2015
    30.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060940
    ZPP člen 11.
    zloraba procesnih pravic – denarna kazen – zavlačevanje postopka
    Ponavljajoče se vlaganje pravnih sredstev (brez konkretne vsebine) lahko kaže na izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja postopka.
  • 2.
    VSL sodba III Cp 2404/2015
    30.9.2015
    USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0083246
    URS člen 14, 22. OZ člen 179, 182.
    odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmečkanina končnega členka prstanca desnice, stisnjenje kazalca in sredinca desnice
    Prikrajšanja, kakršna je tožnik trpel med zdravljenjem, se po utrjeni sodni praksi vrednotijo v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
  • 3.
    VSL sodba I Cpg 941/2015
    30.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080646
    OZ člen 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    pogodba o finančnem leasingu nepremičnine - posojilna pogodba - razlaga pogodb - zavrnitev dokaznega predloga
    Da bi sodišče pogodbo oziroma njeno posamezno določbo spoznalo za nejasno ali neizvršljivo, bi morala tožeča stranka s svojimi navedbami zasejati dvom o njeni razumljivosti (pri tem pa ni odločilno, da je nejasna tretjim, kar posplošeno navaja tožeča stranka, ampak bi moralo priti do nejasnosti med pogodbenikoma) ali pa pojasniti, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov, ki je bil v pogodbi drugače zapisan.

    Tožeča stranka je zaslišanje predlagala za dokazovanje volje strank ob sklenitvi pogodbe. Trditev o tem, da je bila volja drugačna od v pogodbi izražene oziroma o tem, kakšen naj bi bil skupni namen pogodbenih strank, pa tožeča stranka ni podala. Ob takšnih trditvah in po tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov ugotovilo, da so določila pogodbe jasna (tožeča stranka ni pojasnila, kaj je nejasno ali sporno), skupnega namena strank ni bilo treba ugotavljati.
  • 4.
    VSL sodba in sklep II Cp 1350/2015
    30.9.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
    VSL0071027
    ZPP člen 108, 180, 180/1, 343, 343/1, 343/4, 359.
    delni odvzem poslovne sposobnosti – za aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki – postavitev skrbnika – neodpravljiva pomanjkljivost pritožbe – naknadna skrbnikova odobritev – nedovoljena pritožba – obseg zapuščine – tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža – tožba – tožbeni zahtevek – pomanjkljiva vloga – nerazumljivost – nesklepčnost – razširitev tožbe – privolitev tožene stranke – odločitev o stroških
    Če stranka, ki ji je bila odvzeta sposobnost opravljanja pravdnih dejanj, sama vloži pritožbo, gre za neodpravljivo pomanjkljivost pritožbe.

    Ugotovitve sodišča prve stopnje o nejasnosti in nesposobnosti obravnave postavljenega zahtevka utemeljujejo zavrženje tožbe, ne pa zavrnitve zahtevka.
  • 5.
    VSL sklep I Cp 2535/2015
    30.9.2015
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083240
    ZPP člen 365, 365-2. ZD člen 163.
    predlog za omejitev dedovanja – zavrženje predloga – pravnomočnost sklepa, s katerim je bil postopek na prvi stopnji končan – opustitev vložitve pritožbe
    Z vložitvijo predloga za omejitev dedovanja je pritožnica priglasila udeležbo v zapuščinskem postopku. Ker je bil predlog vložen pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan, pravnomočnost ni mogla nastopiti, dokler ni iztekel rok za pritožbo vsakega od udeležencev. Z vročitvijo sklepa z dne je bila tako pritožnici dana možnost, da vloži pritožbo zoper navedeni sklep in se v njem izreče o postopanju sodišča v zadevi. Ker tega ni storila, je sklep z iztekom pritožbenega roka postal pravnomočen.
  • 6.
    VSL sodba in sklep I Cpg 502/2015
    30.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081077
    ZPP člen 337, 337/1. SPZ člen 48. OZ člen 346.
    gradbena pogodba – zastaranje – pasivna legitimacija – vlaganja – pritožbene novote
    Dejstvo, da je v lokal A v obdobju obnove vlagala tudi družba E. E. d. o. o., ne izključuje pasivne legitimacije toženih strank. Toženi stranki nista prerekali trditev tožečih strank, da sta se prvo tožeča in prvo tožena stranka dogovorili o vlaganju, financiranju ter izvajanju gradbenih dela in storitev. Obstoj soglasja v tem smislu torej ni bil niti sporen, zaradi česar ga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati. Pasivna legitimacija prvo tožene stranke je bila s tem podana.
  • 7.
    VSL sklep I Ip 2093/2015
    30.9.2015
    IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0053505
    ZFPPIPP člen 21, 132, 132/1, 213, 213/3, 216.
    nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – pridobitev ločitvene pravice na poslovnem deležu
    Za potrebe 216. člena ZFPPIPP je potrebno z ločitveno pravico razumeti pravico, kot jo določa 21. člen ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 213. člena ZFPPIPP.

    Pravico do poplačila pred kasnejšimi upniki se v izvršbi pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Kolikšen del terjatve bo poplačan (oziroma je zavarovan z ločitveno pravico), pa bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka (primerjaj tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP).
  • 8.
    VSL sodba I Cp 1620/2015
    30.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL0075557
    OZ člen 256, 256/1, 256/2, 287, 393, 393/3. ZOdvT tarifna številka 1200.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izročilna pogodba - stroški postopka
    Ne le, da bi prvotoženka in drugotoženka morali vedeti, da s sklenitvijo izročilne pogodbe prvotoženka škoduje njenim upnicam, ugotovljeno je bilo, da sta vedeli, da s takšnim razpolaganjem škodujeta upnicam prvotoženke. Že iz navedenih razlogov je tožbeni zahtevek utemeljen, če se upošteva, da je bil med toženkama sklenjen odplačni pravni posel.
  • 9.
    VSL sodba II Cp 1748/2015
    30.9.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083252
    OZ člen 174, 179. ZPP člen 14.
    odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravična denarna odškodnina – stroški v zvezi z zdravljenjem – potni stroški
    Kot soprispevek tožnika bi bilo mogoče opredeliti le njegovo izzivanje neposredno pred napadom. Postavitev znaka (pa tudi morebiti rampe z možnostjo neoviranega dostopa) pa tega ne predstavlja. Tožnik torej ni dal povoda za agresivno ravnanje toženke in njeno razburjanje, zato mu ni mogoče očitati, da je kakorkoli soprispeval h škodnemu dogodku.
  • 10.
    VSL sklep Cst 551/2015
    30.9.2015
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077961
    ZFPPIPP člen 121, 398, 398/1, 399, 399-1.
    odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zavrženje predloga za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence – nov predlog za odpust obveznosti – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje bi bilo vezano na (objektivno) materialnopravno pravnomočnost zavrnitve odpusta istih obveznosti le, če bi bil nov predlog za odpust obveznosti vložen v časovnem trenutku, ki bi (še vedno) spadal v časovni okvir obstoja ovire za odpust obveznosti določene v 1. točki 399. člena ZFPPIPP, torej v času, ko kaznivo dejanje goljufije za katerega je bil obsojen dolžnik, še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence. Le ob tej predpostavki dolžnik ne bi smel znova uveljavljati tega, kar je bilo zavrnjeno, sodišče pa ne bi smelo predloga za odpust obveznosti na novo obravnavati in o njem odločati.
  • 11.
    VSL sklep II Cp 1913/2015
    30.9.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083238
    OZ člen 154. ZVCP-1 člen 2, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 14.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motorja in kombiniranega vozila – odgovornost za škodni dogodek – protipravno ravnanje – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto – prehitra vožnja motorista
    Če je voznica kombiniranega vozila pričela z vključevanjem na prednostno cesto v trenutku, ko tožnik še ni bil v njenem vidnem polju, sodba nima razlogov, katere cestnoprometne predpise je kršila. Zgolj nedopustno ravnanje toženke, ki je v vzročni zvezi z nastalo škodo, pa je lahko podlaga za ugotovitev njenega prispevka k nastali škodi.
  • 12.
    VSL sklep I Cpg 1190/2015
    30.9.2015
    SODNE TAKSE
    VSL0082041
    ZST-1 člen 11, 11/2, 11/4, 12, 12/4.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev predloga – preverba podatkov po uradni dolžnosti
    Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozvati pritožnika k dopolnitvi predloga tako, da mu bo mogoče ugoditi, temveč se mora stranka, še posebej pa to velja za pravno osebo, sama poučiti o tem, kaj je potrebno za ugoditev njenemu predlogu.
  • 13.
    VSL sklep II Cp 2524/2015
    30.9.2015
    STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0060934
    ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33.
    motenje posesti – posestno varstvo – začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe – pravni interes za pritožbo
    Motenjski spor je namenjen (zgolj) varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico. Če pa se v takšnem sporu zahteva zavarovanje z začasno odredbo tako, da se še pred izvedbo kontradiktornega postopka zahteva to, kar je predmet tožbenega zahtevka, morajo biti za to podani res tehtni razlogi. Tak razlog pa je lahko le v tem, da bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko (brez izdane začasne odredbe) izgubilo svoj pomen. Tega pa za zavrnjeni del začasne odredbe ni mogoče trditi, saj ima tožnica, vedno možnost zahtevati (novo) sodno varstvo.
  • 14.
    VSL sodba II Cp 2042/2015
    30.9.2015
    USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0064925
    URS člen 35, 39. OZ člen 179.
    kršitev osebnostnih pravic – objava neresničnih in žaljivih zapisov – znana osebnost – politik – pravica do časti in dobrega imena – razžalitev – protipravnost – zasebnost – porušeno duševno ravnovesje – senzacionalizem – zloraba medijske svobode
    Četudi drži, da je tožnica kot žena župana in pomembnega politika že pred obravnavano objavo nastopala v javnosti, pa vsebina in način poročanja tožene stranke (o ločitvi od moža in razpadu družine) brez dvoma pomeni grob poseg v zasebnost in osebnostne pravice tožnice. Doslej namreč tožnica sama na tak način ni izpostavljala javnosti svojega osebnega in družinskega življenja in, kot je sama prepričljivo izpovedala, sta zanjo zakonska zveza in družina pomembni vrednoti.

    Pisanje o tem, da je tožnica svojega moža zapustila, brez kakršnekoli dejstvene podlage in ne da bi to informacijo toženka pri tožnici ali njenem možu preverila, je predvidljivo škodljivo, nefer in pomeni zlorabo medijske svobode za goli senzacionalizem.
  • 15.
    VSL sklep I Cpg 1069/2015
    30.9.2015
    SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063220
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - odlog - obročno plačilo - trditveno in dokazno breme - okoliščine, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu - stranka, ki predlog poda - občutno zmanjšana sredstva
    Trditveno in dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu takse, je na stranki, ki tak predlog poda. Glede na neprerekano višino mesečnih prihodkov toženih strank in brez konkretnih trditev o (slabem) premoženjskem stanju, ki bi kazalo, da bodo zaradi plačila takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožene stranke in njihovi družinski člani, pa predlog toženih strank za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešen.
  • 16.
    VSL sodba I Cpg 67/2015
    30.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL0063232
    OZ člen 126, 352, 352/1. ZPP člen 7, 212. URS člen 14, 22.
    čezmerna uporaba cest - odškodninski zahtevek - zastaranje - naknadno nastala škoda - dodatna obnovitvena dela - strošek sanacije - škoda - obseg škode - gradbena pogodba - pogodba v korist tretjega - zahteva za izpolnitev - obveznost saniranja - izvajanje dokazov - manjkajoča trditvena podlaga - informativni dokaz - pravica do enakopravnosti pravdnih strank - načelo enakosti
    Sodišče z dokazi ugotavlja obstoj (pravočasno) zatrjevanih dejstev, pri čemer manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza. Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank, medtem ko so dokazi le sredstvo, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Izvedba dokazov, brez ustrezne pravočasne trditvene podlage, torej ne more predstavljati zadostne podlage za odločanje sodišča. Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.

    Glede na navedbe, da je že septembra 2003 nastala totalna škoda (takšna škoda, da je bila potrebna temeljita obnova celotne trase poškodovanih cest), nadaljnje propadanje cest po septembru 2003 škode v finančnem smislu ni povečevalo.

    Tretji lahko pri pogodbi v korist tretjega sam zahteva izpolnitev in ni odvisen od druge pogodbene stranke.

    Pravica do enakopravnosti pravdnih strank pomeni, da mora vsaka stranka imeti v pravdnem postopku možnost predstaviti stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. Iz obravnavanega jamstva torej izhaja zahteva, da morajo biti strankama zagotovljene enake procesne možnosti v postopku. Trditve tožnice, da sta bila dva oškodovanca različno obravnavana, češ da so bile državne ceste obnovljene, medtem ko so občinske ceste ostale poškodovane, se ne nanašajo na enakopravnost pravdnih strank v postopku (oziroma kršitev pravice do izjavljanja), zato očitana kršitev 22. člena Ustave RS ni podana.

    Načelo enakosti pomeni eno od temeljnih ustavnih norm - pravico posameznika do zagotovitve enakosti tako pri postavljanju kot pri uporabi prava ter zavezuje zakonodajalca, da pri oblikovanju zakonskih rešitev izhaja iz predpostavke, da so vsi pred zakonom enaki in da s samim zakonom in njegovo uporabo ne morejo biti v različnem položaju. Načelo enakosti pa ne zavezuje samo zakonodajalca, ampak tudi izvršilno in sodno vejo oblasti; gre za enakost v uporabi prava, ki izhaja iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, zlasti na področjih, kjer zakonodajalec dopušča upravnim organom možnost prostega preudarka ali interpretacijo in uporabo nedoločenih pravnih pojmih in na področjih pospeševalne uprave. To načelo torej zavezuje zakonodajalca ter izvršilno in sodno vejo oblasti. Zgolj dejstvo, da so izvajalci sanirali državne ceste, medtem ko so lokalne ceste ostale poškodovane, ne more predstavljati diskriminacije oziroma kršitve pravice do enakosti pred zakonom, saj gre zasubjekt zasebnega prava, ki je sprejel odločitev v zvezi s civilnopravnimi razmerji in ne predstavlja odločitve sodišča ali drugih državnih organov ter organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar v postopku odločajo o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih posameznika.
  • 17.
    VSL sodba I Cpg 1461/2013
    30.9.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0081078
    OZ člen 6, 132, 165, 335, 335/3, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2. ZGD-1 člen 263, 263/6.
    zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – védenje pravne osebe
    Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi obseg škode lahko opredelil in lahko izračunal znesek odškodnine. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.

    Nova uprava bi glede na vse okoliščine ob upoštevanju potrebne skrbnosti morala vedeti za nastanek škode že ob nastopu funkcije, saj je imela za to vse realne možnosti. Znane so ji bile namreč vse dejanske okoliščine primera, zato za izračun odškodnine ni bilo nobenih ovir.
  • 18.
    VSL sodba I Cp 1835/2015
    30.9.2015
    POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
    VSL0075691
    OZ člen 22, 27, 29, 57, 75, 76, 76/3, 80. ZGD-1 člen 32, 35, 266, 266/1.
    sklenitev pogodbe – ponudba – sprejem ponudbe – zastopanje – pooblaščenec po zaposlitvi – prokurist
    Pravna oseba lahko svojo voljo v pravnem prometu izraža prek zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca. Ponudbo za prodajo stanovanja pa je v obravnavanem primeru dala/odobrila oseba, ki ni bila nič od navedenega, zato taka ponudba, četudi jo je naslovnik sprejel, ponudnika ne veže.
  • 19.
    VSL sklep I Ip 1366/2015
    30.9.2015
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0053487
    ZIZ člen 17, 21, 55, 108, 139. OZ člen 371. SPZ člen 192, 199.
    izvršba – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – valuta obveznosti – dovolitev izvršbe v tuji valuti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – rubež terjatve iz vrednostnega papirja – zemljiško pismo – zemljiški dolg
    Vrhovno sodišče je v citirani zadevi primarno opozorilo na načelo pacta sunt servanda, ki določa, da je treba obveznosti izpolniti tako kot glasijo - v predmetni izvršilni zadevi ne gre za pogodbeno obveznost, temveč za izterjavo tudi negmotne škode (ki je nepristna valutna obveznost) -, in še, da je valuta denarne obveznosti lahko bistvena lastnost predmeta obveznosti, obveznost plačati določeno vsoto določene denarne enote pa različna od obveznosti plačati določeno vsoto neke druge denarne enote.

    Izvršilno sodišče ni pravdno sodišče in nima pristojnosti odločati o terjatvi. Izvršilno sodišče le dovoli izvršbo terjatve (izvršljivega zahtevka), o kateri je že pravnomočno odločeno.

    Ali povedano drugače, pred izvršilnim sodiščem se ne sme več postavljati vprašanje, ali je denarna terjatev po sklepu o izvršbi enaka tisti, ki je bila določena (terjatev ni bila samo določljiva, bila je določena) v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče mora biti pri dovolitvi izvršbe „zvesto“ izvršilnemu naslovu. Ker ne odloča o terjatvi, tudi ne sme izvršiti (realizirati izvršbo) kaj drugega ali drugače, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, do česar pa bi v tem primeru utegnilo priti (na primer pri sklepu o razdelitvi kupnine iz prodanih nepremičnin), če bi sklep o izvršbi postal pravnomočen.

    ZIZ nikjer ne določa, da bi smelo sodišče dopustiti izvršbo le denarne terjatve, ki bi bila v sklepu o izvršbi izražena v domači valuti. Nasprotno, iz 139. člena ZIZ izhaja, da je izvršba, dovoljena v tuji valuti, povsem dopustna.

    ZFPPIPP za razliko od ZIZ določa zakonsko konverzijo terjatve in zakonsko spremembo pogodbenih in zamudnih obresti po sili zakona ter hkrati določa še zakonski presečni dan (dan začetka stečajnega postopka!).

    Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih višje sodišče meni, da upnik ne more izbirati med tem, na kateri dan bo (zanj ugodneje ali neugodneje) preračunal svojo terjatev, ki je v tuji valuti, v terjatev v evrih. Končno se terjatev poplača glede na višino terjatve na dan izpolnitve ali prisilnega poplačila. Namen dovolitve izvršbe je treba razlagati le znotraj tega cilja.
  • 20.
    VSL sodba II Cp 1713/2015
    30.9.2015
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0066649
    ZPP člen 253, 253/1.
    oporoka – veljavnost oporoke – lastnoročna oporoka – dokazovanje – izvedenec – izvedensko mnenje – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – dopolnitev izvedenskega mnenja – zaslišanje izvedenca – ustna izvedba dokaza – zavrnitev predloga za zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
    Zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo in sledilo izvedenskemu mnenju, skupaj z njegovo dopolnitvijo, je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in tem razlogom pritožbeno sodišče sledi, pri čemer tudi nima pomislekov v pravilnost in verodostojnost tega izvedenskega mnenja. Tako se je izvedenec opredelil tudi do pripomb tožeče stranke na njegovo pisno izvedensko mnenje z dne 3. 11. 2014, podanih pisno v vlogi z dne 21. 11. 2014 in ustno na naroku 5. 12. 2014, s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 7. 1. 2015. Ko sodišče prve stopnje utemelji svoje prepričanje v pravilnost opravljenega dela izvedenca, tudi pravilno pojasni, zakaj ni potrebe po zaslišanju izvedenca in zlasti ne po imenovanju novega izvedenca.
  • 1
  • od 36
  • >
  • >>