Dejstvo, da je v lokal A v obdobju obnove vlagala tudi družba E. E. d. o. o., ne izključuje pasivne legitimacije toženih strank. Toženi stranki nista prerekali trditev tožečih strank, da sta se prvo tožeča in prvo tožena stranka dogovorili o vlaganju, financiranju ter izvajanju gradbenih dela in storitev. Obstoj soglasja v tem smislu torej ni bil niti sporen, zaradi česar ga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati. Pasivna legitimacija prvo tožene stranke je bila s tem podana.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – pridobitev ločitvene pravice na poslovnem deležu
Za potrebe 216. člena ZFPPIPP je potrebno z ločitveno pravico razumeti pravico, kot jo določa 21. člen ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 213. člena ZFPPIPP.
Pravico do poplačila pred kasnejšimi upniki se v izvršbi pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Kolikšen del terjatve bo poplačan (oziroma je zavarovan z ločitveno pravico), pa bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka (primerjaj tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP).
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053487
ZIZ člen 17, 21, 55, 108, 139. OZ člen 371. SPZ člen 192, 199.
izvršba – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – valuta obveznosti – dovolitev izvršbe v tuji valuti – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – rubež terjatve iz vrednostnega papirja – zemljiško pismo – zemljiški dolg
Vrhovno sodišče je v citirani zadevi primarno opozorilo na načelo pacta sunt servanda, ki določa, da je treba obveznosti izpolniti tako kot glasijo - v predmetni izvršilni zadevi ne gre za pogodbeno obveznost, temveč za izterjavo tudi negmotne škode (ki je nepristna valutna obveznost) -, in še, da je valuta denarne obveznosti lahko bistvena lastnost predmeta obveznosti, obveznost plačati določeno vsoto določene denarne enote pa različna od obveznosti plačati določeno vsoto neke druge denarne enote.
Izvršilno sodišče ni pravdno sodišče in nima pristojnosti odločati o terjatvi. Izvršilno sodišče le dovoli izvršbo terjatve (izvršljivega zahtevka), o kateri je že pravnomočno odločeno.
Ali povedano drugače, pred izvršilnim sodiščem se ne sme več postavljati vprašanje, ali je denarna terjatev po sklepu o izvršbi enaka tisti, ki je bila določena (terjatev ni bila samo določljiva, bila je določena) v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče mora biti pri dovolitvi izvršbe „zvesto“ izvršilnemu naslovu. Ker ne odloča o terjatvi, tudi ne sme izvršiti (realizirati izvršbo) kaj drugega ali drugače, kot je to določeno v izvršilnem naslovu, do česar pa bi v tem primeru utegnilo priti (na primer pri sklepu o razdelitvi kupnine iz prodanih nepremičnin), če bi sklep o izvršbi postal pravnomočen.
ZIZ nikjer ne določa, da bi smelo sodišče dopustiti izvršbo le denarne terjatve, ki bi bila v sklepu o izvršbi izražena v domači valuti. Nasprotno, iz 139. člena ZIZ izhaja, da je izvršba, dovoljena v tuji valuti, povsem dopustna.
ZFPPIPP za razliko od ZIZ določa zakonsko konverzijo terjatve in zakonsko spremembo pogodbenih in zamudnih obresti po sili zakona ter hkrati določa še zakonski presečni dan (dan začetka stečajnega postopka!).
Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih višje sodišče meni, da upnik ne more izbirati med tem, na kateri dan bo (zanj ugodneje ali neugodneje) preračunal svojo terjatev, ki je v tuji valuti, v terjatev v evrih. Končno se terjatev poplača glede na višino terjatve na dan izpolnitve ali prisilnega poplačila. Namen dovolitve izvršbe je treba razlagati le znotraj tega cilja.
URS člen 38. ZKP člen 149b, 149b/1, 149b/2, 154, 154/1. ZEKom-1 člen 162.
nedovoljeni dokazi – hramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju
Razveljavitev določb ZEKom-1 na zakonitost podatkov, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred 18. 7. 2014, ne vpliva, niti ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa, v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – trditveno breme – sklepčnost tožbe – višina odškodnine – višina zakupnine – pavšalen ugovor
Na podlagi 2. odstavka 72. člena ZDen uveljavlja denacionalizacijski upravičenec plačilo tiste koristi, ki bi jo sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal že ob uveljavitvi omenjenega zakona.
Tožnica je višino svojega zahtevka opredeljevala z višino zakupnine (najemnine), katero je toženka prejela na podlagi računov, ki jih je za uporabo teh zemljišč izstavila družbi X oziroma sami tožnici. V zvezi s tem pa toženka ni ugovarjala, da tožnica, v kolikor bi v relevantnem obdobju sama upravljala oziroma uporabljala predmetne nepremičnine, zneska koristi (katerega plačilo uveljavlja) sama ne bi dosegla (ali da bi bil ta znesek nižji). Trditve, ki bi jih tožnica po mnenju sodišča prve stopnje morala podati (pa jih ni), bi bile potrebne le v primeru, v kolikor bi toženka v tej smeri (bodisi glede „identitete“/značilnosti nepremičnin, v zvezi s katerimi zahteva plačilo, bodisi glede zatrjevane višine (koristi)) karkoli konkretizirano ugovarjala.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0069742
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 8. ZMZPP člen 28, 48, 48/1, 169. ZPP člen 286b, 286b/1. ZASP člen 1, 1/1, 1/1-3.
kršitev avtorskih pravic - nepremoženjska škoda - moralne avtorske pravice - prenosljivost pravic, odstop avtorskih pravic - pooblastilo - spor z mednarodnim elementom - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje kršitve
Moralne avtorske pravice niso prenosljive, terjatev na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve takšne pravice, pa se lahko odstopi le, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083247
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
škoda delodajalca – zmanjšanje premoženja – s sodbo naložena obveznost – plačilo delavki – protipravno ravnanje tretje osebe – odškodninska odgovornost – sklepčnost tožbe
Zmotno je stališče, da s sodbo naložena obveznost (ali njen del) v nobenem primeru ne more predstavljati škode, katere povračilo je mogoče terjati od tretje osebe, če jo je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069768
OZ člen 406. ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-4. SPZ člen 72, 72/1, 119, 119/2.
solidarnost upnikov– solidarnost se ne domneva – deljiva obveznost – načelo stroge formalne legalitete – izvršilni naslov – vezanost na izvršilni naslov – aktivna legitimacija – navadno sosporništvo etažnih lastnikov – obvezen rezervni sklad – izterjava vplačil v rezervni sklad
Etažni lastniki kot upniki so res v položaju navadnih sospornikov, kar pomeni, da aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnikom tako, da lahko vsi ali samo eden izmed njih zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad, nikakor pa ni mogoče sprovesti plačila v izvršbi izterjane terjatve iz tega naslova npr. na upnikov račun ali na fiduciarni račun upnikovega pooblaščenca.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost terjatve – sredstvo zavarovanja – prepoved državnemu organu – narok za odločanje o ugovoru – neobvezen narok – neobveznost naroka
Sodišče državnemu organu, katerega ravnanje je v celoti urejeno z zakonom, ne more prepovedati, da ne bi ravnal v skladu z zakonom (razen če ne bi bilo to že v zakonu predvideno).
Pogoj za zavarovanje je verjetna terjatev in ne tudi ne-verjetnost eventuelnih ugovorov zoper njo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082030
SZ-1 člen 17, 23, 23/1, 23/4, 30, 30/3, 48, 48/2, 49, 71, 71/1, 71/2. SPZ člen 68, 105, 105/1, 118, 118/4. OZ člen 125, 125/1, 190, 190/1, 199, 239, 239/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – plačilo stroškov upravljanja – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – delitev stroškov upravljanja – bremena skupne stvari – sprememba lastništva posameznega dela – zamenjava upravnika – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – poravnava zapadlih obveznosti – odškodnina – neupravičena obogatitev – trditveno breme – poslovodstvo brez naročila – gestija – nujnost in koristnost gestije – splošno znana dejstva
Ureditev upravnikovega ravnanja po 71. členu SZ-1 predpostavlja, da ima tretji (tj. dobavitelj blaga ali storitev) veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki, ki slednje obvezuje te storitve tudi plačevati.
Sklicevanje na splošno znana dejstva za utemeljitev nujnosti ali koristnosti gestije ne zadošča.
OZ člen 6, 132, 165, 335, 335/3, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2. ZGD-1 člen 263, 263/6.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – védenje pravne osebe
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi obseg škode lahko opredelil in lahko izračunal znesek odškodnine. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Nova uprava bi glede na vse okoliščine ob upoštevanju potrebne skrbnosti morala vedeti za nastanek škode že ob nastopu funkcije, saj je imela za to vse realne možnosti. Znane so ji bile namreč vse dejanske okoliščine primera, zato za izračun odškodnine ni bilo nobenih ovir.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – več predlagateljev – sodna pristojnost – potreba po javni poti – bodoče negotovo dejstvo
Nobene ovire ne predstavlja dejstvo, da je sodišče združilo tri predloge in gre za več predlagateljev. Sodišče je že zavzelo stališče, da je podana sodna pristojnost tudi v primeru, če več predlagateljev zahteva ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zavrženje predloga za odpust obveznosti – izbris iz kazenske evidence – nov predlog za odpust obveznosti – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje bi bilo vezano na (objektivno) materialnopravno pravnomočnost zavrnitve odpusta istih obveznosti le, če bi bil nov predlog za odpust obveznosti vložen v časovnem trenutku, ki bi (še vedno) spadal v časovni okvir obstoja ovire za odpust obveznosti določene v 1. točki 399. člena ZFPPIPP, torej v času, ko kaznivo dejanje goljufije za katerega je bil obsojen dolžnik, še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence. Le ob tej predpostavki dolžnik ne bi smel znova uveljavljati tega, kar je bilo zavrnjeno, sodišče pa ne bi smelo predloga za odpust obveznosti na novo obravnavati in o njem odločati.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022667
OZ člen 376. ZPP člen 359.
veljavnost prepovedi reformation in peius - tek zakonskih zamudnih obresti
Zmotno je stališče upnika, da sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju po razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 6. 11. 2013 v delu, v katerem je bilo odločeno o delni ustavitvi postopa (I. točka izreka), ne bi smelo ustaviti postopa v večjem obsegu, kakor je to storilo v razveljavljenem delu sklepa z dne 6. 11. 2013. Prepoved reformatio in peius namreč velja samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodna odločba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.
Tožeča stranka uspe tudi, če tožena stranka pripozna terjatev. Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z pripoznavo terjatve v pravdnem postopku. Ravnanje dolžnika, ki v postopku poenostavljene prisilne poravnave prizna terjatev, ima namreč enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
plačilo sodne takse – predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks – taksna oprostitev – delna oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – izjava o premoženjskem stanju – fizična oseba – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – trditveno breme – stroški pritožbenega postopka
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, s katero je ugotovilo neskladnost prvega odstavka 11. člena ZST-1 z Ustavo, odločilo, da morajo sodišča do odprave neustavnosti ob odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, ugotavljati, ali je stranka morda upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, ker bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B, in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej 542,00 EUR (270,82 evrov × 2).
Ne le, da bi prvotoženka in drugotoženka morali vedeti, da s sklenitvijo izročilne pogodbe prvotoženka škoduje njenim upnicam, ugotovljeno je bilo, da sta vedeli, da s takšnim razpolaganjem škodujeta upnicam prvotoženke. Že iz navedenih razlogov je tožbeni zahtevek utemeljen, če se upošteva, da je bil med toženkama sklenjen odplačni pravni posel.
poslovna stavba – upravnik – pogodba o upravljanju – stroški upravljanja – dokazovanje plačila
Toženka je lastnica poslovne stavbe, zato je za presojo pravnega razmerja med strankama pomembna le Pogodba o upravljanju, ki sta jo sklenili toženka in tožnica (upravnica).
Do ugovorov toženke, pri katerih je ta vztrajala tudi nadalje, se tožnica ni opredelila tako, da bi konkretno navedla, da je sporne račune poravnala, oziroma kje točno iz njenih (obsežnih) prilog to plačilo izhaja. Sodišče ni dolžno samo, še zlasti, če so priloge tako obsežne in se za povrh nanašajo še na zbirna plačila, ugotavljati, ali so bili sporni zneski res plačani. Sodišče druge stopnje je zato zneske, za katere je ugotovilo, da so bili prisojeni, toženka pa jim je konkretizirano ugovarjala ves čas postopka, tožnica pa na to konkretno odgovorila, točno kje v prilogah se potrdilo o plačilu nahaja, odštelo od prisojenega zneska.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravična denarna odškodnina – stroški v zvezi z zdravljenjem – potni stroški
Kot soprispevek tožnika bi bilo mogoče opredeliti le njegovo izzivanje neposredno pred napadom. Postavitev znaka (pa tudi morebiti rampe z možnostjo neoviranega dostopa) pa tega ne predstavlja. Tožnik torej ni dal povoda za agresivno ravnanje toženke in njeno razburjanje, zato mu ni mogoče očitati, da je kakorkoli soprispeval h škodnemu dogodku.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – funkcionalno zemljišče – predmet prodajne pogodbe – lastninjenje – stvarna pristojnost – stroški postopka – sosporniki
Tisti, ki so vpisani kot lastniki funkcionalnega zemljišča, pa niso lastniki zemljišča, h kateremu ta pripada, lastninske pravice niso imeli oz. je nimajo.