STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075700
ZVEtL člen 23a, 26. ZPP člen 253.
pravica do izjave – ogled izvedenca – vabilo strankam na ogled – izvajanje katastrskih vpisov – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Izvedenec opravi ogled skupaj z udeleženci nepravdnega postopka le v primerih, ko je udeležba udeležencev na ogledu potrebna zaradi izdelave izvedenskega mnenja.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022667
OZ člen 376. ZPP člen 359.
veljavnost prepovedi reformation in peius - tek zakonskih zamudnih obresti
Zmotno je stališče upnika, da sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju po razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 6. 11. 2013 v delu, v katerem je bilo odločeno o delni ustavitvi postopa (I. točka izreka), ne bi smelo ustaviti postopa v večjem obsegu, kakor je to storilo v razveljavljenem delu sklepa z dne 6. 11. 2013. Prepoved reformatio in peius namreč velja samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodna odločba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – zavrnitev predloga – izbrisni razlog – poslovni naslov – dovoljenje za poslovanje – preklic dovoljenja
Ker je predlagateljica dovoljenje za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register, subjektu vpisa dala, in to v času, ko je bila direktorica le - tega, se v konkretnem primeru na domnevo izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP neutemeljeno sklicuje. Če je pozneje dovoljenje preklicala, to ne vpliva na ugotovitev, da je bila sprememba poslovnega naslova subjekta vpisa vpisana v sodni register na podlagi njenega dovoljenja.
ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/4, 98/6. ZIZ člen 40, 40/6, 40/7, 62, 62/2.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – odvetnik – predložitev pooblastila – pooblastilo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – pooblastilo za vložitev tožbe – posledice nepredložitve pooblastila za vložitev tožbe – zavrženje tožbe – pooblastilo za zastopanje v pravdi – poziv na predložitev pooblastila – neupoštevanje dejanj osebe brez pooblastila – naknadna odobritev procesnih dejanj
Četrti odstavek 98. člena ZPP se nanaša na položaj, ko pooblaščenec vloži tožbo brez pooblastila.
Od pooblaščenca, ki je imel pooblastilo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ni mogoče zahtevati, da predloži v pravdi pooblastilo tožeče stranke za vložitev tožbe. Zato tožbe na podlagi določbe četrtega odstavka 98. člena ZPP v takem primeru tudi ni mogoče zavreči.
Če bi sodišče takoj, ko mu je bila zadeva odstopljena, pooblaščenca pozvalo, da predloži pooblastilo za zastopanje v pravdi, ki je sledila izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine, pa ga v postavljenem roku ne bi predložil, bi moralo pravdno sodišče postopek nadaljevati s pravdno stranko brez pooblaščenca.
poslovna stavba – upravnik – pogodba o upravljanju – stroški upravljanja – dokazovanje plačila
Toženka je lastnica poslovne stavbe, zato je za presojo pravnega razmerja med strankama pomembna le Pogodba o upravljanju, ki sta jo sklenili toženka in tožnica (upravnica).
Do ugovorov toženke, pri katerih je ta vztrajala tudi nadalje, se tožnica ni opredelila tako, da bi konkretno navedla, da je sporne račune poravnala, oziroma kje točno iz njenih (obsežnih) prilog to plačilo izhaja. Sodišče ni dolžno samo, še zlasti, če so priloge tako obsežne in se za povrh nanašajo še na zbirna plačila, ugotavljati, ali so bili sporni zneski res plačani. Sodišče druge stopnje je zato zneske, za katere je ugotovilo, da so bili prisojeni, toženka pa jim je konkretizirano ugovarjala ves čas postopka, tožnica pa na to konkretno odgovorila, točno kje v prilogah se potrdilo o plačilu nahaja, odštelo od prisojenega zneska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081073
OZ člen 65, 111, 111/2. ZPP člen 257, 286b, 287, 287/2. ZGD-1 člen 7.
ara – avans – dokazni postopek – dokaz z zaslišanjem strank – volja strank – podružnica – odstop od pogodbe – delna izpolnitev – zavrnitev dokaza – pravočasno grajanje procesnih kršitev – pasivna legitimacija – oznaka tožene stranke – samostojni podjetnik – fizična oseba – pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika
Iz zapisnika z naroka ne izhaja, da je katerakoli od pravdnih strank uveljavljala kršitev določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokaza z neposrednim zaslišanjem B. B. in C. C., zato se v pritožbi na relativne kršitve določb postopka tožena stranka neutemeljeno sklicuje.
Sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko sodišče ugotovi tudi z zaslišanjem strank. Možnost zamenjave pomena besed avans in ara je po stališču višjega sodišča razlog, da ju sodišče prve stopnje zasliši in ugotovi, ali držijo trditve tožene stranke, da sta se pravdni stranki ob sklenitvi Pogodbe dogovorili, da lahko tožena stranka ob sklenitvi Pogodbe plačanih 10.000,00 EUR obdrži, če tožeča stranka odstopi od Pogodbe, oziroma ali je bilo 10.000,00 EUR ob sklenitvi Pogodbe plačanih kot ara.
mandat – pogodba o naročilu – pravice in obveznosti pogodbenih strank določene s pogodbo – učinki pogodbe med pogodbenikoma – obveznosti naročitelja – povrnitev stroškov
Tožena stranka ni zahtevala razveljavitve pogodbe, zato glede na opisane razloge niso relevantni njeni ugovori, da je bila postavitev tunelov potrebna, ker je tožeča stranka odgovorna za škodni dogodek in da zato tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev predloga – preverba podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozvati pritožnika k dopolnitvi predloga tako, da mu bo mogoče ugoditi, temveč se mora stranka, še posebej pa to velja za pravno osebo, sama poučiti o tem, kaj je potrebno za ugoditev njenemu predlogu.
Motenjski spor je namenjen (zgolj) varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico. Če pa se v takšnem sporu zahteva zavarovanje z začasno odredbo tako, da se še pred izvedbo kontradiktornega postopka zahteva to, kar je predmet tožbenega zahtevka, morajo biti za to podani res tehtni razlogi. Tak razlog pa je lahko le v tem, da bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko (brez izdane začasne odredbe) izgubilo svoj pomen. Tega pa za zavrnjeni del začasne odredbe ni mogoče trditi, saj ima tožnica, vedno možnost zahtevati (novo) sodno varstvo.
Da bi sodišče pogodbo oziroma njeno posamezno določbo spoznalo za nejasno ali neizvršljivo, bi morala tožeča stranka s svojimi navedbami zasejati dvom o njeni razumljivosti (pri tem pa ni odločilno, da je nejasna tretjim, kar posplošeno navaja tožeča stranka, ampak bi moralo priti do nejasnosti med pogodbenikoma) ali pa pojasniti, kakšen je bil skupni namen pogodbenikov, ki je bil v pogodbi drugače zapisan.
Tožeča stranka je zaslišanje predlagala za dokazovanje volje strank ob sklenitvi pogodbe. Trditev o tem, da je bila volja drugačna od v pogodbi izražene oziroma o tem, kakšen naj bi bil skupni namen pogodbenih strank, pa tožeča stranka ni podala. Ob takšnih trditvah in po tem, ko je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov ugotovilo, da so določila pogodbe jasna (tožeča stranka ni pojasnila, kaj je nejasno ali sporno), skupnega namena strank ni bilo treba ugotavljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083259
OZ člen 131, 131/1, 168, 168/4. ZVZD člen 5. ZZDej člen 7. Pravilnik o prevozih pacienta člen 2, 3, 9, 10, 28. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
povrnitev škode – nesreča pri delu – spremljanje bolnika pri prevozu z reševalnim vozilom – odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – zagotovitev varnih delovnih razmer – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – soprispevek oškodovanca – vmesna sodba
Zavarovanec druge tožene stranke kot delodajalec je kršil svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varnega dela tožnici, ki mu jih je predpisoval tedaj veljavni ZVZD, zavarovanec prve tožene stranke pa pravila iz 9. člena Pravilnika o prevozih pacienta o zagotavljanju usposobljene reševalne ekipe pri prevozih. Pri izvedbi prevoza bolnika z reševalnim vozilom morata medsebojno sodelovati ekipi obeh zavarovancev toženih strank. Zaradi medsebojne povezanosti njunega delovanja in ugotovljenih zakonsko določenih opustitev dolžnega ravnanja je podana njuna solidarna krivdna odgovornost za tožničino škodo.
predlog za omejitev dedovanja – zavrženje predloga – pravnomočnost sklepa, s katerim je bil postopek na prvi stopnji končan – opustitev vložitve pritožbe
Z vložitvijo predloga za omejitev dedovanja je pritožnica priglasila udeležbo v zapuščinskem postopku. Ker je bil predlog vložen pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan, pravnomočnost ni mogla nastopiti, dokler ni iztekel rok za pritožbo vsakega od udeležencev. Z vročitvijo sklepa z dne je bila tako pritožnici dana možnost, da vloži pritožbo zoper navedeni sklep in se v njem izreče o postopanju sodišča v zadevi. Ker tega ni storila, je sklep z iztekom pritožbenega roka postal pravnomočen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083238
OZ člen 154. ZVCP-1 člen 2, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 14.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motorja in kombiniranega vozila – odgovornost za škodni dogodek – protipravno ravnanje – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto – prehitra vožnja motorista
Če je voznica kombiniranega vozila pričela z vključevanjem na prednostno cesto v trenutku, ko tožnik še ni bil v njenem vidnem polju, sodba nima razlogov, katere cestnoprometne predpise je kršila. Zgolj nedopustno ravnanje toženke, ki je v vzročni zvezi z nastalo škodo, pa je lahko podlaga za ugotovitev njenega prispevka k nastali škodi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0069742
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 8. ZMZPP člen 28, 48, 48/1, 169. ZPP člen 286b, 286b/1. ZASP člen 1, 1/1, 1/1-3.
kršitev avtorskih pravic - nepremoženjska škoda - moralne avtorske pravice - prenosljivost pravic, odstop avtorskih pravic - pooblastilo - spor z mednarodnim elementom - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje kršitve
Moralne avtorske pravice niso prenosljive, terjatev na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve takšne pravice, pa se lahko odstopi le, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083247
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
škoda delodajalca – zmanjšanje premoženja – s sodbo naložena obveznost – plačilo delavki – protipravno ravnanje tretje osebe – odškodninska odgovornost – sklepčnost tožbe
Zmotno je stališče, da s sodbo naložena obveznost (ali njen del) v nobenem primeru ne more predstavljati škode, katere povračilo je mogoče terjati od tretje osebe, če jo je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem.
URS člen 38. ZKP člen 149b, 149b/1, 149b/2, 154, 154/1. ZEKom-1 člen 162.
nedovoljeni dokazi – hramba in obdelovanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju
Razveljavitev določb ZEKom-1 na zakonitost podatkov, ki so bili na podlagi 149.b člena ZKP pridobljeni pred 18. 7. 2014, ne vpliva, niti ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa, v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prepričljivih izpovedb tožnika in njegovega sodelavca, ki je nesrečo videl, upoštevaje navedeni listini, iz katerih nedvoumno izhaja, da je bil glavni izvajalec del zavarovanec toženke, ki je bil tudi tisti, ki je investitorju obračunal vrednost del, tudi krovsko kleparskih, in ki je delavcem podizvajalca tudi dajal navodila za delo in razporejal delo na gradbišču, pravilno zaključilo, da je zavarovanec toženke subjekt, ki se je ukvarjal z nevarno dejavnostjo in ki je imel od nje tudi korist.
Zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo in sledilo izvedenskemu mnenju, skupaj z njegovo dopolnitvijo, je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in tem razlogom pritožbeno sodišče sledi, pri čemer tudi nima pomislekov v pravilnost in verodostojnost tega izvedenskega mnenja. Tako se je izvedenec opredelil tudi do pripomb tožeče stranke na njegovo pisno izvedensko mnenje z dne 3. 11. 2014, podanih pisno v vlogi z dne 21. 11. 2014 in ustno na naroku 5. 12. 2014, s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 7. 1. 2015. Ko sodišče prve stopnje utemelji svoje prepričanje v pravilnost opravljenega dela izvedenca, tudi pravilno pojasni, zakaj ni potrebe po zaslišanju izvedenca in zlasti ne po imenovanju novega izvedenca.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje – trditveno in dokazno breme predlagatelja – pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.