Ne le, da bi prvotoženka in drugotoženka morali vedeti, da s sklenitvijo izročilne pogodbe prvotoženka škoduje njenim upnicam, ugotovljeno je bilo, da sta vedeli, da s takšnim razpolaganjem škodujeta upnicam prvotoženke. Že iz navedenih razlogov je tožbeni zahtevek utemeljen, če se upošteva, da je bil med toženkama sklenjen odplačni pravni posel.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – pravična denarna odškodnina – stroški v zvezi z zdravljenjem – potni stroški
Kot soprispevek tožnika bi bilo mogoče opredeliti le njegovo izzivanje neposredno pred napadom. Postavitev znaka (pa tudi morebiti rampe z možnostjo neoviranega dostopa) pa tega ne predstavlja. Tožnik torej ni dal povoda za agresivno ravnanje toženke in njeno razburjanje, zato mu ni mogoče očitati, da je kakorkoli soprispeval h škodnemu dogodku.
Pritožnik z navajanjem, da sodišče prve stopnje ob izvajanju dokazov ni ugotavljalo kontrolnih dejstev, ki služijo za preverjanje (ne)verodostojnosti teh dokazov (ki so sicer namenjeni ugotavljanju pravno odločilnih dejstev), ne more uspešno izpodbiti dokazne ocene. Tožnik je imel pred sodiščem prve stopnje vse možnosti, da strankam in pričam zastavi katero koli vprašanje, ki bi (sodišču) nudilo oporo pri ocenjevanju verodostojnosti zaslišanih. Če vprašanj ni zastavil, dejanskih zaključkov, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje ob dokaznem ocenjevanju dokaznega gradiva, v katerem se nahaja zadostna opora za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, s pritožbo pač ne more uspešno izpodbiti.
SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075225
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 429. ZSReg člen 19, 39, 39-2. ZNP člen 37. ZPP člen 328.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - očitna pisna pomota - popravni sklep
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje, da subjekt vpisa ima dovoljenje za poslovanje na poslovnem naslovu. Pomoto, ki je bila zapisana v obrazložitvi (B. B., namesto B. C.) sodišče lahko kadarkoli popravi, ker gre za očitno pisno pomoto.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0083258
SPZ člen 92, 96, 99. ZZK-1 člen 5, 7. ZLNDL člen 2, 2/1, 3, 3/1. ZNNZ člen 34, 34/1, 38, 38/1, 39, 40, 41. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja člen 5, 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 38. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZIZ člen 272, 272/1, 272-2, 272-3.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem - negatorni zahtevek - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pravni posel - veljavnost pravnega posla - kupoprodajna pogodba - priposestvovanje - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - funkcionalno zemljišče - izvedenec geodetske stroke - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba
Ko je bil na nezazidanem stavbnem zemljišču objekt zgrajen, se je pravica uporabe na (prej) nezazidanem stavbnem zemljišču lahko prenesla na drugega, in sicer skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenim objektom. To izhaja iz 7. člena Zakona o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, po katerem pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču ni bilo mogoče prenašati na druge, razen če se jo je preneslo skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenim objektom. To izhaja tudi iz 38. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami, ki je določal, da s prenosom lastninske pravice oziroma pravice uporabe stavbe, zgrajene na dodeljenem stavbnem zemljišču, preide na tistega, ki pridobi stavbo, tudi pravica uporabe zemljišča.
Dejstvo, da je v lokal A v obdobju obnove vlagala tudi družba E. E. d. o. o., ne izključuje pasivne legitimacije toženih strank. Toženi stranki nista prerekali trditev tožečih strank, da sta se prvo tožeča in prvo tožena stranka dogovorili o vlaganju, financiranju ter izvajanju gradbenih dela in storitev. Obstoj soglasja v tem smislu torej ni bil niti sporen, zaradi česar ga sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati. Pasivna legitimacija prvo tožene stranke je bila s tem podana.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – pridobitev ločitvene pravice na poslovnem deležu
Za potrebe 216. člena ZFPPIPP je potrebno z ločitveno pravico razumeti pravico, kot jo določa 21. člen ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 213. člena ZFPPIPP.
Pravico do poplačila pred kasnejšimi upniki se v izvršbi pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Kolikšen del terjatve bo poplačan (oziroma je zavarovan z ločitveno pravico), pa bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka (primerjaj tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0063232
OZ člen 126, 352, 352/1. ZPP člen 7, 212. URS člen 14, 22.
čezmerna uporaba cest - odškodninski zahtevek - zastaranje - naknadno nastala škoda - dodatna obnovitvena dela - strošek sanacije - škoda - obseg škode - gradbena pogodba - pogodba v korist tretjega - zahteva za izpolnitev - obveznost saniranja - izvajanje dokazov - manjkajoča trditvena podlaga - informativni dokaz - pravica do enakopravnosti pravdnih strank - načelo enakosti
Sodišče z dokazi ugotavlja obstoj (pravočasno) zatrjevanih dejstev, pri čemer manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza. Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank, medtem ko so dokazi le sredstvo, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Izvedba dokazov, brez ustrezne pravočasne trditvene podlage, torej ne more predstavljati zadostne podlage za odločanje sodišča. Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
Glede na navedbe, da je že septembra 2003 nastala totalna škoda (takšna škoda, da je bila potrebna temeljita obnova celotne trase poškodovanih cest), nadaljnje propadanje cest po septembru 2003 škode v finančnem smislu ni povečevalo.
Tretji lahko pri pogodbi v korist tretjega sam zahteva izpolnitev in ni odvisen od druge pogodbene stranke.
Pravica do enakopravnosti pravdnih strank pomeni, da mora vsaka stranka imeti v pravdnem postopku možnost predstaviti stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. Iz obravnavanega jamstva torej izhaja zahteva, da morajo biti strankama zagotovljene enake procesne možnosti v postopku. Trditve tožnice, da sta bila dva oškodovanca različno obravnavana, češ da so bile državne ceste obnovljene, medtem ko so občinske ceste ostale poškodovane, se ne nanašajo na enakopravnost pravdnih strank v postopku (oziroma kršitev pravice do izjavljanja), zato očitana kršitev 22. člena Ustave RS ni podana.
Načelo enakosti pomeni eno od temeljnih ustavnih norm - pravico posameznika do zagotovitve enakosti tako pri postavljanju kot pri uporabi prava ter zavezuje zakonodajalca, da pri oblikovanju zakonskih rešitev izhaja iz predpostavke, da so vsi pred zakonom enaki in da s samim zakonom in njegovo uporabo ne morejo biti v različnem položaju. Načelo enakosti pa ne zavezuje samo zakonodajalca, ampak tudi izvršilno in sodno vejo oblasti; gre za enakost v uporabi prava, ki izhaja iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, zlasti na področjih, kjer zakonodajalec dopušča upravnim organom možnost prostega preudarka ali interpretacijo in uporabo nedoločenih pravnih pojmih in na področjih pospeševalne uprave. To načelo torej zavezuje zakonodajalca ter izvršilno in sodno vejo oblasti. Zgolj dejstvo, da so izvajalci sanirali državne ceste, medtem ko so lokalne ceste ostale poškodovane, ne more predstavljati diskriminacije oziroma kršitve pravice do enakosti pred zakonom, saj gre zasubjekt zasebnega prava, ki je sprejel odločitev v zvezi s civilnopravnimi razmerji in ne predstavlja odločitve sodišča ali drugih državnih organov ter organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar v postopku odločajo o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih posameznika.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – več predlagateljev – sodna pristojnost – potreba po javni poti – bodoče negotovo dejstvo
Nobene ovire ne predstavlja dejstvo, da je sodišče združilo tri predloge in gre za več predlagateljev. Sodišče je že zavzelo stališče, da je podana sodna pristojnost tudi v primeru, če več predlagateljev zahteva ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto.
OZ člen 6, 132, 165, 335, 335/3, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2. ZGD-1 člen 263, 263/6.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – védenje pravne osebe
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi obseg škode lahko opredelil in lahko izračunal znesek odškodnine. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Nova uprava bi glede na vse okoliščine ob upoštevanju potrebne skrbnosti morala vedeti za nastanek škode že ob nastopu funkcije, saj je imela za to vse realne možnosti. Znane so ji bile namreč vse dejanske okoliščine primera, zato za izračun odškodnine ni bilo nobenih ovir.
posojilna pogodba – predmet – določljiv – ničnost pogodbe zaradi predmeta – poslovne listine – poslovne evidence – usklajenost – rok za vrnitev posojila
Ni mogoče reči, da je predmet posojilne pogodbe nedoločljiv, pogodba pa nična, ker se stranki pogodbe nista dogovorili o točnih zneskih, temveč da bo posojilodajalec posojilojemalcu posojal denar po potrebi.
Ni sicer mogoče negirati zakonske zahteve po tem, da morajo biti knjigovodske listine pravne osebe skladne z njenimi poslovnimi dogodki in usklajene z njenimi dejanskimi transakcijami, vendar pa morajo knjigovodske listine slediti poslovnim dogodkom, in ne obratno, kot skuša prikazati tožena stranka.
mandat – pogodba o naročilu – pravice in obveznosti pogodbenih strank določene s pogodbo – učinki pogodbe med pogodbenikoma – obveznosti naročitelja – povrnitev stroškov
Tožena stranka ni zahtevala razveljavitve pogodbe, zato glede na opisane razloge niso relevantni njeni ugovori, da je bila postavitev tunelov potrebna, ker je tožeča stranka odgovorna za škodni dogodek in da zato tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060972
ZOR člen 376, 377, 392, 392/3. OZ člen 352, 352/1, 353, 365, 369, 369/1. ZPP člen 184, 184/2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 212, 212/1, 212/4, 213, 214. ZVZD člen 3, 3-1, 3/2, 3/2-1. ZGO člen 58.
odškodninska odgovornost izvajalca in koordinatorja del – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – izguba dohodka – izgubljeni zaslužek – renta – bodoča škoda – sprememba tožbe – povečanje obstoječega zahtevka – prisilna poravnava – prednostna terjatev – pojem delavca – varstvo pri delu
Za preteklo materialno škodo, ki se ne določa po cenah na dan izdaje sodne odločbe, se pretrga zastaranje (le) glede istovrstnosti zahtevka po temelju in višini, kot je bil postavljen v tožbi oziroma po popravi ali dopolnitvi tožbe.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022667
OZ člen 376. ZPP člen 359.
veljavnost prepovedi reformation in peius - tek zakonskih zamudnih obresti
Zmotno je stališče upnika, da sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju po razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 6. 11. 2013 v delu, v katerem je bilo odločeno o delni ustavitvi postopa (I. točka izreka), ne bi smelo ustaviti postopa v večjem obsegu, kakor je to storilo v razveljavljenem delu sklepa z dne 6. 11. 2013. Prepoved reformatio in peius namreč velja samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodna odločba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082030
SZ-1 člen 17, 23, 23/1, 23/4, 30, 30/3, 48, 48/2, 49, 71, 71/1, 71/2. SPZ člen 68, 105, 105/1, 118, 118/4. OZ člen 125, 125/1, 190, 190/1, 199, 239, 239/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – plačilo stroškov upravljanja – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – delitev stroškov upravljanja – bremena skupne stvari – sprememba lastništva posameznega dela – zamenjava upravnika – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – poravnava zapadlih obveznosti – odškodnina – neupravičena obogatitev – trditveno breme – poslovodstvo brez naročila – gestija – nujnost in koristnost gestije – splošno znana dejstva
Ureditev upravnikovega ravnanja po 71. členu SZ-1 predpostavlja, da ima tretji (tj. dobavitelj blaga ali storitev) veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki, ki slednje obvezuje te storitve tudi plačevati.
Sklicevanje na splošno znana dejstva za utemeljitev nujnosti ali koristnosti gestije ne zadošča.
predlog za izločitev dokazov – pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov – pravica do nedotakljivosti stanovanja
Odredba sodišča se potrebuje in izda samo za opravo hišne preiskave, ki je poseg v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS). Pojem „stanovanje in drugi prostori“ po 36. členu Ustave RS in 214. členu ZKP obsega vse prostore, v katerih določena oseba stalno oziroma začasno biva ter prostore, ki so s prostori za bivanje povezani (npr. klet, podstrešje, balkon), kot tudi gospodarsko poslopje, delavnice, garaže in podobni objekti. Bistvo je, da gre za zaključeno enoto prostorov.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev pritožbe – vročitev sodbe – fikcija vročitve
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s 3. odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo v katerem je navedeno kje je pisanje in rok 15 dni v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po 4. odstavku člena 142 ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka torej na zadnji dan tega roka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083238
OZ člen 154. ZVCP-1 člen 2, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 14.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motorja in kombiniranega vozila – odgovornost za škodni dogodek – protipravno ravnanje – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto – prehitra vožnja motorista
Če je voznica kombiniranega vozila pričela z vključevanjem na prednostno cesto v trenutku, ko tožnik še ni bil v njenem vidnem polju, sodba nima razlogov, katere cestnoprometne predpise je kršila. Zgolj nedopustno ravnanje toženke, ki je v vzročni zvezi z nastalo škodo, pa je lahko podlaga za ugotovitev njenega prispevka k nastali škodi.
Zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo in sledilo izvedenskemu mnenju, skupaj z njegovo dopolnitvijo, je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in tem razlogom pritožbeno sodišče sledi, pri čemer tudi nima pomislekov v pravilnost in verodostojnost tega izvedenskega mnenja. Tako se je izvedenec opredelil tudi do pripomb tožeče stranke na njegovo pisno izvedensko mnenje z dne 3. 11. 2014, podanih pisno v vlogi z dne 21. 11. 2014 in ustno na naroku 5. 12. 2014, s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja z dne 7. 1. 2015. Ko sodišče prve stopnje utemelji svoje prepričanje v pravilnost opravljenega dela izvedenca, tudi pravilno pojasni, zakaj ni potrebe po zaslišanju izvedenca in zlasti ne po imenovanju novega izvedenca.
poslovna stavba – upravnik – pogodba o upravljanju – stroški upravljanja – dokazovanje plačila
Toženka je lastnica poslovne stavbe, zato je za presojo pravnega razmerja med strankama pomembna le Pogodba o upravljanju, ki sta jo sklenili toženka in tožnica (upravnica).
Do ugovorov toženke, pri katerih je ta vztrajala tudi nadalje, se tožnica ni opredelila tako, da bi konkretno navedla, da je sporne račune poravnala, oziroma kje točno iz njenih (obsežnih) prilog to plačilo izhaja. Sodišče ni dolžno samo, še zlasti, če so priloge tako obsežne in se za povrh nanašajo še na zbirna plačila, ugotavljati, ali so bili sporni zneski res plačani. Sodišče druge stopnje je zato zneske, za katere je ugotovilo, da so bili prisojeni, toženka pa jim je konkretizirano ugovarjala ves čas postopka, tožnica pa na to konkretno odgovorila, točno kje v prilogah se potrdilo o plačilu nahaja, odštelo od prisojenega zneska.