ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060972
ZOR člen 376, 377, 392, 392/3. OZ člen 352, 352/1, 353, 365, 369, 369/1. ZPP člen 184, 184/2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 212, 212/1, 212/4, 213, 214. ZVZD člen 3, 3-1, 3/2, 3/2-1. ZGO člen 58.
odškodninska odgovornost izvajalca in koordinatorja del – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – izguba dohodka – izgubljeni zaslužek – renta – bodoča škoda – sprememba tožbe – povečanje obstoječega zahtevka – prisilna poravnava – prednostna terjatev – pojem delavca – varstvo pri delu
Za preteklo materialno škodo, ki se ne določa po cenah na dan izdaje sodne odločbe, se pretrga zastaranje (le) glede istovrstnosti zahtevka po temelju in višini, kot je bil postavljen v tožbi oziroma po popravi ali dopolnitvi tožbe.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev predloga – preverba podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozvati pritožnika k dopolnitvi predloga tako, da mu bo mogoče ugoditi, temveč se mora stranka, še posebej pa to velja za pravno osebo, sama poučiti o tem, kaj je potrebno za ugoditev njenemu predlogu.
Motenjski spor je namenjen (zgolj) varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico. Če pa se v takšnem sporu zahteva zavarovanje z začasno odredbo tako, da se še pred izvedbo kontradiktornega postopka zahteva to, kar je predmet tožbenega zahtevka, morajo biti za to podani res tehtni razlogi. Tak razlog pa je lahko le v tem, da bi sicer zahtevano sodno varstvo za stranko (brez izdane začasne odredbe) izgubilo svoj pomen. Tega pa za zavrnjeni del začasne odredbe ni mogoče trditi, saj ima tožnica, vedno možnost zahtevati (novo) sodno varstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083247
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
škoda delodajalca – zmanjšanje premoženja – s sodbo naložena obveznost – plačilo delavki – protipravno ravnanje tretje osebe – odškodninska odgovornost – sklepčnost tožbe
Zmotno je stališče, da s sodbo naložena obveznost (ali njen del) v nobenem primeru ne more predstavljati škode, katere povračilo je mogoče terjati od tretje osebe, če jo je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0069742
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 8. ZMZPP člen 28, 48, 48/1, 169. ZPP člen 286b, 286b/1. ZASP člen 1, 1/1, 1/1-3.
kršitev avtorskih pravic - nepremoženjska škoda - moralne avtorske pravice - prenosljivost pravic, odstop avtorskih pravic - pooblastilo - spor z mednarodnim elementom - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje kršitve
Moralne avtorske pravice niso prenosljive, terjatev na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve takšne pravice, pa se lahko odstopi le, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022667
OZ člen 376. ZPP člen 359.
veljavnost prepovedi reformation in peius - tek zakonskih zamudnih obresti
Zmotno je stališče upnika, da sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju po razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 6. 11. 2013 v delu, v katerem je bilo odločeno o delni ustavitvi postopa (I. točka izreka), ne bi smelo ustaviti postopa v večjem obsegu, kakor je to storilo v razveljavljenem delu sklepa z dne 6. 11. 2013. Prepoved reformatio in peius namreč velja samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodna odločba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.
OZ člen 6, 132, 165, 335, 335/3, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2. ZGD-1 člen 263, 263/6.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – védenje pravne osebe
Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi obseg škode lahko opredelil in lahko izračunal znesek odškodnine. Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Nova uprava bi glede na vse okoliščine ob upoštevanju potrebne skrbnosti morala vedeti za nastanek škode že ob nastopu funkcije, saj je imela za to vse realne možnosti. Znane so ji bile namreč vse dejanske okoliščine primera, zato za izračun odškodnine ni bilo nobenih ovir.
denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – trditveno breme – sklepčnost tožbe – višina odškodnine – višina zakupnine – pavšalen ugovor
Na podlagi 2. odstavka 72. člena ZDen uveljavlja denacionalizacijski upravičenec plačilo tiste koristi, ki bi jo sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal že ob uveljavitvi omenjenega zakona.
Tožnica je višino svojega zahtevka opredeljevala z višino zakupnine (najemnine), katero je toženka prejela na podlagi računov, ki jih je za uporabo teh zemljišč izstavila družbi X oziroma sami tožnici. V zvezi s tem pa toženka ni ugovarjala, da tožnica, v kolikor bi v relevantnem obdobju sama upravljala oziroma uporabljala predmetne nepremičnine, zneska koristi (katerega plačilo uveljavlja) sama ne bi dosegla (ali da bi bil ta znesek nižji). Trditve, ki bi jih tožnica po mnenju sodišča prve stopnje morala podati (pa jih ni), bi bile potrebne le v primeru, v kolikor bi toženka v tej smeri (bodisi glede „identitete“/značilnosti nepremičnin, v zvezi s katerimi zahteva plačilo, bodisi glede zatrjevane višine (koristi)) karkoli konkretizirano ugovarjala.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075700
ZVEtL člen 23a, 26. ZPP člen 253.
pravica do izjave – ogled izvedenca – vabilo strankam na ogled – izvajanje katastrskih vpisov – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Izvedenec opravi ogled skupaj z udeleženci nepravdnega postopka le v primerih, ko je udeležba udeležencev na ogledu potrebna zaradi izdelave izvedenskega mnenja.
predlog za izločitev dokazov – pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov – pravica do nedotakljivosti stanovanja
Odredba sodišča se potrebuje in izda samo za opravo hišne preiskave, ki je poseg v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS). Pojem „stanovanje in drugi prostori“ po 36. členu Ustave RS in 214. členu ZKP obsega vse prostore, v katerih določena oseba stalno oziroma začasno biva ter prostore, ki so s prostori za bivanje povezani (npr. klet, podstrešje, balkon), kot tudi gospodarsko poslopje, delavnice, garaže in podobni objekti. Bistvo je, da gre za zaključeno enoto prostorov.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev pritožbe – vročitev sodbe – fikcija vročitve
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s 3. odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo v katerem je navedeno kje je pisanje in rok 15 dni v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po 4. odstavku člena 142 ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka torej na zadnji dan tega roka.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083238
OZ člen 154. ZVCP-1 člen 2, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 14.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje motorja in kombiniranega vozila – odgovornost za škodni dogodek – protipravno ravnanje – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto – prehitra vožnja motorista
Če je voznica kombiniranega vozila pričela z vključevanjem na prednostno cesto v trenutku, ko tožnik še ni bil v njenem vidnem polju, sodba nima razlogov, katere cestnoprometne predpise je kršila. Zgolj nedopustno ravnanje toženke, ki je v vzročni zvezi z nastalo škodo, pa je lahko podlaga za ugotovitev njenega prispevka k nastali škodi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082030
SZ-1 člen 17, 23, 23/1, 23/4, 30, 30/3, 48, 48/2, 49, 71, 71/1, 71/2. SPZ člen 68, 105, 105/1, 118, 118/4. OZ člen 125, 125/1, 190, 190/1, 199, 239, 239/1.
upravnik – pogodba o upravljanju – plačilo stroškov upravljanja – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – delitev stroškov upravljanja – bremena skupne stvari – sprememba lastništva posameznega dela – zamenjava upravnika – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – poravnava zapadlih obveznosti – odškodnina – neupravičena obogatitev – trditveno breme – poslovodstvo brez naročila – gestija – nujnost in koristnost gestije – splošno znana dejstva
Ureditev upravnikovega ravnanja po 71. členu SZ-1 predpostavlja, da ima tretji (tj. dobavitelj blaga ali storitev) veljavno sklenjeno pogodbo z etažnimi lastniki, ki slednje obvezuje te storitve tudi plačevati.
Sklicevanje na splošno znana dejstva za utemeljitev nujnosti ali koristnosti gestije ne zadošča.
ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/4, 98/6. ZIZ člen 40, 40/6, 40/7, 62, 62/2.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – odvetnik – predložitev pooblastila – pooblastilo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – pooblastilo za vložitev tožbe – posledice nepredložitve pooblastila za vložitev tožbe – zavrženje tožbe – pooblastilo za zastopanje v pravdi – poziv na predložitev pooblastila – neupoštevanje dejanj osebe brez pooblastila – naknadna odobritev procesnih dejanj
Četrti odstavek 98. člena ZPP se nanaša na položaj, ko pooblaščenec vloži tožbo brez pooblastila.
Od pooblaščenca, ki je imel pooblastilo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ni mogoče zahtevati, da predloži v pravdi pooblastilo tožeče stranke za vložitev tožbe. Zato tožbe na podlagi določbe četrtega odstavka 98. člena ZPP v takem primeru tudi ni mogoče zavreči.
Če bi sodišče takoj, ko mu je bila zadeva odstopljena, pooblaščenca pozvalo, da predloži pooblastilo za zastopanje v pravdi, ki je sledila izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine, pa ga v postavljenem roku ne bi predložil, bi moralo pravdno sodišče postopek nadaljevati s pravdno stranko brez pooblaščenca.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – zavrnitev predloga – izbrisni razlog – poslovni naslov – dovoljenje za poslovanje – preklic dovoljenja
Ker je predlagateljica dovoljenje za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register, subjektu vpisa dala, in to v času, ko je bila direktorica le - tega, se v konkretnem primeru na domnevo izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP neutemeljeno sklicuje. Če je pozneje dovoljenje preklicala, to ne vpliva na ugotovitev, da je bila sprememba poslovnega naslova subjekta vpisa vpisana v sodni register na podlagi njenega dovoljenja.
Pritožnik z navajanjem, da sodišče prve stopnje ob izvajanju dokazov ni ugotavljalo kontrolnih dejstev, ki služijo za preverjanje (ne)verodostojnosti teh dokazov (ki so sicer namenjeni ugotavljanju pravno odločilnih dejstev), ne more uspešno izpodbiti dokazne ocene. Tožnik je imel pred sodiščem prve stopnje vse možnosti, da strankam in pričam zastavi katero koli vprašanje, ki bi (sodišču) nudilo oporo pri ocenjevanju verodostojnosti zaslišanih. Če vprašanj ni zastavil, dejanskih zaključkov, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje ob dokaznem ocenjevanju dokaznega gradiva, v katerem se nahaja zadostna opora za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, s pritožbo pač ne more uspešno izpodbiti.
Tožeča stranka uspe tudi, če tožena stranka pripozna terjatev. Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z pripoznavo terjatve v pravdnem postopku. Ravnanje dolžnika, ki v postopku poenostavljene prisilne poravnave prizna terjatev, ima namreč enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
plačilo sodne takse – predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks – taksna oprostitev – delna oprostitev plačila sodnih taks – odločba Ustavnega sodišča – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP – stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo – izjava o premoženjskem stanju – fizična oseba – občutno zmanjšana sredstva za preživljanje – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – trditveno breme – stroški pritožbenega postopka
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, s katero je ugotovilo neskladnost prvega odstavka 11. člena ZST-1 z Ustavo, odločilo, da morajo sodišča do odprave neustavnosti ob odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, ugotavljati, ali je stranka morda upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, ker bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B, in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej 542,00 EUR (270,82 evrov × 2).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev - odlog - obročno plačilo - trditveno in dokazno breme - okoliščine, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu - stranka, ki predlog poda - občutno zmanjšana sredstva
Trditveno in dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo olajšave pri plačilu takse, je na stranki, ki tak predlog poda. Glede na neprerekano višino mesečnih prihodkov toženih strank in brez konkretnih trditev o (slabem) premoženjskem stanju, ki bi kazalo, da bodo zaradi plačila takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožene stranke in njihovi družinski člani, pa predlog toženih strank za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešen.
nujna pot – postopek za določitev nujne poti – več predlagateljev – sodna pristojnost – potreba po javni poti – bodoče negotovo dejstvo
Nobene ovire ne predstavlja dejstvo, da je sodišče združilo tri predloge in gre za več predlagateljev. Sodišče je že zavzelo stališče, da je podana sodna pristojnost tudi v primeru, če več predlagateljev zahteva ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto.