delovno razmerje pri delodajalcih - nadomestilo plače - plače in drugi prejemki - neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti - pogoji za pridobitev pravice do nadomestila
V pristojnosti delodajalca je pravna možnost, da lahko uredi ugodnejše pogoje za priznanje pravic ali za odmero nadomestil delavcem, pri katerih obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti kot so v ZPIZ določeni za delovne invalide s preostalo delovno zmožnostjo. Po določbi 2. odstavka 145. člena pa jim mora biti zagotovljen takšen obseg pravic oziroma vsaj tako ugodni pogoji za njihovo pridobitev, kot jih določa 94. člen ZPIZ za invalide III. kategorije (134. člen).
Pri odločanju o tem, ali je bil postopek na prvi stopnji utemeljeno ustavljen, ker se je štelo, da je tožba umaknjena (tretji odstavek 210. člena ZPP/99) in ali je v zvezi s tem pravilna odločitev sodišča druge stopnje, se omeji samo na vprašanja v zvezi z ustanovitvijo postopka, ne pa tudi na sklep o mirovanju postopka. Tega sklepa tožnik - revident ni izpodbijal in je torej postal pravnomočen.
ZTPDR člen 83, 83/2.ZDDO člen 23.ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 187, 274, 274/1.
pravni interes - ugotovitvena tožba - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - delovno razmerje v državnih organih - procesna predpostavka za dopustnost tožbe
Tožnik ne more zahtevati ugotovitve obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, če pravni interes za to ugotovitev ne obstaja, ker je bilo že pravnomočno odločeno o pravnem razmerju, ki je predmet ugotovitvene tožbe.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja na podlagi pisne izjave delavca - izpodbijanje pisne izjave - sklep o prenehanju delovnega razmerja
Ob tem, da delavec upošteva s pravnimi normami in pogodbo o zaposlitvi določene obveznosti, je upravičen, da v vsakem času izjavi, da ne želi več delati pri delodajalcu. To načelo pa je podrobneje urejeno v delovnopravnih predpisih. Tako 1. točka 1.
odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih določa, da delavcu delovno razmerje preneha z dnem izteka odpovednega roka, če izjavi, da ne želi več delati pri delodajalcu. Izjava je torej konstitutivnega značaja, izpodbijati pa jo je mogoče zaradi napak volje po pravilih, ki jih urejajo pravila civilnega prava (60. do 65. člen Zakona o obligacijskih razmerjih. Sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki ima le ugotovitveni značaj, torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi napak v volji.
Država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP o povrnitvi stroškov postopka, medtem ko posebno pravilo 162. člena ZPP o izključitvi pravice do nagrade velja le za primere, ko se državni organ udeležuje postopka kot stranka. To je posebej predvideno v že omenjenih določilih 1. odstavka 7. člena ZDPra, ko zakonsko besedilo ločeno omenja dolžnost državnega pravobranilca zastopati državo na eni, in zastopati organe države ter zastopati upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe, na drugi strani. Če zastopa državo, je ta upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih pravilih o stroških postopka in ob upoštevanju določil 16. člena ZDPra, po katerih se stroški obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.
ZDR (1990) člen 36e, 36e/2, 36f, 36f/3. ZTPDR člen 80, 80/3, 83, 83/1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja - odpravnina - izdaja novega sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Sklep tožene stranke, s katerim je bilo ugotovljeno, da delo tožnika trajno ni potrebno, je postal dokončen. Tožniku je delovno razmerje prenehalo po poteku šestih mesecev od dokončnosti sklepa, to je 23.5.1993. Zato ima tožnik pravico do odpravnine ne glede na to, da je tožena stranka po navedenem datumu izdala nov sklep o prenehanju delovnega razmerja in da tožnik zoper ta sklep ni ugovarjal.
ZOR člen 141, 141/1, 1089, 1089/1, 1090, 1090/1, 1094, 1097, 1097/1.
delovno razmerje pri delodajalcih - odškodninska odgovornost delodajalca - poravnava - ničnost poravnave - oderuška pogodba
Oderuška pogodba je dvostranska odplačna pogodba, medtem ko pogodba o poravnavi ne vsebuje elementa odplačnosti. Vse revidentove navedbe, s katerimi zatrjuje, da je bila s sklenitvijo poravnave med strankama sklenjena oderuška pogodba, so zato neutemeljene.
ZTPDR člen 59, 60, 60/4, 60/5. ZGD člen 439, 449. SKPG člen 21.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska komisija - sestava
Upravni odbor družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri zaradi majhnega števila zaposlenih delavcev ni možnosti za oblikovanje disciplinske komisije, lahko člane komisije imenuje izmed oseb, ki niso v delovnem razmerju v družbi. Takšna sestava disciplinske komisije ni v nasprotju z določbami 59. in 60. člena (tudi ne s četrtim in petim odstavkom) ZTPDR, pa tudi ne z določbo prvega odstavka 21. člena SKPG (Uradni list RS, št. 39/93). Tudi določbe ZGD (439. in 449. člen) dovoljujejo takšno odločitev organov družbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - kvalifikatorne okoliščine - pojem hujše posledice
V 89.členu Zakona o delovnih razmerjih se izreče najstrožji disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, če je zaradi njih nastala ali bi lahko nastala z zakonom določena hujša posledica.
Pojem hujše posledice praviloma pomeni, da je iz osnovne oblike kršitve nastala istovrstna posledica v večjem obsegu ali v hujši obliki, ali pa je nastala kakšna druga posledica, ki se po naravi stvari lahko pričakuje. V obeh primerih mora biti podana vzročna zveza med temeljnim dejanjem in nastalo hujšo posledico. Znake nastalih posledic pa je potrebno kot dejstva ugotavljati v disciplinskem postopku.
Tožeča stranka dejstva na katerem je temeljila svoj odškodninski tožbeni zahtevek, to je, da sta ji toženi stranki s svojim usklajenim, v povzročitev škode uperjenim ravnanjem, ni dokazala, zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
krajevna pristojnost - več sredstev izvršbe - začasna odredba
Kadar je z istim predlogom za izvršbo predlaganih več sredstev izvršbe in začasna odredba, je za odločitev o predlogu za izvršbo in za začasno odredbo krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu za izvršbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - sklep o odmeri sodne takse - ugovor tretjega
V sklepu o odmeri sodne takse morata sodišči prve in druge stopnje odločiti tako o takšni obveznosti kot o višini sodne takse. Če je bila v izvršilnem postopku vloga tretjega obravnavana in s pravnomočnim sklepom zavržena kot ugovor tretjega, to ne pomeni, da je bilo z učinkom v postopku odmere sodne takse zanjo pravnomočno odločeno, da je ta vloga res ugovor tretjega.
Vloga, ki jo v izvršilnem postopku vloži tretji še pred izdajo sklepa o izvršbi na določen predmet, jo naslovi "vloga tretjega", navede da je on lastnik predmeta, na katerem je predlagana izvršba in predlaga, naj sodišče na tem predmetu ne dovoli izvršbe, niti po obliki niti po vsebini ni ugovor tretjega.
ZIL (1992) člen 1, 19, 19/1, 19/1-7, 58, 58/4, 87, 87/1, 88, 89.ZPP člen 181, 181/2.
blagovna znamka - ničnost blagovne znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - popularna tožba - pravni interes
Tožba na ugotovitev ničnosti blagovne znamke ni popularna tožba, zato mora tožnik zanjo izkazati tak pravni interes, ki mu sodišče lahko nudi sodno varstvo.
Če je o zahtevi za denacionalizacijo odločeno s sklepom, s katerim je zahteva zavržena, ni pogojev za obnovo postopka. Pravni nasledniki pa tudi sicer niso upravičeni predlagati obnove postopka denacionalizacije, če niso vložili zahteve za denacionalizacijo in niso sodelovali v postopku.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - posebno premoženje - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju
Tisto premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze ali ga npr. podeduje, dobi kot darilo ipd., je njegovo posebno premoženje, s katerim samostojno razpolaga. Seveda ga lahko tudi vloži v skupno premoženje, vendar je zato ob ugotavljanju obsega in delitvi skupnega premoženja treba upoštevati, da je skupno premoženje večje zaradi tega, ker je en zakonec vanj vložil svoje posebno premoženje. Tudi pri določitvi deležev na skupnem premoženju je tak vložek posebnega premoženja pravno odločilnega pomena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21005
KZ člen 252, 252/1. KZ-A člen 252, 252/3.ZKP člen 70, 70/3, 371, 371/1-3, 420, 420/2.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - kaznivo dejanje pranja denarja - zagovornik v primeru obvezne obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bilo kaznivo dejanje pranja denarja storjeno v drugi polovici leta 1995, je pravilna njegova pravna opredelitev po 1. odstavku 252. člena KZ, za katerega je predpisana kazen zapora do petih let.
Obtoženec je s svojim ravnanjem "opral" denarne zneske velike vrednosti, zato bi bilo po noveliranem KZ, ki je začel veljati 23.4.1999, dejanje opredeljeno po 3. odstavku 252. člena KZ. Zanj je predpisana kazen zapora do osmih let in denarna kazen, zato spremenjeni zakon ni milejši.
začasna odredba - izkazanost pogojev - nastanek težko popravljive škode - poslovanje, ki ni v skladu s predpisi
Pogoja za izdajo začasne odredbe (nastanek težko popravljive škode) ni mogoče opirati na škodo, ki neposredno izhaja iz poslovanja, ki ni v skladu s predpisi.
URS člen 26, 26/1, 82, 82/1.ZN člen 125, 125/2 ZOR člen 154, 172.
odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - umik predloga za imenovanje notarja - vzročna zveza
Prvih trideset notarjev v državi je imenoval Državni zbor Republike Slovenije na predlog pravosodnega ministra (drugi odstavek 125. člena ZN). Stopnja pravosodnega ministra potemtakem ni bila tista, ki bi lahko odločala, da bo kdo imenovan za notarja. Prav ima sicer revizija, da tožnik sploh ni mogel biti imenovan, ker je ministrica umaknila svoj predlog za njegovo imenovanje. Toda za obstoj odškodninske odgovornosti bi moralo biti po naravi stvari same izkazano, da bi bil tožnik zanesljivo imenovan. Za slednje pa nikakor ne gre. O imenovanju so namreč odločali poslanci v Državnem zboru, ti pa odločajo v takšnih primerih po svojem preudarku, po lastni presoji (prvi odstavek 82. člena URS).
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obtoženka nima nobenih sredstev za preživljanje, da podjetje v ZDA že več let ne posluje in ni več registrirano, da obtoženka ni lastnica nobenih nepremičnin in premičnin v tujini, kjer tudi nima nobenih denarnih sredstev, zagovornik uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.