ZDR (1990) člen 36e, 36e/2, 36f, 36f/3. ZTPDR člen 80, 80/3, 83, 83/1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja - odpravnina - izdaja novega sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Sklep tožene stranke, s katerim je bilo ugotovljeno, da delo tožnika trajno ni potrebno, je postal dokončen. Tožniku je delovno razmerje prenehalo po poteku šestih mesecev od dokončnosti sklepa, to je 23.5.1993. Zato ima tožnik pravico do odpravnine ne glede na to, da je tožena stranka po navedenem datumu izdala nov sklep o prenehanju delovnega razmerja in da tožnik zoper ta sklep ni ugovarjal.
Država kot stranka v pravdnem postopku je upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih določbah ZPP o povrnitvi stroškov postopka, medtem ko posebno pravilo 162. člena ZPP o izključitvi pravice do nagrade velja le za primere, ko se državni organ udeležuje postopka kot stranka. To je posebej predvideno v že omenjenih določilih 1. odstavka 7. člena ZDPra, ko zakonsko besedilo ločeno omenja dolžnost državnega pravobranilca zastopati državo na eni, in zastopati organe države ter zastopati upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe, na drugi strani. Če zastopa državo, je ta upravičena do povrnitve stroškov postopka po splošnih pravilih o stroških postopka in ob upoštevanju določil 16. člena ZDPra, po katerih se stroški obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja na podlagi pisne izjave delavca - izpodbijanje pisne izjave - sklep o prenehanju delovnega razmerja
Ob tem, da delavec upošteva s pravnimi normami in pogodbo o zaposlitvi določene obveznosti, je upravičen, da v vsakem času izjavi, da ne želi več delati pri delodajalcu. To načelo pa je podrobneje urejeno v delovnopravnih predpisih. Tako 1. točka 1.
odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih določa, da delavcu delovno razmerje preneha z dnem izteka odpovednega roka, če izjavi, da ne želi več delati pri delodajalcu. Izjava je torej konstitutivnega značaja, izpodbijati pa jo je mogoče zaradi napak volje po pravilih, ki jih urejajo pravila civilnega prava (60. do 65. člen Zakona o obligacijskih razmerjih. Sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki ima le ugotovitveni značaj, torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi napak v volji.
ZTPDR člen 83, 83/2.ZDDO člen 23.ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 187, 274, 274/1.
pravni interes - ugotovitvena tožba - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - delovno razmerje v državnih organih - procesna predpostavka za dopustnost tožbe
Tožnik ne more zahtevati ugotovitve obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, če pravni interes za to ugotovitev ne obstaja, ker je bilo že pravnomočno odločeno o pravnem razmerju, ki je predmet ugotovitvene tožbe.
Pri odločanju o tem, ali je bil postopek na prvi stopnji utemeljeno ustavljen, ker se je štelo, da je tožba umaknjena (tretji odstavek 210. člena ZPP/99) in ali je v zvezi s tem pravilna odločitev sodišča druge stopnje, se omeji samo na vprašanja v zvezi z ustanovitvijo postopka, ne pa tudi na sklep o mirovanju postopka. Tega sklepa tožnik - revident ni izpodbijal in je torej postal pravnomočen.
delovno razmerje pri delodajalcih - nadomestilo plače - plače in drugi prejemki - neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti - pogoji za pridobitev pravice do nadomestila
V pristojnosti delodajalca je pravna možnost, da lahko uredi ugodnejše pogoje za priznanje pravic ali za odmero nadomestil delavcem, pri katerih obstaja neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti kot so v ZPIZ določeni za delovne invalide s preostalo delovno zmožnostjo. Po določbi 2. odstavka 145. člena pa jim mora biti zagotovljen takšen obseg pravic oziroma vsaj tako ugodni pogoji za njihovo pridobitev, kot jih določa 94. člen ZPIZ za invalide III. kategorije (134. člen).
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa - nova hujša kršitev - preklic pogojnega ukrepa
Materialnopravno vprašanje, ali je tožena stranka utemeljeno preklicala pogojni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, se (tudi na revizijski stopnji) omeji le na obravnavanje dveh vprašanj: Ali je tožnik v poskusni dobi storil novo kršitev delovnih obveznosti in ali ima nova kršitev delovnih obveznosti znake oziroma značaj hujše kršitve delovnih obveznosti (90. člen ZDR).
Navedena pogoja sta izpolnjena, zato so organi tožene stranke utemeljeno preklicali pogojni disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
ZVSLS člen 44. ZDR (1990) člen 7, 7/4.ZOR člen 51, 51/2.URS člen 158.
delovno razmerje pri delodajalcu - plačilo odškodnine - kršitev konkurenčne prepovedi - dopustna podlaga - razveljavitev zakonske podlage
Zakon ali del zakona, ki ga Ustavno sodišče razveljavi, se v določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (prej 414. člen ustave SRS iz leta 1974) ne uporablja za razmerja, nastale pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To pomeni, da razveljavitev učinkuje le na pravna razmerja, o katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno, medtem ko na pravna razmerja, ki so s pravnomočnimi odločbami že urejena, praviloma nima učinka.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - kvalifikatorne okoliščine - pojem hujše posledice
V 89.členu Zakona o delovnih razmerjih se izreče najstrožji disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, če je zaradi njih nastala ali bi lahko nastala z zakonom določena hujša posledica.
Pojem hujše posledice praviloma pomeni, da je iz osnovne oblike kršitve nastala istovrstna posledica v večjem obsegu ali v hujši obliki, ali pa je nastala kakšna druga posledica, ki se po naravi stvari lahko pričakuje. V obeh primerih mora biti podana vzročna zveza med temeljnim dejanjem in nastalo hujšo posledico. Znake nastalih posledic pa je potrebno kot dejstva ugotavljati v disciplinskem postopku.
krajevna pristojnost - več sredstev izvršbe - začasna odredba
Kadar je z istim predlogom za izvršbo predlaganih več sredstev izvršbe in začasna odredba, je za odločitev o predlogu za izvršbo in za začasno odredbo krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu za izvršbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - sklep o odmeri sodne takse - ugovor tretjega
V sklepu o odmeri sodne takse morata sodišči prve in druge stopnje odločiti tako o takšni obveznosti kot o višini sodne takse. Če je bila v izvršilnem postopku vloga tretjega obravnavana in s pravnomočnim sklepom zavržena kot ugovor tretjega, to ne pomeni, da je bilo z učinkom v postopku odmere sodne takse zanjo pravnomočno odločeno, da je ta vloga res ugovor tretjega.
Vloga, ki jo v izvršilnem postopku vloži tretji še pred izdajo sklepa o izvršbi na določen predmet, jo naslovi "vloga tretjega", navede da je on lastnik predmeta, na katerem je predlagana izvršba in predlaga, naj sodišče na tem predmetu ne dovoli izvršbe, niti po obliki niti po vsebini ni ugovor tretjega.
ZIL (1992) člen 1, 19, 19/1, 19/1-7, 58, 58/4, 87, 87/1, 88, 89.ZPP člen 181, 181/2.
blagovna znamka - ničnost blagovne znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - popularna tožba - pravni interes
Tožba na ugotovitev ničnosti blagovne znamke ni popularna tožba, zato mora tožnik zanjo izkazati tak pravni interes, ki mu sodišče lahko nudi sodno varstvo.
Tožeča stranka dejstva na katerem je temeljila svoj odškodninski tožbeni zahtevek, to je, da sta ji toženi stranki s svojim usklajenim, v povzročitev škode uperjenim ravnanjem, ni dokazala, zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
uporaba slovenskega jezika v postopku - izločitev državnega tožilca - izločitev zapisnikarice - posebne operativne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij - SOVA
Čeprav je okrožni državni tožilec v nekaterih primerih med preiskavo prisostvoval zaslišanju obdolžencev in prič, v pritožbenem postopku pa je sodeloval kot zastopnik obtožbe pred pritožbenim sodiščem na seji senata, ni bila kršena 4. točka 39. člena ZKP v zvezi s 1.
odstavkom 41. člena ZKP. V postopku je namreč nastopal kot stranka, pri čemer posamezna faza kazenskega postopka ne izključuje nastopanja iste osebe kot stranke, zato smiselna uporaba 4. točke 39. člena ZKP ne pride v poštev.
SOVA je prisluškovanje kot tehnično opravilo izvajala po naročilu policije, ki je imela ustrezno pooblastilo preiskovalnega sodnika. Izbira tehničnega izvajalca ni prekoračitev pooblastil in kršitev 5. odstavka 152. člena ZKP.
ugotovitvena tožba - listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na prodajni pogodbi
Tožbeni zahtevek za izstavitev listine, sposobne za zemljiško knjigo, je treba razumeti tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine in ne le sestava in izročitev nove listine.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS06059
ZDen člen 18, 88, 88/1. ZPLL člen 1, 11, 15, 15/2. ZPPSL člen 103, 103/1, 104, 104/2.ZOR člen 109. ZPP (1977) člen 187, 187/2.
razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije - ničnost pravnih poslov po 88. členu ZDen - ničnost prodajne pogodbe - pravni interes za uveljavljanje ničnosti - lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Nima pravnega interesa za ugotovitev ničnosti zavezančevega pravnega posla tisti denacionalizacijski upravičenec, ki zahteva vrnitev premoženja v naravi, ki pa tega zahtevka ni zavaroval z začasno odredbo po ZLPP.
odpravnina ob izselitvi prejšnjega imetnika stanovanjske pravice
Tožnica je bila ob uveljavitvi SZ imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Zato je tožena stranka dne 28.5.1992 kot lastnica z njo sklenila najemno pogodbo. S tem pa pravica do izplačila odpravnine po 126. členu SZ tožnici ni prenehala; pravica do odpravnine je namreč alternativa pravici do trajne uporabe stanovanja. Okoliščina, da sta pravdni stranki za stanovanje dne 28.5.1992 sklenili najemno pogodbo, kaže na to, da ob uveljavitvi SZ v oktobru 1991 niso obstojale okoliščine iz 148. člena SZ. Tožena stranka se torej neutemeljeno sklicuje na domnevno pravno posledico tožničine preselitve v lastno stanovanjsko hišo.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - uporaba funkcionalnega zemljišča
Izvedensko poročilo, čeprav v zemljiški knjigi navedeno kot podlaga za odločitev glede vznemirjanja pri uporabi funkcionalnega zemljišča, ne upošteva odločitve sodišča iz prej izdane sodne odločbe. Zato ne more nadomestiti dogovora solastnikov glede uporabe funkcionalnega zemljišča. Spor med solastniki je zato treba rešiti v nepravdnem postopku.
ZSR (1974) člen 16. ZSR člen 1, 1/2, 40.SZ člen 117, 117/1, 128, 129, 129/2, 129/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - službeno stanovanje - stanovanjska pravica po ZSR
Vsebina stanovanjske pravice, dodeljene na službenem stanovanju, je bila različno opredeljena v ZSR iz leta 1974 in ZSR iz leta 1982; obakrat je opredeljena ožje kot imetništvo stanovanjske pravice, kot jo je definiral 1. člen ZSR iz leta 1982 in ki je pogoj za uveljavljanje pravice do odkupa stanovanja pod ugodnimi privatizacijskimi določbami SZ.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Teža kaznivega dejanja in pričakovana visoka kazen, če niso podane tudi druge okoliščine, ki kažejo na obdolženčevo begosumnost, ne zadoščata za sklepanje, da je podan priporni razlog po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP.
Ker je sodišče odredilo pripor iz razloga begosumnosti, ni bilo dolžno obrazložiti neogibnosti pripora zaradi zagotovitve varnosti ljudi, saj je to potrebno storiti le v primerih, ko je pripor odrejen zaradi ponovitvene nevarnosti.