• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 9
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sodba I Cpg 1443/2015
    13.1.2016
    USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
    VSL0075265
    URS člen 87. OZ člen 125, 125/1, 131, 417, 419, 420, 631, 1012, 1035, 1036, 1045. ZJN-2 člen 4, 4/6, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalci pri javnem naročanju člen 5.
    gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem – javna naročila – nakazilo – sprejem nakazila – cesija – prepoved odstopa terjatve – protipravnost ravnanja naročnika – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – zakonska pristojnost državnega zbora
    Vključitev pooblastila za neposredno plačilo podizvajalcu v gradbeno pogodbo nima učinka nakazila, saj manjka ključni element asignacije – sprejem oziroma akcept nakazila, ki mora biti dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla. Drugačno stališče bi toženko postavilo v nevzdržen položaj: glavni izvajalec bi s potrditvijo izdanih situacij ali računov ustvarjal obveznosti tožene stranke, ta pa bi zaradi abstraktne narave nakazila ostala brez vseh ugovorov iz temeljnega posla.
  • 102.
    VSL sodba PRp 257/2015
    7.1.2016
    PREKRŠKI - JAVNA NAROČILA
    VSL0066272
    ZP-1 člen 4, 4/1, 11, 21, 25a, 25a/1, 25a/2, 26, 26/7, 154, 154-2. ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/5.
    odpustitev sankcije - omilitev sankcije - stranska sankcija - izločitev iz postopka javnega naročanja
    Po določbah 25.a člena ZP-1 in ZJN-2 je stranska sankcija „izločitev iz postopkov javnega naročanja“, le doba trajanja po pravnomočnosti odločbe o prekršku je odvisna od tega, ali je predmet javnega naročila blago ali storitev ali pa je predmet javnega naročila gradnja.
  • 103.
    VSL sodba I Cpg 1183/2015
    6.1.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA
    VSL0077090
    ZRPJN člen 23. OZ člen 116, 116/1, 116/2. ZOR člen 137.
    najemna pogodba - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - delna nemožnost izpolnitve - naknadna nekrivdna nemožnost - delna izpolnitev - odstop od najemne pogodbe - odškodninski zahtevek - prirejen javni razpis - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - zavržena revizija - vračilo investicije
    Prvi odstavek 116. člena OZ se uporabi v primeru, ko pride do naknadne nekrivdne popolne nemožnosti, ko torej celotne obveznosti ni mogoče izpolniti zaradi kasnejše nemožnosti. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je s spremembo zakonodaje v letu 2008 postala nemogoča izpolnitev obveznosti prvotožene stranke v delu, v katerem se je le-ta zavezala, da bo tožeči stranki zagotavljala ekskluzivo glede opravljanja sorodne/podobne dejavnosti in ekskluzivo pri zagotavljanju subvencionirane tople prehrane. Prvotožena stranka bi torej še vedno lahko izpolnila obveznost, da tožeči stranki omogoči izvajanje dejavnosti zagotavljanja pijače in (hladne) prehrane. Obveznost prvotožene stranke iz najemne pogodbe zato ni postala v celoti naknadno nemožna in v konkretnem primeru uporaba prvega odstavka 116. člena OZ ne pride v poštev.

    Drugi odstavek 116. člena OZ pa se nanaša na primere naknadne nekrivdne delne nemožnosti in zajema tudi primere, ko delna nemožnost za stranko nima pomena, zaradi česar se šteje za neizpolnitev. Vendar v skladu z drugim odstavkom 116. člena OZ pogodba ne preneha po samem zakonu, temveč šele z enostransko odstopno izjavo. Tožeča stranka pa take izjave še ni podala oziroma je nasprotno ves čas prvostopenjskega postopka vztrajala, da najemna pogodba še vedno velja.
  • 104.
    VSL sodba II Cpg 1397/2015
    8.12.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055463
    OZ člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZJN-2 člen 7, 8, 9.
    spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – omejen pritožbeni preizkus – dejansko stanje – javna naročila – izbira ponudnika
    Pravo javnih naročil se nanaša na stipulacijsko fazo, vendar ko se pogodbeno razmerje z (dokončno) izbranim ponudnikom enkrat vzpostavi, gre za običajno civilnopravno pogodbeno razmerje (in spore iz le-tega).
  • 105.
    VSL sklep I Cpg 509/2015
    2.12.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - JAVNA NAROČILA
    VSL0075241
    ZJN-2 člen 71, 71/7, 71/9. OZ člen 631.
    bančna garancija - podjemna pogodba - podjemnikove obveznosti - podizvajalec - plačilo podizvajalcev - neposredna plačila - neposredni zahtevki podizvajalcev - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - odškodninska odgovornost - fravdulozna neunovčitev bančne garancije - nakazilo - asignacija
    Tožbeni zahtevek ni utemeljen na podlagi 631. člena OZ, ker v trenutku, ko je tožeča stranka od tožene zahtevala plačilo sporne terjatve, v razmerju med naročnikom in podjemnikom ni obstajala več nobena terjatev.
  • 106.
    VSL sklep II Cp 1145/2015
    18.11.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
    VSL0065501
    OZ člen 631, 1035. ZJN-2 člen 71, 71/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5.
    podjemna pogodba – javna naročila – neposredno plačilo podizvajalcu – asignacija – koneksnost terjatev – odškodnina – neupravičena pridobitev – anticipirana fiduciarna cesija
    Od obstoja pogojev za neposredno plačilo naročnika podizvajalki na podlagi 631. člena OZ je odvisen tudi obstoj upravičenj na odškodninski podlagi.
  • 107.
    VSL sklep I Cpg 1430/2015
    4.11.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
    VSL0082168
    ZPP člen 1, 18. ZRPJN člen 12, 22. ZPVPJN člen 15, 15/2, 26, 26/1, 26/3. ZUS-1 člen 1. OZ člen 190.
    postopek oddaje javnega naročila za gradnje – zahtevek za revizijo – vložitev zahtevka za revizijo – obvezne sestavine zahtevka za revizijo – potrdilo o plačilu takse – stroški revizijskega postopka – taksa v revizijskem postopku – predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku – sodna pristojnost – civilni postopek – civilnopravno razmerje – upravna zadeva – neupravičena obogatitev
    Četudi se sklicuje na neupravičeno obogatitev, tožeča stranka v citiranem sodnem postopku uveljavlja takso, ki bi jo tožena stranka morala plačati v postopku javnega naročanja, kjer je ta določena kot procesna predpostavka za obravnavo zahteve. Tožeča stranka z uveljavljanjem tega tožbenega zahtevka deluje kot oblast, zaradi česar ne gre za civilni spor, za katerega bi bilo pristojno sodišče splošne pristojnosti.
  • 108.
    VSL sodba PRp 102/2015
    23.10.2015
    PREKRŠKI - JAVNA NAROČILA
    VSL0066206
    ZP-1 člen 6a, 9, 10, 14, 14/1. ZJN-2 člen 2, 2-15, 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109a/1-4.
    ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost za prekršek - poskus - dokazila - odgovornost pravne osebe - prekršek neznatnega pomena - opozorilo
    Ponudnik, ki v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo, stori prekršek po 4. točki prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 (že) z oddajo ponudbe naročniku ne glede na nadaljnji potek postopka.
  • 109.
    VSL sodba II Cpg 1220/2015
    14.10.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
    VSL0083804
    ZPVPJN člen 25, 25/1, 25/1-2, 25/7.
    odškodnina – očitek protipravnega ravnanja državnega organa – javna naročila – pravno varstvo v postopkih javnega naročanja – tek roka za vložitev zahteve za revizijo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – objava prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost – obvestilo o dodatnih informacijah
    Upoštevaje besedilo 2. alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN je obvestilo o dodatnih informacijah z vidika teka roka za vložitev zahtevka za revizijo pravno upoštevano le, če se s tem obvestilom „spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije“. V konkretnem primeru pa je naročnik tožeči stranki z obvestilom le posredoval dodatne informacije, na podlagi katerih je predhodno sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, vsled česar ni utemeljeno stališče pritožnice, da je obvestilo naročnika ustrezalo kriterijem iz 2. alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN.
  • 110.
    VSL sodba in sklep I Cpg 253/2015
    13.10.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0077951
    ZJNVETPS člen 35, 35/1, 84, 84/1, 84/5. ZPVPJN člen 5, 5/4. OZ člen 20, 24, 168, 168/3, 243, 243/1, 649, 649/2. ZPP člen 182, 182/3, 214, 285.
    odstop od izvedbe javnega naročila po sprejemu ponudbe – pogajanja – negativni pogodbeni interes – kontrahirna dolžnost – pozitivni pogodbeni interes – izgubljeni dobiček
    Kljub sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila naročnik lahko odstopi od izvedbe javnega naročila, za kar je sicer odškodninsko odgovoren, vendar pa pogodbe ni dolžan skleniti, torej ni kontrahirne dolžnosti.

    Glede na to, da sme v določenih primerih naročnik odstopiti od izvedbe javnega naročila vse do sklenitve pogodbe, samo dejstvo, da je naročnik odstopil od javnega naročila, še ni protipravno, če seveda obstaja v petem odstavku 84. člena ZJNVETPS posebej naveden razlog za odstop.

    Čeprav je do nedopustnega ravnanja prišlo šele v fazi med izbiro ponudnika in sklenitvijo pogodbe, je treba povrniti škodo v obliki stroškov sestave ponudbe in pripadajočih bančnih garancij (negativni pogodbeni interes) tudi v primeru nekrivdnega ravnanja, ko ima naročnik sicer v skladu s petim odstavkom 84. člena ZJNVETPS pravico do odstopa od javnega naročila.
  • 111.
    VSL sodba I Cpg 1525/2013
    29.9.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
    VSL0063233
    OZ člen 619, 631. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 2, 6. ZJN-2 člen 2, 4. ZFPPIPP člen 46.
    podjemna pogodba - podizvajalec - neimenovani podizvajalec - neposredna plačila podizvajalcu - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - direktna tožba - pripoznane terjatve - javno naročanje - insolventnost glavnega izvajalca - načelo enakega obravnavanja upnikov - upniki, ki so v enakem položaju - prijava terjatve v postopku insolventnosti - učinki pogodb - izjeme - restriktivna razlaga
    Pravni red ne določa pojma „nominirani“ oziroma „neimenovani“ podizvajalec. Vendar pa se je ta izraz uveljavil v teoriji in praksi ter označuje podizvajalca, ki je naveden v pogodbi, sklenjeni med naročnikom in glavnim izvajalcem, ali v kakem od dodatkov k pogodbi.

    Več pravic, kot to določa 631. člen OZ, podjemniku ne dajeta ne takrat veljavni Zakon o javnem naročanju ne Uredba. Gre za pravico direktnega zahtevka podizvajalca naročniku, na katero morebitna insolventnost glavnega izvajalca ne vpliva. Res 46. člen ZFPPIPP ureja načelo enakega obravnavanja upnikov. Vendar pa ne določa, da je treba v postopku zaradi insolventnosti enako obravnavati vse upnike insolventnega dolžnika, temveč določa, da je treba enako obravnavati vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju. Podizvajalec, ki ima pravico uveljaviti plačilo v skladu s 631. členom OZ, ni v enakem položaju kot upniki insolventnega dolžnika, ki te pravice nimajo. V skladu s 46. členom ZFPPIPP je tako treba enako obravnavati le upnike, ki to pravico imajo.

    Če naročnik ničesar več ne dolguje glavnemu izvajalcu, podizvajalec od njega ne more zahtevati plačila na podlagi tega zakonskega določila. Prav tako ni pomembno, ali je podizvajalec to terjatev prijavil v postopku zaradi insolventnosti. Dokler terjatev ni plačana, sme namreč podizvajalec zahtevati plačilo tako od glavnega izvajalca kot od naročnika, glede naročnika pa je še nadalje določeno, da sme kaj takega zahtevati le, če naročnik glavnemu izvajalcu še kaj dolguje.

    Pogodbe ustvarjajo učinke za pogodbene stranke, podizvajalec pa ni stranka pogodbe med glavnim izvajalcem in naročnikom. Kljub temu mu zakon dovoljuje, da se obrne neposredno na naročnika, ki ni njegova pogodbena stranka. Gre za izjemo od pravila, ki jo je treba razlagati restriktivno, nikakor pa takrat noben predpis ni določal, da bi moral naročnik vedno plačati podizvajalcu, čeprav ne bi obstajala nobena njegova obveznost do glavnega izvajalca.
  • 112.
    VSL sodba II Cpg 610/2015
    10.9.2015
    JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082044
    ZJN-2 24, 24/3, 29, 29/1, 29/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    pogodba o sofinanciranju – znižanje sofinanciranja – finančni popravek – nepravilnosti v postopku – nepravilnosti pri izbiri izvajalca – oddaja javnega naročila – izbira postopka oddaje javnega naročila – pogajanja brez objave – pravilnost izbire postopka javnega naročanja – oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave – kršitev ZJN-2 – odločilno dejstvo – pogoji v postopku oddaje javnega naročila – ocena o izpolnjevanju pogojev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče EU skozi sodno prakso oblikovalo dve jasni pravili, ki ju je potrebno upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, je potrebno razlagati restriktivno, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.

    Izpodbijana sodba nima nobenih ugotovitev o tem, da so bili pogoji za oddajo javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je izvedla tožeča stranka, izpolnjeni. Manjkajo pravno pomembna dejstva o bistvenem spornem vprašanju v tej zadevi in sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
  • 113.
    VSL sklep II Cp 1318/2015
    12.8.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
    VSL0060888
    ZJN-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 130. ZJF člen 50.
    javna naročila – veljavnost pogodbe – pogodba o oddaji javnega naročila – obličnost – oblika pogodbe o oddaji javnega naročila – ustna pogodba
    Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bila (zgolj) ustno sklenjena pogodba, na katero se sklicuje tožnik, nedovoljena in posledično brez učinka, ne drži. V postopkih javnega naročanja je namreč obličnost z zakonom določena zaradi dokazovanja pravnega posla (oziroma je njen namen olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe) in ne kot pogoj za njegovo veljavnost. To pomeni, da je ustna pogodba veljavno sklenjena in obe stranki tudi zavezuje.
  • 114.
    VSL sodba II Cp 714/2015
    24.6.2015
    JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL0083154
    URS člen 87. OZ člen 631, 1035, 1036. ZJN-2 člen 6, 6/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 5/3.
    gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - actio directa podizvajalca - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - dospelost terjatve - koneksnost terjatev - pripoznava terjatve - potrditev računa - neposredno plačilo podizvajalcu - izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij - podzakonski akt - asignacija - nakazilo - sprejem nakazila
    Neposredne obveznosti naročnika podzakonski akt seveda ne more določiti, saj se v skladu s 87. členom Ustave RS pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko določijo samo z zakonom.

    Nakazančev sprejem nakazila mora biti izražen jasno in nedvoumno, saj je njegova posledica nastanek dolžniškega razmerja.
  • 115.
    VSL sodba I Cpg 1696/2014
    17.6.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
    VSL0073576
    ZPP člen 7, 14, 212, 285, 333, 333/2. ZGD-1 člen 263, 327, 327/1. OZ člen 130, 130/1.
    prepozna dopolnitev pritožbe – sklep skupščine – predpostavke za vložitev odškodninske tožbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda – vzročna zveza – skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika – sklepčnost – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – vezanost na kazensko sodbo – nedovoljene pritožbene novote
    Tožeča stranka ima po izpolnitvi pogodbe s strani javnega podjetja izveden nadzorni center semaforizacije in zagotovljeno vzdrževanje semaforskega sistema na območju krožišča. Če bi toženi stranki morali plačati vtoževani znesek, bi bila tožeča stranka za ta znesek neopravičeno obogatena. Še vedno bi imela semaforizirano in vzdrževano krožišče, hkrati pa bi od toženih strank prejela denarni znesek, ki je bil v enaki višini plačan javnemu podjetju ob izpolnitvi navedene pogodbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka, če bi bila ugotovljena kršitev ZJN-2, upravičena od tožene stranke zahtevati le razliko med plačanim pogodbenim zneskom javnemu podjetju in zneskom, ki bi ga bila dolžna plačati drugemu ponudniku, ki bi, če bi bil izpeljan postopek javnega naročila, ponudil izpolnitev navedene pogodbe v nižjem pogodbenem znesku. Ker tožeča stranka takšne trditvene podlage ni ponudila, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da njen tožbeni zahtevek ni sklepčen.
  • 116.
    VSL sodba I Cpg 1019/2014
    10.6.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
    VSL0081049
    OZ člen 125, 125/1, 417, 417/1, 419, 419/1, 419/2, 631. ZJN-2 člen 2, 2/1, 2/1-15a.
    podjemna pogodba – neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika – relativnost pogodbenih razmerij – restriktivna razlaga izjem – cesija
    Sodelavci (podizvajalci) se lahko za svoje terjatve do podjemnika obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve plača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Citirana določba je izjema od pravila o relativnosti pogodbenih razmerij, saj ima na njeni podlagi podizvajalec pravico neposredno od naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je po pogodbi opravil s podizvajalcem. Izjeme je treba po splošnem razlagalnem pravilu tolmačiti ozko. Tožeča stranka je v razmerju do tožene stranke „podizvajalka podizvajalke“, zato direktnega zahtevka na podlagi 631. člena OZ zoper njo nima.

    Tožeča stranka ni bila v pogodbenem odnosu z izbranim ponudnikom v okviru javnega naročila, zato na podlagi ZJN-2 in Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju ni imela direktnega zahtevka nasproti njemu.

    Da bi bilo pogodbeni dogovor mogoče obravnavati kot cesijo, mora iz njega izhajati volja cedenta, da na cesionarja prenese določeno terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika.
  • 117.
    VSL sodba I Cpg 1313/2014
    3.6.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    VSL0073558
    ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 59
    gradnja odprtega širokopasovnega omrežja - javno naročilo - postopek s pogajanji brez predhodne objave - zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem - izključna pravica - pravica do finančnih popravkov - naknadna kontrola izvedbe javnega naročila - pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov - bistveno spremenjeni pogoji - kršitev pravil o javnem naročanju - evropska sredstva - trditveno in dokazno breme - veljavnost pogodbe - neizpolnitev odložnega pogoja - načelo neposrednega učinka

    Pritožbeno sodišče je predhodno ugotovilo, da je tožeča stranka izvajalca F. d. o. o. izbrala brez ustreznega natečajnega postopka, kar ustreza kršitvi, opredeljeni pod številko 22 Smernic. Posledično toženi stranki ni bilo potrebno zatrjevati, da je ugotovljena kršitev pravil javnega naročanja vplivala oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev, saj po prepričanju pritožbenega sodišča obstoj katere izmed kršitev, ki so v tabeli v prilogi Smernic posebej opredeljene, že same po sebi implicirajo možnost škodljivega vpliva na proračunska sredstva. Za utemeljenost ugovora proti plačilu vtoževanega zneska je tako zadoščalo že zatrjevanje tožene stranke, da je finančno korekcijo izvedla na podlagi ugotovljene nepravilnosti opredeljene pod št. 22 Smernic. Še dodatno, ker tožeča stranka višini izvedene finančne korekcije niti ni substancirano ugovarjala (tožeča stranka npr. ni zatrjevala, da ugotovljeni dejanski stan ne ustreza kršitvi kot jo predvideva št. 22 Smernic oziroma, da odstotek finančne korekcije ni bil ustrezen).

  • 118.
    VSL sodba I Cpg 463/2015
    3.6.2015
    JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    VSL0073553
    ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih točka 22.
    gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
    Zgolj zato, ker neko ravnanje v ZJN-2 ni pokrito s pravno normo, še ne pomeni, da je tudi dopustno. Prav nasprotno: nedorečenost oziroma praznino je potrebno razlagati v luči temeljnih načel javnega naročanja, obstoječe sodne prakse ter relevantnih predpisov EU. Prav njihova vsebina jasno pove, da sprememba pogodbenih strank pomeni bistveno spremembo javnega naročila in s tem potrebo po izvedbi novega pravilnega postopka javnega naročila.
  • 119.
    VSL sodba I Cpg 937/2014
    3.6.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    VSL0073556
    ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
    gradnja odprtega širokopasovnega omrežja - javno naročilo - postopek s pogajanji brez predhodne objave - zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem - bistvena sprememba javnega naročila - izključna pravica - pravica do finančnih popravkov - naknadna kontrola izvedbe javnega naročila - pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov - bistveno spremenjeni pogoji - kršitev pravil o javnem naročanju - evropska sredstva - trditveno in dokazno breme - veljavnost pogodbe - neizpolnitev odložnega pogoja - načelo stroge formalne legalitete

    Postopek s pogajanji brez predhodne objave ureja 29. člen ZJN-1, ki taksativno našteva primere v katerih lahko naročnik izbere ta postopek. Pri tem velja, da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave izjema (in ne pravilo) in jo treba kot takšno restriktivno razlagati, zanjo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih mora utemeljiti in dokazati naročnik, tj. tožeča stranka.

  • 120.
    VSL sodba I Cpg 946/2014
    3.6.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    VSL0073557
    ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
    gradnja odprtega širokopasovnega omrežja - javno naročilo - postopek s pogajanji brez predhodne objave - zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem - bistvena sprememba javnega naročila - izključna pravica - pravica do finančnih popravkov - naknadna kontrola izvedbe javnega naročila - pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov - bistveno spremenjeni pogoji - kršitev pravil o javnem naročanju - evropska sredstva - trditveno in dokazno breme - veljavnost pogodbe - neizpolnitev odložnega pogoja - načelo neposrednega učinka

    Pojem izključnih pravic je potrebno razlagati restriktivno, vsled česar mednje, po oceni pritožbenega sodišča, ni mogoče umestiti (eventualnih) pogodb civilnega prava, ki jih med seboj sklepajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti in gospodarski subjekti (kršitev zavez iz takšne pogodbe daje gospodarskemu subjektu zgolj pravice na obligacijskem področju, npr. v smislu odškodninske odgovornosti organa samoupravne lokalne skupnosti), temveč so izključne pravice predvsem pravice intelektualne lastnine, kot so avtorska in njej sorodne pravice, ali pravice industrijske lastnine, kot so patenti ali blagovne znamke, česa takega pa tožeča stranka ni zatrjevala.

  • <<
  • <
  • 6
  • od 9
  • >
  • >>