CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0082168
ZPP člen 1, 18. ZRPJN člen 12, 22. ZPVPJN člen 15, 15/2, 26, 26/1, 26/3. ZUS-1 člen 1. OZ člen 190.
postopek oddaje javnega naročila za gradnje – zahtevek za revizijo – vložitev zahtevka za revizijo – obvezne sestavine zahtevka za revizijo – potrdilo o plačilu takse – stroški revizijskega postopka – taksa v revizijskem postopku – predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku – sodna pristojnost – civilni postopek – civilnopravno razmerje – upravna zadeva – neupravičena obogatitev
Četudi se sklicuje na neupravičeno obogatitev, tožeča stranka v citiranem sodnem postopku uveljavlja takso, ki bi jo tožena stranka morala plačati v postopku javnega naročanja, kjer je ta določena kot procesna predpostavka za obravnavo zahteve. Tožeča stranka z uveljavljanjem tega tožbenega zahtevka deluje kot oblast, zaradi česar ne gre za civilni spor, za katerega bi bilo pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZP-1 člen 6a, 9, 10, 14, 14/1. ZJN-2 člen 2, 2-15, 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109a/1-4.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost za prekršek - poskus - dokazila - odgovornost pravne osebe - prekršek neznatnega pomena - opozorilo
Ponudnik, ki v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo, stori prekršek po 4. točki prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 (že) z oddajo ponudbe naročniku ne glede na nadaljnji potek postopka.
odškodnina – očitek protipravnega ravnanja državnega organa – javna naročila – pravno varstvo v postopkih javnega naročanja – tek roka za vložitev zahteve za revizijo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – objava prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost – obvestilo o dodatnih informacijah
Upoštevaje besedilo 2. alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN je obvestilo o dodatnih informacijah z vidika teka roka za vložitev zahtevka za revizijo pravno upoštevano le, če se s tem obvestilom „spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije“. V konkretnem primeru pa je naročnik tožeči stranki z obvestilom le posredoval dodatne informacije, na podlagi katerih je predhodno sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, vsled česar ni utemeljeno stališče pritožnice, da je obvestilo naročnika ustrezalo kriterijem iz 2. alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN.
Kljub sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila naročnik lahko odstopi od izvedbe javnega naročila, za kar je sicer odškodninsko odgovoren, vendar pa pogodbe ni dolžan skleniti, torej ni kontrahirne dolžnosti.
Glede na to, da sme v določenih primerih naročnik odstopiti od izvedbe javnega naročila vse do sklenitve pogodbe, samo dejstvo, da je naročnik odstopil od javnega naročila, še ni protipravno, če seveda obstaja v petem odstavku 84. člena ZJNVETPS posebej naveden razlog za odstop.
Čeprav je do nedopustnega ravnanja prišlo šele v fazi med izbiro ponudnika in sklenitvijo pogodbe, je treba povrniti škodo v obliki stroškov sestave ponudbe in pripadajočih bančnih garancij (negativni pogodbeni interes) tudi v primeru nekrivdnega ravnanja, ko ima naročnik sicer v skladu s petim odstavkom 84. člena ZJNVETPS pravico do odstopa od javnega naročila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VSL0063233
OZ člen 619, 631. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 2, 6. ZJN-2 člen 2, 4. ZFPPIPP člen 46.
podjemna pogodba - podizvajalec - neimenovani podizvajalec - neposredna plačila podizvajalcu - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - direktna tožba - pripoznane terjatve - javno naročanje - insolventnost glavnega izvajalca - načelo enakega obravnavanja upnikov - upniki, ki so v enakem položaju - prijava terjatve v postopku insolventnosti - učinki pogodb - izjeme - restriktivna razlaga
Pravni red ne določa pojma „nominirani“ oziroma „neimenovani“ podizvajalec. Vendar pa se je ta izraz uveljavil v teoriji in praksi ter označuje podizvajalca, ki je naveden v pogodbi, sklenjeni med naročnikom in glavnim izvajalcem, ali v kakem od dodatkov k pogodbi.
Več pravic, kot to določa 631. člen OZ, podjemniku ne dajeta ne takrat veljavni Zakon o javnem naročanju ne Uredba. Gre za pravico direktnega zahtevka podizvajalca naročniku, na katero morebitna insolventnost glavnega izvajalca ne vpliva. Res 46. člen ZFPPIPP ureja načelo enakega obravnavanja upnikov. Vendar pa ne določa, da je treba v postopku zaradi insolventnosti enako obravnavati vse upnike insolventnega dolžnika, temveč določa, da je treba enako obravnavati vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju. Podizvajalec, ki ima pravico uveljaviti plačilo v skladu s 631. členom OZ, ni v enakem položaju kot upniki insolventnega dolžnika, ki te pravice nimajo. V skladu s 46. členom ZFPPIPP je tako treba enako obravnavati le upnike, ki to pravico imajo.
Če naročnik ničesar več ne dolguje glavnemu izvajalcu, podizvajalec od njega ne more zahtevati plačila na podlagi tega zakonskega določila. Prav tako ni pomembno, ali je podizvajalec to terjatev prijavil v postopku zaradi insolventnosti. Dokler terjatev ni plačana, sme namreč podizvajalec zahtevati plačilo tako od glavnega izvajalca kot od naročnika, glede naročnika pa je še nadalje določeno, da sme kaj takega zahtevati le, če naročnik glavnemu izvajalcu še kaj dolguje.
Pogodbe ustvarjajo učinke za pogodbene stranke, podizvajalec pa ni stranka pogodbe med glavnim izvajalcem in naročnikom. Kljub temu mu zakon dovoljuje, da se obrne neposredno na naročnika, ki ni njegova pogodbena stranka. Gre za izjemo od pravila, ki jo je treba razlagati restriktivno, nikakor pa takrat noben predpis ni določal, da bi moral naročnik vedno plačati podizvajalcu, čeprav ne bi obstajala nobena njegova obveznost do glavnega izvajalca.
pogodba o sofinanciranju – znižanje sofinanciranja – finančni popravek – nepravilnosti v postopku – nepravilnosti pri izbiri izvajalca – oddaja javnega naročila – izbira postopka oddaje javnega naročila – pogajanja brez objave – pravilnost izbire postopka javnega naročanja – oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave – kršitev ZJN-2 – odločilno dejstvo – pogoji v postopku oddaje javnega naročila – ocena o izpolnjevanju pogojev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče EU skozi sodno prakso oblikovalo dve jasni pravili, ki ju je potrebno upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, je potrebno razlagati restriktivno, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.
Izpodbijana sodba nima nobenih ugotovitev o tem, da so bili pogoji za oddajo javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je izvedla tožeča stranka, izpolnjeni. Manjkajo pravno pomembna dejstva o bistvenem spornem vprašanju v tej zadevi in sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
javna naročila – veljavnost pogodbe – pogodba o oddaji javnega naročila – obličnost – oblika pogodbe o oddaji javnega naročila – ustna pogodba
Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bila (zgolj) ustno sklenjena pogodba, na katero se sklicuje tožnik, nedovoljena in posledično brez učinka, ne drži. V postopkih javnega naročanja je namreč obličnost z zakonom določena zaradi dokazovanja pravnega posla (oziroma je njen namen olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe) in ne kot pogoj za njegovo veljavnost. To pomeni, da je ustna pogodba veljavno sklenjena in obe stranki tudi zavezuje.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083154
URS člen 87. OZ člen 631, 1035, 1036. ZJN-2 člen 6, 6/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 5/3.
Neposredne obveznosti naročnika podzakonski akt seveda ne more določiti, saj se v skladu s 87. členom Ustave RS pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko določijo samo z zakonom.
Nakazančev sprejem nakazila mora biti izražen jasno in nedvoumno, saj je njegova posledica nastanek dolžniškega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0073576
ZPP člen 7, 14, 212, 285, 333, 333/2. ZGD-1 člen 263, 327, 327/1. OZ člen 130, 130/1.
prepozna dopolnitev pritožbe – sklep skupščine – predpostavke za vložitev odškodninske tožbe – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – škoda – vzročna zveza – skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika – sklepčnost – materialno trditveno in dokazno breme – procesno trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – vezanost na kazensko sodbo – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka ima po izpolnitvi pogodbe s strani javnega podjetja izveden nadzorni center semaforizacije in zagotovljeno vzdrževanje semaforskega sistema na območju krožišča. Če bi toženi stranki morali plačati vtoževani znesek, bi bila tožeča stranka za ta znesek neopravičeno obogatena. Še vedno bi imela semaforizirano in vzdrževano krožišče, hkrati pa bi od toženih strank prejela denarni znesek, ki je bil v enaki višini plačan javnemu podjetju ob izpolnitvi navedene pogodbe. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožeča stranka, če bi bila ugotovljena kršitev ZJN-2, upravičena od tožene stranke zahtevati le razliko med plačanim pogodbenim zneskom javnemu podjetju in zneskom, ki bi ga bila dolžna plačati drugemu ponudniku, ki bi, če bi bil izpeljan postopek javnega naročila, ponudil izpolnitev navedene pogodbe v nižjem pogodbenem znesku. Ker tožeča stranka takšne trditvene podlage ni ponudila, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da njen tožbeni zahtevek ni sklepčen.
Sodelavci (podizvajalci) se lahko za svoje terjatve do podjemnika obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve plača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Citirana določba je izjema od pravila o relativnosti pogodbenih razmerij, saj ima na njeni podlagi podizvajalec pravico neposredno od naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, zahtevati, da mu plača za posel, ki ga je po pogodbi opravil s podizvajalcem. Izjeme je treba po splošnem razlagalnem pravilu tolmačiti ozko. Tožeča stranka je v razmerju do tožene stranke „podizvajalka podizvajalke“, zato direktnega zahtevka na podlagi 631. člena OZ zoper njo nima.
Tožeča stranka ni bila v pogodbenem odnosu z izbranim ponudnikom v okviru javnega naročila, zato na podlagi ZJN-2 in Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju ni imela direktnega zahtevka nasproti njemu.
Da bi bilo pogodbeni dogovor mogoče obravnavati kot cesijo, mora iz njega izhajati volja cedenta, da na cesionarja prenese določeno terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073553
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih točka 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Zgolj zato, ker neko ravnanje v ZJN-2 ni pokrito s pravno normo, še ne pomeni, da je tudi dopustno. Prav nasprotno: nedorečenost oziroma praznino je potrebno razlagati v luči temeljnih načel javnega naročanja, obstoječe sodne prakse ter relevantnih predpisov EU. Prav njihova vsebina jasno pove, da sprememba pogodbenih strank pomeni bistveno spremembo javnega naročila in s tem potrebo po izvedbi novega pravilnega postopka javnega naročila.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073556
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo stroge formalne legalitete
Postopek s pogajanji brez predhodne objave ureja 29. člen ZJN-1, ki taksativno našteva primere v katerih lahko naročnik izbere ta postopek. Pri tem velja, da je uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave izjema (in ne pravilo) in jo treba kot takšno restriktivno razlagati, zanjo pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih mora utemeljiti in dokazati naročnik, tj. tožeča stranka.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073557
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 279b. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Pojem izključnih pravic je potrebno razlagati restriktivno, vsled česar mednje, po oceni pritožbenega sodišča, ni mogoče umestiti (eventualnih) pogodb civilnega prava, ki jih med seboj sklepajo organi samoupravnih lokalnih skupnosti in gospodarski subjekti (kršitev zavez iz takšne pogodbe daje gospodarskemu subjektu zgolj pravice na obligacijskem področju, npr. v smislu odškodninske odgovornosti organa samoupravne lokalne skupnosti), temveč so izključne pravice predvsem pravice intelektualne lastnine, kot so avtorska in njej sorodne pravice, ali pravice industrijske lastnine, kot so patenti ali blagovne znamke, česa takega pa tožeča stranka ni zatrjevala.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073555
ZJN, člen 2, 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3, ZPP, člen 7, 7/1, 212, OZ, člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih opravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka.
Zgolj zato, ker neko ravnanje v ZJN-2 ni pokrito s pravno normo, še ne pomeni, da je tudi dopustno. Prav nasprotno: nedorečenost oziroma praznino je potrebno razlagati v luči temeljnih načel javnega naročanja (v konkretnem primeru zlasti načela transparentnosti in načela enakega obravnavanja ponudnikov), obstoječe sodne prakse ter relevantnih predpisov EU. Prav njihova vsebina pa jasno pove, da sprememba pogodbenih strank, pomeni bistveno spremembo javnega naročila in s tem potrebno po izvedbi novega (pravilnega) postopka javnega naročila.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073559
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 59. Smernice za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad, v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih št. 22.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – bistvena sprememba javnega naročila – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Sprememba pogodbenih strank (razen v izjemnih primerih, katerih pa tožeča stranka ni zatrjevala, še manj pa dokazala) pomeni bistveno spremembo javnega naročila in s tem potrebo po izvedbi novega (pravilnega) postopka javnega naročila.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0073558
ZJN-2 člen 1, 1/1, 29, 29/1, 29/1-2, 78, 78/3. ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 59.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja – javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – zamenjava glavnega izvajalca s podizvajalcem – izključna pravica – pravica do finančnih popravkov – naknadna kontrola izvedbe javnega naročila – pravočasnost uveljavljanja finančnih popravkov – bistveno spremenjeni pogoji – kršitev pravil o javnem naročanju – evropska sredstva – trditveno in dokazno breme – veljavnost pogodbe – neizpolnitev odložnega pogoja – načelo neposrednega učinka
Pritožbeno sodišče je predhodno ugotovilo, da je tožeča stranka izvajalca F. d. o. o. izbrala brez ustreznega natečajnega postopka, kar ustreza kršitvi, opredeljeni pod številko 22 Smernic. Posledično toženi stranki ni bilo potrebno zatrjevati, da je ugotovljena kršitev pravil javnega naročanja vplivala oziroma bi lahko škodljivo vplivala na porabo proračunskih sredstev, saj po prepričanju pritožbenega sodišča obstoj katere izmed kršitev, ki so v tabeli v prilogi Smernic posebej opredeljene, že same po sebi implicirajo možnost škodljivega vpliva na proračunska sredstva. Za utemeljenost ugovora proti plačilu vtoževanega zneska je tako zadoščalo že zatrjevanje tožene stranke, da je finančno korekcijo izvedla na podlagi ugotovljene nepravilnosti opredeljene pod št. 22 Smernic. Še dodatno, ker tožeča stranka višini izvedene finančne korekcije niti ni substancirano ugovarjala (tožeča stranka npr. ni zatrjevala, da ugotovljeni dejanski stan ne ustreza kršitvi kot jo predvideva št. 22 Smernic oziroma, da odstotek finančne korekcije ni bil ustrezen).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0060786
OZ člen 631, 1035, 1036, 1037, 1037/1. ZJN-2 člen 4, 4/6.
gradbena pogodba – javno naročilo – nakazilo – sprejem nakazila – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pripoznane terjatve
Ali je nakazanec sprejel nakazilo, je treba strogo in restriktivno razlagati, ker je sprejem nakazila abstrakten pravni posel, zaradi česar nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, ko nakazilo sprejme.
Pogoj koneksnosti pomeni, da se mora terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca kakor tudi terjatev glavnega izvajalca do naročnika nanašati na isto delo.
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem.
gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcem
Ko je bila vložena zahteva podizvajalca za (neposredno) plačilo njemu, pa je podizvajalec do plačila svoje terjatve, ki jo ima do glavnega izvajalca, upravičen, če so izpolnjeni v 4. členu ZJN-2 (in ne v 71. členu, kot to zmotno navaja tožeča stranka), v Uredbi in v pogodbi določeni pogoji. Ti pa so: da je glavni izvajalec pripoznal njegovo terjatev, da je naročnik potrdil (pripoznal) situacijo oziroma račun glavnega izvajalca in da je glavni izvajalec tej priložil potrjene situacije oziroma račune podizvajalca. To pa so pogoji, ki jih določa tudi OZ v 631. členu.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0076263
ZJN-2 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 71. OZ člen 125, 1035, 1036, 1037.
gradbena pogodba - glavni izvajalec - zahtevek podizvajalca do naročnika - izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij - izjema od načela inter partes - nakazilo - nakazanec - prejemnik nakazila - asignacija - asignant - asignat - asignatar
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališčem, ki temeljijo na teoretičnem izhodišču, da dvoje pooblastitev, ki ju izjavi nakazovalec, sami zase ne moreta ustvarjati obveznosti med nakazancem (toženko) in prejemnikom nakazila (tožnica).
Z asignacijo asignant/nakazovalec (V., d.d.) pooblasti asignata/nakazanca (toženko), da tretjemu asignatarju/prejemniku nakazila (tožnici) plača, asignatarja pa, da plačilo sprejme (1035. člen OZ). Prejemnik nakazila ima pravico zahtevati izpolnitev od nakazanca, ko mu ta izjavi, da nakazilo sprejema (1036. člen OZ). S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom in nakazancem dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila (1. odstavek 1037. člena OZ). S sprejemom nakazila, ki je abstrakten pravni posel, nakazanec izgubi vse ugovore iz temeljnega posla, zato mora biti razlaga, ali je nakazanec nakazilo sprejel, stroga in restriktivna. Ker gre hkrati za izjemo od načela relativnosti pogodbenih razmerij (125. člen OZ), določbe 3. odstavka 23. člena gradbene pogodbe (toženka ni bila stranka te pogodbe) ni mogoče razumeti drugače, kot da gre (le) za pooblastilo V., d.d. v smislu 1035. člena OZ, ki pa toženke v razmerju do tožnice ne zavezuje. Pritožbeno sodišče torej meni, da toženka ni sprejela nakazila že s samim podpisom gradbene pogodbe z V., d.d. in je v določbi 3. odstavka 23. člena dopuščena le možnost izvedbe neposrednih plačil podizvajalcem (tožnici).