CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00029923
ZPP člen 8, 286, 324, 324/4.
postopek javnega naročila - predmet pogodbe - namen pogodbe - novo naročilo - sklenitev nove pogodbe - dokazna ocena - prekluzija trditev
Namen javnega naročila in na njegovi podlagi sklenjene Pogodbe je bil delujoč registrafonski sistem. Na navedeno dejstvo, razpisno dokumentacijo, izvedena zaslišanja in izrecno pisno zavezo tožeče stranke, da bo sporne plošče dobavila, je sodišče prve stopnje oprlo zaključek, da je bila tožena stranka sporne plošče dolžna dobaviti zaradi izpolnitve Pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila.
JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00029705
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 62, 98, 98/2. ZPP člen 7. ZJN-2 člen 29, 29/5. ZJF člen 55. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 2, 2/1.
kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - regresna pravica - obstoj škode - opustitev nadzora
Ob torej med strankama nespornih dejstvih, da izvedenih del ni bilo mogoče ločiti od prvotno naročenih del, da je šlo nesporno za izvedbo na podlagi tehnološkega razvoja utemeljenih izboljšav v primerjavi s prvotno naročenimi deli in da se, ne glede na sklenitev obeh spornih aneksov, vrednost pogodbenih del kljub izvedbi izboljšav ni zvišala, višje sodišče v celoti soglaša s presojo, da postopki oddaje javnih naročil za sklenitev aneksov št. 2 in št. 3 nedvomno niso škodljivo vplivali na proračun EU. Iz tega razloga, skladno z zgoraj opredeljenimi stališči SEU v zvezi z določbami Uredbe 1083/2006, izvedba finančnih popravkov s strani organov tožeče stranke ni bila utemeljena, zato tožena stranka prejetih sredstev ni dolžna vrniti, ker ta očitno niso bila prejeta neupravičeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00030155
OZ-UPB1 člen 239, 243.. ZPP-C člen 206, 206/3.
odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - pogodba o sofinanciranju - javno naročanje - prekinitev zaradi postopka mediacije - pavšalna odškodnina - pogodbena kazen
Smernice COCOF določajo v točki 1.3., da se stopnje finančnih popravkov uporabljajo, kadar ni mogoče natančno kvantitativno določiti finančnih posledic za zadevno naročilo in da se ne bo izvedel noben popravek, ko je nepravilnost samo formalne narave, brez kakršnegakoli dejanskega ali možnega finančnega učinka. Če je tako, ne gre za pogodbeno kazen, saj obveznost plačila pogodbene kazni nastane s kršitvijo pogodbe, ne glede na nastanek ali višino škode. Uveljavitev finančnih popravkov pa je po Smernicah COCOF vezana na nastanek škode. Poleg tega pa morajo biti, da tožeča stranka lahko uveljavi finančne popravke, izpolnjene še druge predpostavke, to je, da je škoda posledica kršitve predpisov s področja javnega naročanja in da nepravilnost izvira iz sfere tožene stranke. Gre torej za (poslovno) odškodninsko odgovornost. Pogodbeni stranki sta se s sklicevanjem na uporabo Smernic COCOF med ostalim dogovorili, kako bo določena višina škode v primerih, ko je ni mogoče natančno ugotoviti. Po svoji pravni naravi je to dogovor o pavšalni odškodnini.
JAVNA NAROČILA - JAVNI RAZPISI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00031174
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 99, 100.
sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - vračilo namenskih sredstev evropske unije - nadzor nad namensko porabo sredstev - regresni zahtevek - pristojnosti Državne revizijske komisije - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti
V materialnem pravu ni podlage, da bi lahko država članica od upravičenca avtomatično v smislu regresa zahtevala vračilo zneska finančnega popravka, ki ga je državi članici naložila EK.
Uveljavljanje pravnega sredstva pred DKom, torej ni procesna predpostavka za dopustnost izreka finančnega popravka tožeče stranke proti toženi stranki.
Tožeča stranka je z izdajo soglasij k posameznim ravnanjem tožene stranke v postopku javnega naročila, potrdila njegovo ustreznost in skladnost s pravili evropskega in nacionalnega prava.
Stopnja finančnih popravkov se tako v skladu s smernicami EU kot v skladu z navodili uporablja le, kadar ni mogoče natančno kvantificirati finančnih posledic zadevnega naročila, kar pa pomeni, da finančne posledice vendarle morajo obstajati, le da jih ni mogoče ugotoviti.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00030131
OZ člen 478. ZVPot člen 21č. ZJN-2 člen 37.
odgovornost prodajalca za napako - brezhibno stanje stvari - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - javna naročila - razpisna dokumentacija - znižanje kupnine - vrednost stvari - izvedensko mnenje
Vrednost stvari brez okvare in vrednost stvari z okvaro sta vrednosti, ki se ugotavljata po objektivnih merilih, in sicer praviloma po pošteni tržni vrednosti. Če tržne vrednosti stvari z okvaro ni mogoče ugotoviti, ker za takšno stvar ne obstajajo ustrezne tržne razmere, je treba ugotoviti hipotetično vrednost stvari z napako, in sicer z uporabo drugih metod izračunavanja vrednosti stvari in temu prilagoditi formulo za izračun znižanja kupnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00027403
ZJN-2 člen 12, 12/1, 24, 24/4.
kršitev pravil javnega naročanja - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - finančni popravek - odškodninski zahtevek - pravna podlaga za uporabo Smernic COCOF
Ne obstaja obveznost prejemnikov kohezijskih sredstev plačati finančne popravke zaradi naknadno ugotovljenih nepravilnosti že na podlagi Uredb ES in Smernic za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, ki jih sofinancirajo strukturni skladi in Kohezijski sklad v primerih neupoštevanja pravil o javnih naročilih; uporaba Smernic med pogodbenima strankama mora biti izrecno dogovorjena, da postane del relevantnega materialnega prava.
Že same Smernice v točki 1.3 določajo, da se ne bo izvedel noben popravek, ko je nepravilnost izključno formalne narave brez kakršnega koli dejanskega ali možnega finančnega učinka. Odmerjanje finančnih popravkov je po svoji pravni naravi odškodninskopravno in ni namenjeno (zgolj) kaznovanju prejemnika sredstev.
Drži sicer, kot nadalje izpostavlja pritožba, da se je sodna praksa izrekla v smeri, da v primeru ugotovljenega obstoja kršitev oz. nepravilnosti v postopku javnega naročanja tožnici ni potrebno posebej konkretizirano zatrjevati (in dokazati) obstoja škodljivega vpliva kršitve na porabo proračunskih sredstev. Ugotovljene nepravilnosti v postopku javnega naročanja naj bi namreč že same po sebi ustvarile domnevo možnosti nastanka škode za proračunska sredstva. Vendar pritožba pri tem spregleda, da iz navedene sodne prakse nadalje izhaja, da bi bila RS kljub temu dolžna škodljiv vpliv zatrjevati in dokazovati v primeru, če bi prejemnik sredstev obstoju oz. možnosti obstoja finančnih posledic konkretizirano ugovarjal.
Tožnika, ki je bil v času sklepanja obeh podjemnih pogodb župan, torej funkcionar, je, ob sklepanju podjemne pogodbe s svojo občino oziroma z drugo občino kot naročnikom, zavezovalo več prisilnih predpisov. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 45/2010) v 37. členu kodificira temeljno moralno načelo, ki govori o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024259
OZ člen 90, 90/2, 112, 119. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 338/1-2, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. SPZ člen 257, 257/3.
stavbna pravica - razvezni pogoj - najemna pogodba - plačilo najemnine - ničnost pogodbe - kršitev pravil javnega naročanja - prepoved manjšega pomena - konvalidacija pogodbe - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru gre za prepoved manjšega pomena, pri čemer je bil pravni posel tudi v pretežnem in bistvenem delu realiziran, zato sta izpolnjena oba pogoja iz drugega odstavka 90. člena OZ.
ZPP ne predvideva prekinitve zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, o katerem je bilo že odločeno z učinki pravnomočnosti.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo do bistvenih okoliščin konkretnega primera, ki jih je zatrjevala prvotožena stranka in sicer, da bančne garancije za dobro izvedbo del ob prejemu zahtevka tožeče stranke za neposredno poplačilo, ni smela vnovčiti, ker terjatve tožeče stranke do njenega naročnika ( S. d.d.) tedaj še niso zapadle in bi vnovčenje bančne garancije pomenilo zlorabo pravic v zvezi z vnovčenjem bančne garancije.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025124
OZ člen 131, 190, 190/1, 631. ZPP člen 354, 354/2. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (2004) člen 9, 9/1. Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (1999) člen 5.
podizvajalska pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - splošna odškodninska odgovornost - podlaga za odgovornost - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek
Ker je v tem primeru ministrstvo posel kot finančni leasing oddalo toženki, je pritrditi tožnici, da ne sme biti v slabšem položaju kot drugi podizvajalci, kjer je bila glavni naročnik država ali drug proračunski uporabnik.
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih bančnih garancij, pa ni dvoma, da je bil smisel določb 6. člena pogodbe o finančen leasingu, 1.d. člena gradbene pogodbe ter razpisne dokumentacije, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika v primeru, ko ga glavni izvajalec ne plača. V tem primeru je zaradi specifičnosti posla, to je finančnega najema s postopnim odkupom, na mesto naročnika stopila toženka. Že našteti predpisi Zakon o javnem naročanju in Pravilnik so toženki narekovali izpeljavo zakonskih določil v pogodbenih obveznosti. Toženka se je kot gospodarski in finančni subjekt morala zavedati, da v primeru, ko sodeluje v poslu, kjer gre za porabo javnih sredstev, ne more na eni strani ravnati kot ponudnik v postopku javnega naročanja ki jo tako zavezujejo ti predpisi, na drugi strani pa kot gospodarski subjekt na trgu, kjer ne veljajo pravila javno naročniške zakonodaje in je poslovni rizik večji. Tožnica se je namreč upravičeno zanašala, da v tem poslu veljajo prva, torej javno naročniška pravila.
Za presojo, da je toženka ravnala protipravno, so odločilna ugotovljena dejstva, da so pogoji razpisne dokumentacije, podpisanih pogodb (oddaja finančnega leasinga in gradbena pogodba) pri tožnici že ob sklepanju podizvajalske pogodbe vzbudili zaupanje in utemeljeno pričakovanje, da bo imela plačilo za opravljeno delo zavarovano in da bo plačilo prejela iz sredstev bančne (kontra) garancije (ki bi morala biti izdana, ni pa toliko bistveno ali je dejansko bila izdana, saj tožnica tega kot podizvajalka vse do konca tega postopka ni mogla preveriti). Ob upoštevanju dejstva, da je pogodbeno določilo temeljilo na predpisih o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopkih javnega naročanja, za katere se domneva, da so vsem poznani, pa je to utemeljeno še toliko bolj. Ob obstoju takšnih pričakovanj tožnice, njenih izrecnih pozivov za unovčenje bančne garancije in ob vednosti, da plačila od izvajalca ni in ga ni mogoče pričakovati, je mogoče toženkino zavrnitev teh zaprosil brez utemeljenega razloga šteti za nedopustno (protipravno) ravnanje. Da bo tožnica v takšnem primeru ostala brez plačila za svoje delo in ji bo s tem nastala škoda, pa je bila za toženko predvidljiva posledica. V obravnavanem primeru je namreč pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja pravno zavarovan položaj tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00023546
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 99, 102. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
kršitev pogodbe - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni razlogi - vrnitev v novo sojenje - odločilna dejstva - zmotna uporaba materialnega prava
Kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v konkretnem primeru ni bilo neupravičenih izdatkov in da je 100 % izdatkov skladnih z veljavnimi predpisi, iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati. O tem, kako je tožena stranka (na njej je namreč dokazno breme) dokazala ta odločilna dejstva, v obrazložitvi ni nobenih razlogov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodbe v tem delu pritožbeno sodišče (ponovno) ne more preizkusiti.
ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/5. ZRev-2 člen 39, 39/2, 39/2-1. ZP-1 člen 6a, 8, 25a, 26, 26/6. KZ-1 člen 30, 30/2, 30/3. Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES člen 1.
prekršek in odgovornost zanj - javno naročanje - razpisna dokumentacija - kršitev pravil revidiranja - neresnična izjava ali dokazilo v ponudbi - administrativna napaka - dejanska zmota - zakonski znaki prekrška - izločitev iz postopka javnega naročanja - prekršek neznatnega pomena - sankcija za prekršek - splošna pravila za odmero sankcije
Pritožbi ne problematizirata ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolžena pravna oseba kot ponudnik v postopku oddaje javnega naročila dala izjavo, ki jo je v njenem imenu in na njen račun lastnoročno podpisal direktor - odgovorna oseba A. A., da pravna oseba ni v postopku pri Agenciji za nadzor nad revidiranjem ali da ni bil s strani Agencije izrečen ukrep, temveč v pritožbenih navedbah uveljavljata, da je bila izjava dana in podpisana v zmoti, češ da je predsednik sveta naročnika v posvetu z revizorko izrazil stališče, da se izjava ne nanaša na pravno osebo, temveč na osebo revizorja, ki je bil namenjen za izvedbo postopka revizije pri naročniku, kar je bil predmet javnega naročila. Sodišče prve stopnje je navedeno zatrjevano dejstvo utemeljeno zavrnilo ter se pri tem prepričljivo oprlo tudi na listinsko dokumentacijo, zlasti na izjavo o izpolnjevanju pogojev, ki jo je v imenu ponudnika podpisal njen direktor A. A., iz katere že z jezikovno razlago besedila izjave, ko je uporabljena dikcija „nismo v postopku“ jasno izhaja, da se je izjava nanašala na pravno osebo in ne na posameznega revizorja, ki bo sodeloval pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Ob tem pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da se predmetna izjava že po naravi stvari ter na logični in izkustveni ravni ni mogla nanašati na osebo revizorja, ker posamezni revizor niti ni bil ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, temveč je ponudnik bila obdolžena pravna oseba, v imenu katere je ponudbo oddal njen direktor.
Pritožba obdolžene pravne osebe tudi neutemeljeno uveljavlja, da naj bi se kot relevantna izjava za obstoj prekrška lahko upoštevala le tista izjava, ki bi bila neresnična o okoliščinah kršenja pravil revidiranja, obdolžena pravna oseba pa je bila v postopku pri Agenciji le zaradi administrativne napake v statističnem poročanju. Navedenega pritožbenega stališča pritožbeno sodišče ne sprejema in zato tudi zavrača sklicevanje pritožbe na Uredbo EU št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.4.2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES, po kateri po stališču pritožbe administrativne napake v statističnem poročanju niso napake pri revidiranju in ne predstavljajo kršitev pravil revidiranja.
Določba 4. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2 je jasna in kot prekršek določa dejanje, s katerim ponudnik v ponudbi vedoma ali z zavestno malomarnostjo da neresnično izjavo ali dokazilo. Resničnost izjave pa se presoja glede na pogoje, ki jih v razpisni dokumentaciji v postopku oddaje javnega naročila zahteva naročnik. V konkretnem primeru ni dvoma, da je naročnik kot pogoj za ponudnika zahteval izjavo, da ponudnik ni v postopku pri Agenciji, ali da mu s strani Agencije ni izrečen ukrep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00020286
OZ člen 243, 346. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14, 350, 350/2, 365, 365/2. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/2.
gradnja odprtega širokopasovnega omrežja - pogodba o sofinanciranju - znižanje sofinanciranja - finančni popravek - višina finančnega popravka - sredstva evropske kohezijske politike - izbira postopka oddaje javnega naročila - nepravilnosti v postopku javnega naročanja - odločilna dejstva - narava tožbenega zahtevka - upravna pogodba - splošni zastaralni rok - ugovor pravnomočno razsojene stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - zastaranje
Zaradi površne in pomanjkljive dokazne ocene pravilnosti izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, toženi stranki pa je bil s tem tudi onemogočen poln, vsebinski dialog s sodiščem, saj niti ni jasno, katere točno kršitve v postopku javnega naročanja (in pod katero številko Smernic 2007) so bile med pravdnima strankama sporne in zakaj sodišče meni, da naj bi bile le-te sploh podane (ugotovitve revizijskega sodišča so lahko zgolj dokaz, ne morejo pa nadomestiti dokazne ocene sodišča). Prav tako sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj navedbe tožene stranke, ki storitev kršitev demantirajo, po njegovi oceni niso utemeljene oziroma relevantne in zakaj ni bilo potrebno izvesti dokazov v tej smeri.
Pravdni stranki sta se v četrtem odstavku 14. člena Pogodbe o sofinanciranju dogovorili, da bo ministrstvo v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri postopku izbire soinvestitorja lahko določilo ustrezne finančne popravke - zmanjšanje/znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov iz javnih sredstev. Po prepričanju višjega sodišča iz vsebine tega pogodbenega določila jasno izhaja, da za oblikovalno tožbo ni pravovarstvene potrebe, temveč lahko tožeča stranka preoblikovanje v smislu zmanjšanja sofinanciranih sredstev izvede že z enostransko izjavo / opcijo.
Rok za zastaranje terjatev iz upravnih pogodb ni posebej predpisan, zato se za zastaranje uporablja splošni petletni zastaralni rok.
ZJN-2 niti ZNJ-3 v definiciji pojmov ne opredeljuje pojma neresnične izjave ali dokazila v smislu določil 109.a člena ZJN-2 oziroma 112. člena ZJN-3; pač pa Slovar slovenskega knjižnega jezika neresnično izjavo opredeljuje kot nekaj kar ni resnica, torej kot neresnične podatke ali celo kot neresnično izjavo z namenom zavajati v zmoto – torej laž. V tem smislu je zato potrebno presojati izjavo oziroma dokazilo, ki je bilo s strani pravne osebe oziroma odgovorne osebe predloženo kot priloga ponudbe in ni mogoče slediti razlagi, ki jo ponujata pritožbi sklicujoč se na pojem ponarejene listine ali spremenjene listine v smislu uporabe odločil 251. člena KZ-1.
Ob v postopku nedvomno ugotovljenem dejstvu, da je direktor pravne osebe v imenu in za račun pravne osebe v ponudbi med drugim oddal izjavo (s priloženim certifikatom), kar je oboje podpisal in ožigosal (z namenom zavajanja naročnika, da izpolnjujejo zahtevane pogoje v zvezi z lesom, čeprav se je zavedal, da certifikat sploh ni bil izdan njihovemu podjetju niti v konkretnem postopku javnega naročanja) ni mogoče šteti, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, predvsem ne, ker je to storil prav direktor, ki je dolžan skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe.
ZJN-2 člen 78, 78/4. URS člen 26, 26/1. ZPP člen 154.
javna naročila - dopolnitev ponudbe - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja državnega organa - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije - stroški sodnega postopka - načelo končnega uspeha
Po presoji DKOM pa MORS zneska v tej zadevi ne bi smel spremeniti, ker za to ni bilo pravnega temelja v četrtem odstavku 78. člena ZJN-2. Enako je pravno mnenje pritožbenega sodišča.
DKOM je pri uporabi pravnih norm, še zlasti četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 ravnal v celoti pravno pravilno. Celo če bi to ne bilo tako, bi bilo njegovo ravnanje protipravno šele, če bi DKOM pri razlagi pravnih predpisov presegla okvir pooblastil, ali če bi ravnala samovoljno. Za nobenega od teh dveh očitkov ni nobenega temelja v ugotovitvah prvostopenjskega sodišča; prvega tožeča stranka DKOM celo niti ni očitala.
URS člen 155. ZP-1 člen 8, 156, 156-4. KZ-1 člen 31. ZJN-3 člen 46, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZJNVETPS člen 3, 3/5, 3/5-1, 5, 5/3, 35.
javna naročila - oddaja javnega naročila - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave - podpis pogodbe - pravna zmota - izjema - dolžnost naročnika - naročnik po zakonu o javnih naročilih
Postopek s pogajanji brez predhodne objave je izjema in jo je treba restriktivno razlagati in zanjo morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji.
V obravnavanem primeru v času storitve očitanega prekrška niso bili izpolnjeni kriteriji pravne zmote, ker je v času od februarja 2013 dalje bilo jasno, da je obdolžena pravna oseba naročnik po ZJNVETPS in da so jo določbe glede statusa naročnika zavezovale.
ZJN-2 člen 24, 24/2, 24/2-a, 24/5, 109, 109/1, 109/1-5, 109/4, 109/6. ZJN-3 člen 39, 111, 111/1, 111/1-2, 111/5, 111/7. ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 14/1, 15, 15/1.
javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - odgovornost za prekršek - odgovornost odgovorne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost pravne osebe - meje sankcioniranja prekrškov - izrek stranske sankcije - izločitev iz postopka javnega naročanja
Vsi pritožniki so že tekom postopka pri sodišču prve stopnje (tako kot sedaj v pritožbi) uveljavljali enake razloge, zakaj menijo, da niso storili prekrška, ki se jim očita oziroma, da za prekršek niso odgovorni, vendar pa je vse te navedbe že v izpodbijani sodbi argumentirano ovrglo že sodišče prve stopnje in s temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je obširno in podrobno navedlo, zakaj je šlo v tem primeru za enotno javno naročilo blaga in kaj spada pod navedbo "instrumentarji" in zakaj v tem primeru ne gre za nujno nabavo instrumentarja „skrajna sila“ (vključno z "rezervnimi deli") in pri tem je tudi pravilno ocenilo pričevanje priče C. C. ter pri tem pravilno izpostavilo tudi širok trg v Evropski uniji. V zvezi s tem pa predlagatelj v odgovoru na pritožbi pravilno izpostavlja, da je obdolžena pravna oseba takšno javno naročilo v preteklosti že uspešno izvedla enotni postopek oddaje javnega naročila, kot je to v svoji sodbi navedlo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je nemogoče in nelogično, da je obdolžena pravna oseba imela v 19 mesecih kar za več kot 60.981,67 EUR brez DDV nujnih nabav instrumentarja, istočasno pa v obdobju od dne 1. 3. 2009 (ko se je iztekel okvirni sporazum za nabavo instrumentarja z gospodarsko družbo H. d.d.) ni bilo za nabavo instrumentarja izvršeno nobeno javno naročilo po določbah ZJN-2.
Prav tako sodišče prve stopnje v svoji sodbi navaja pravilne razloge, zakaj je pri odločanju o obravnavanem prekršku (v času storitve je veljal ZJN-2) uporabilo novejši predpis, torej ZJN-3. Glede na v postopku nedvomno ugotovitev, da sta A. A. in B. B. kot odgovorni osebi podpisali naročilnice brez izvedenega postopka javnih naročil, je sodišče prve stopnje navedeno dejansko stanje pravilno subsumiralo pod določbo 5. točke prvega odstavka 109. člena ZJN-2 (ki je veljal v času storitve prekrška), prav tako je pravilno uporabilo določila prvega odstavka 15. člena ZP-1. Po tej določbi je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, pri čemer je bilo nedvomno ugotovljeno, da sta naročilnice podpisala A. A. in B. B., ki sta kot vodstveni kader (vsak v svojem obdobju) nedvomno nastopali v imenu, za račun in tudi s sredstvi pravne osebe glede na to, da je šlo za nabavo instrumentarja za pravno osebo. Nabor odgovornih oseb je bil z Novelo ZP-1G res razširjen, vendar je bil razširjen v tem smislu, da je odgovorna oseba neposredni storilec ali pa je to oseba, ki je pri določenem subjektu (pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku itd.) pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko postopek prepreči. V obravnavanem primeru pa se odgovornima osebama očita prekršek kot neposrednima storilkama zaradi njunih podpisovanj naročilnic.
JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE
VSL00013970
ZPOmK-1 člen 6, 7, 7/4, 7/4-a, 7/4-a(3). ZJN-3 člen 5.
konkurenčna klavzula - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - ničnost - horizontalni sporazum - delitev trga - tržni delež - kršitev pravil konkurenčnega prava - postopek oddaje javnega naročila
Tak dogovor po oceni pritožbenega sodišča po vsebini predstavlja (protikonkurenčni) dogovor o razdelitvi trga oziroma najmanj ohranitvi (če ne povečanju) tržnega deleža obeh pogodbenic, ki je prepovedan. Zaradi dogovora je bila namreč zmanjšana neodvisnost obeh pogodbenih strank pri odločanju, saj je bila z njim določena obveznost strank, da na trgu ravnajo oziroma ne ravnajo na določen način, v konkretnem primeru, da ne sklepajo pogodb z določenimi naročniki (druge pogodbene stranke), kar posledično pomeni tudi, da v skladu z dogovorom tožena stranka naj ne bi smela sodelovati v postopku oddaje javnega naročila naročnika N., ki je bil takrat še naročnik tožeče stranke. Tak dogovor je izključujoč, ker omejuje možnost pogodbenih strank, da si konkurirata med seboj oziroma s tretjimi strankami in s tem vodi do protikonkurenčnega omejevanja dostopa do trga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013186
OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 165, 168, 168/1, 299, 353, 378, 631. ZFPPIPP člen 164. ZPP člen 165, 165/2, 214, 214/2, 286, 286/1, 351, 351/1, 358, 358-2, 358-5, 360, 360/1. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
bančna garancija - stečaj glavnega izvajalca - neposredna plačila podizvajalcem - zavarovanje obveznosti - pogodba v korist tretjega - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - vzročna zveza - obstoj protipravnosti - načelo prepovedi povzročanja škode - direktna tožba - koneksnost terjatev - zmotna uporaba materialnega prava - pobot - zakonita cesija
Zahtevek po 631. členu OZ ima drugo pravno podlago kot zahtevek pri vtoževani odškodnini zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke (131. člen OZ), zato neutemeljenost zahtevka po prvi ne izključuje utemeljenosti zahtevka po drugi (odškodninski) podlagi. Omenjena bančna garancija je krila tudi potrjene obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, ki jih izvajalec iz kakršnegakoli razloga svojim podizvajalcem ne bi poravnal ob zapadlosti, njena predložitev pa je bila skladno z 20. členom pogodbe DARS tudi pogoj za veljavnost te pogodbe. Namen teh pogodbenih določb je bil ravno v tem, da se tožeči stranki in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od izvajalca del. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti oziroma zaveze tožene stranke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja sprejetimi na podlagi ZJN). Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženo stranko (naročnika del) in njenega izvajalca del, pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze tožene stranke, ki ni bila le v tem, da tožena stranka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa je posedovanje omenjene bančne garancije toženi stranki nalagalo, da se po njej tudi ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim tudi v dobro tožeče stranke.
Za odškodninsko odgovornost zaradi opustitve preprečitve škode ni nujno, da predpisi tako dolžnostno ravnanje izrecno določajo, zadošča že, da je bilo škodo možno predvideti.
Pogoji pogodbe DARS in vsebina garancije so pri tožeči stranki že ob sklepanju podizvajalske pogodbe vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčene bančne garancije.
Ob obstoju takih pričakovanj tožeče stranke, njenih izrecnih pozivov toženki najprej na neposredno plačilo (631. člen OZ), nato pa tudi izrecno opominjanje na možnost unovčenja bančne garancije, ker plačila od S. d. d. ni prejela, je toženkino neunovčitev zadevne bančne garancije brez utemeljenega razloga mogoče šteti za nedopustno (protipravno) ravnanje.
Stališče, po katerem s predložitvijo (konkretne) zahteve za neposredno plačilo pride do prehoda izvajalčeve terjatve do naročnika na podizvajalca, med tem, ko je obveznost izvršiti plačilo podizvajalcu pogojena z obstojem vseh pogojev iz 631. člena OZ, je zastopano tudi v sodni praksi.
Glede na to, da je tožena stranka dala soglasje za angažiranje tožeče stranke kot podizvajalca nadalje, da je tožena stranka nedvomno vedela, da se je izvajalec zavezal k odstopu svojih terjatve do naročnika (tožene stranke) v korist podizvajalcev ter da je tožena stranka nedvomno vedela tudi, da se je izvajalec zavezal uporabljati za poplačila svojih obveznosti podizvajalcem enake roke plačil, kot so določeni v pogodbi z naročnikom, je prej navedeno stališče tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno, saj bi drugačna razlaga omogočala izigravanje namena 631. člena OZ, da podizvajalec dobi plačilo za svoje delo. Pojasnjeno velja še toliko bolj ob dejstvu, da je v predmetni zadevi tožena stranka izvajala plačila izvajalcu, še pred zapadlostjo njegovih začasnih situacij (kot tudi začasnih situacij tožeče stranke).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00011602
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 176. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99. Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj člen 27, 28, 29, 30, 31, 32. URS člen 125. ZS člen 3, 3/1. ZPP člen 182, 182/3, 189, 189/3.
kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev - Evropska komisija - opustitev nadzora - regresna pravica - odškodnina - eventualna komulacija tožbenih zahtevkov - upravna pogodba - exceptio illegalis
Ker Uredba ES 1083/2006 ne ureja razmerja med državo članico in prejemnikom evropskih sredstev, tudi ne določa obveznosti prejemnika sredstev, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti plača oziroma vrne (niti EU niti državi) znesek finančnega popravka; prav tako ne določa postopka, v katerem bi slednji to moral storiti. Člen 98. Uredbe ES 1083/2006, ki nalaga državam članicam odgovornost za preiskovanje nepravilnosti pri izvajanju ali nadzoru projektov in jim tudi nalaga obveznost, da izvedejo potrebne finančne popravke, predstavlja le napotilo državi članici, da na sistemski ravni uredi načine in postopke, na podlagi katerih bo izvajala nadzor nad izvajanjem postopkov javnega naročanja in porabo kohezijskih sredstev, ter pooblastilo državi članici, da določi merila za uveljavljanje finančnih popravkov.
Za to, da se prejemniku naloži povrnitev sredstev t.i. finančnih popravkov v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ne obstaja zakonska pravna podlaga.