ODŠKODNINSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077963
ZGD-1 člen 263, 263/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov uprave – obrnjeno dokazno breme – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – obveznost prizadevanja – neobstoj vzročne zveze – predpostavke odškodninske odgovornosti – trditveno in dokazno breme – pravica do obravnavanja – kontradiktornost
Eden izmed uveljavljenih in strokovno utemeljenih načinov ugotavljanja vrednosti premoženja je tudi javno zbiranje ponudb. Informacija o prodaji je bila objavljena v različnih medijih, zato so imeli zainteresirani kupci možnost izvedeti za prodajo delnic.
Nezadostne so trditve tožeče stranke v smeri, da je zaradi premajhne aktivnosti in po njenih trditvah nepravilne prodaje spornega deleža tožeči stranki nastala zatrjevana škoda.
Na tožnici je bilo, da zatrdi in dokaže, da so boljši kupci obstajali in s tem izkaže vzročno zvezo med neskrbno izvedbo prodaje, da bi tudi realno, ne le teoretično, bilo mogoče doseči boljšo ceno, in s tem nastalo škodo. Pri pravilu poslovne presoje namreč ni mogoče izhajati iz idealnega sveta, kjer obstaja množica kupcev, ki bodo pripravljeni plačati ocenjeno vrednost, pač pa je potrebno presojati ex ante v trenutku poslovne odločitve, ali so tedaj obstajali kupci, ki bi bili pripravljeni plačati ocenjeno vrednost.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0083816
ZGD-1 člen 268. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 189, 274, 274/1.
stvarna pristojnost sodišča – odpoklic predsednika uprave delniške družbe – razlogi za odpoklic – izguba zaupanja – ekonomsko poslovni razlog – plača – spor iz delovnega razmerja
Omejitev razlogov za odpoklic predsednika ali člana uprave v 268. členu ZGD-1 ni uzakonjena z namenom varovanja položaja članov uprave, temveč z namenom utrjevanja jasnih razmerij med organi vodenja delniške družbe. Uveljavljeno načelo samostojnosti in prirejenosti organov poslovodenja (uprave) in nadzora (nadzornega sveta) je uzakonjeno v korist delniške družbe. Zato spoštovanje teh načel ni mogoče razumeti zgolj v smislu varovanja posameznih organov vodenja. Zato je materialnopravno zmoten očitek tožene stranke v pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče z uporabo ničnostne sankcije dalo prednost individualnemu interesu tožnika pred interesom družbe, družbenikov ter varstvu pravnega prometa. Iz istih razlogov pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sklep nadzornega sveta ne more biti ničen že v posledici tega, ker je bil sklep v celoti realiziran oziroma, da je kršitev majhnega pomena.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080655
ZFPPIPP člen 221o. ZGD-1 člen 623, 623/5, 624, 624/2. ZPP člen 199.
prisilna poravnava - izčlenitev z ustanovitvijo novih družb - prisilna poravnava s prestrukturiranjem z izčlenitvijo - prenos premoženja - prenos terjatve - prevzem pogodbenih pravic in obveznosti - pravno nasledstvo - procesno nasledstvo - dokazilo o prenosu terjatve - stranska intervencija - priglasitev intervencije
B. d.o.o. kot univerzalni pravni naslednik bi namesto tožeče stranke vstopil v to pravdo, če bi tožeča stranka uspela dokazati, da je predmet prenosa tudi v tem gospodarskem sporu vtoževana terjatev.
Intervenient za priglasitev intervencije ne potrebuje poziva sodišča, ampak to lahko stori sam kadarkoli, če ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od teh strank.
ZGD-1 člen 295, 390, 390/1, 390/1-1, 395, 397. ZGD člen 366, 440, 440/2.
sklep skupščine delniške družbe – ničnost – izpodbojnost – zakonito pooblastilo za sklic skupščine – razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – prenehanje upravičenja za izvrševanje poslovodnih funkcij na podlagi sklepa sodišča – učinek ex nunc – napoved izpodbijanja sklepov skupščine
Kasnejša razveljavitev sodnega imenovanja direktorja nima učinkov za nazaj, kar pomeni, da se ne šteje, da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.
Tožeča stranka je skupščino sama zapustila, zato, ker ni dosegla, da skupščina ne bi bila izvedena. Takšno, njeno lastno ravnanje pa ne pomeni, da je bilo tožeči stranki protipravno preprečeno, da bi prisostvovala na skupščini. Le tedaj, če bi ji bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini, napoved izpodbijanja ne bi predstavljala bistvene predpostavke materialnopravne narave za vložitev izpodbojne tožbe. Delničar (družbenik), ki je bil sicer pravilno vabljen na skupščino, vendar iz kakršnihkoli razlogov ni bil navzoč, ne more izpodbijati skupščinskih sklepov.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082014
ZGD-1 člen 592, 592/1, 592/2, 636, 636/1, 636/2, 638, 638/1, 638/1-1, 638/2. ZIZ člen 34, 272. ZPP člen 180, 180/3, 286.
varstvo upnikov – odgovornost družb pri delitvi in združitvi – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – zavarovanje upnikovih terjatev – pogoji za začasno odredbo – ogroženost terjatve – trditveno in dokazno breme
Solidarna odgovornost vseh v delitvi udeleženih družb velja tudi za nezapadle, negotove in pogojne terjatve.
Tako v primeru združitev kot v primeru delitev imajo upniki družb, ki se združujejo oziroma delijo, pravico zahtevati zavarovanje svojih terjatev. Podlago za zavarovanje terjatve iz take pravde (na ustanovitev zavarovanja) pa predstavljajo tista določila ZIZ, ki urejajo izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih terjatev. Razlika je le v tem, da pri združitvah trditveno in dokazano breme o ogroženosti upnikove terjatve nosi upnik, pri delitvah pa se ogroženost upnikove terjatve domneva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004150
ZGD-1 člen 33, 35. ZPP člen 133, 80, 81, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
zakoniti zastopnik družbe - prokurist - vročanje - veljavnost vročitve
Dejstvo, da tožena stranka ni imela zakonitega zastopnika ne pomeni, da toženi stranki opravljene vročitve sodnih pisanj (vlog tožeče stranke in vabila na narok za glavno obravnavo) niso bile zakonite in pravilne.
Sodišče prve stopnje je navedbe prokurista iz vlog, ki jih je ta vlagal v imenu tožene stranke in v katerih je odgovarjal na vloge tožeče stranke in z njimi nasprotoval tožbenemu zahtevku, povzelo v trditveno podlago tožene stranke in jih dokazno presojalo, kar je le v korist tožene stranke. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da so bili v postopku na prvi stopnji v polni meri varovani interesi tožene stranke in njena pravica do izjavljanja.
Zgolj z naštevanjem stroškov in načrtovanih investicij v prihodnosti tožena stranka ni izkazala, da za družbo potrebnih ciljev kot dober gospodarstvenik ne bi mogla doseči na noben drug način, kot s posegom v zakonsko določen najmanjši delež na dobičku.
Ker je med delničarje dovoljeno deliti le bilančni dobiček, ga v primeru, ko ta ne dosega višine 4 % osnovnega kapitala, ni mogoče izplačati v vsaj taki višini, temveč le v delu, ki ga je mogoče deliti med delničarje, torej v višini bilančnega dobička samega.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080555
ZGD člen 416, 416/7, 430, 430/1, 435, 435/2. ZPP člen 13, 14.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – ničnost pogodbe – kogentne določbe zakona – morala – pridobitev lastnih poslovnih deležev – poseg v osnovni kapital družbe – predkupna pravica družbenikov – soglasje upravnega odbora družbe – zloraba položaja ali pravic – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje – ohranjanje osnovnega kapitala – običajen način poslovanja – nekritično razpolaganje – privolitev družbenikov v oškodovanje osnovnega kapitala – vrnitveni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka
Okrnitve osnovnega kapitala iz 430. člena ZGD ni mogoče upravičevati s trditvijo, da so tudi drugi družbeniki iz družbe izstopili na enak način, oziroma, da so s tem soglašali. Gre namreč za kogentno določbo. Enako velja za določbo 435. člena ZGD o prepovedi vračila vložka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074781
OZ člen 50, 50/2, 239.
pogodba o prodaji lastnih delnic - možnost ponovnega odkupa - reodkup - repo pogodba - nastanek škode - padec tržne cene - cena ob sklenitvi pogodbe - iztek roka za reodkup - zahteva za reodkup - opustitev skrbnosti - krivda za opustitev - izključitev vzročne zveze - navidezna pogodba
V kolikor je res želela, da pride do reodkupa delnic, bi kot skrben gospodarstvenik nedvomno morala četrto toženo stranko ponovno pozvati k predložitvi dokumentacije oziroma opraviti druga dejanja v smeri uveljavitve svoje zahteve (npr. jo uveljaviti v postopku pred sodiščem). Z opustitvijo takšnih ravnanj je tožeča stranka sama opustila skrbnost, ki se v pravnem prometu zahteva od pravnih oseb. Krivde za takšno opustitev ne more prenesti na tožene stranke, ki od sredine avgusta 2007 do izteka roka za reodkup niso bile v poziciji, ko bi lahko v imenu tožeče stranke opravljale kakršnakoli pravna dejanja.
Škoda bi tožeči stranki (tudi sicer) nastala le v primeru, če bi po izteku enoletnega roka, v katerem bi delnice lahko odkupila, tržna cena slednjih padla in bi jih zato lahko (po reodkupu) prodala le za ceno, nižjo od tiste, za katero bi jih lahko prodala v trenutku, ko je bila repopogodba sklenjena. Vendar pa tožeča stranka trditev v tej smeri ni podala.
Primarno velja izpostaviti, da že sama gramatikalna razlaga citirane določbe kaže na to, da je (za njeno uporabo) potrebno 90 odstotni prag doseči oz. preseči) prav z uspešno prevzemno ponudbo in ne morebiti v času pred začetim oz. po končanem postopku s prevzemno ponudbo. Po presoji pritožbenega sodišča, ne more vzdržati (nasprotno) stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno, ali je prevzemnik presegel prag 90% vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico na podlagi prevzemne ponudbe po določbah ZPre-1 ali morebiti že pred prevzemno ponudbo.
Objavljena sodna praksa je doslej obravnavala primer, ko ta prag ni bil dosežen na podlagi prevzemne ponudbe, temveč v trimesečnem poprevzemnem obdobju in je v tej zvezi zavzela stališče, da je potrebno položaje, ko je določena (neizpodbojna) domneva ustreznega nadomestila in ko posledično manjšinski delničarji nimajo možnosti sodnega preizkusa ponujene odpravnine, tolmačiti restriktivno.
Pritožbeno sodišče meni, da je to stališče potrebno uporabiti tudi v obravnavanem primeru, ko je bil 90 odstotni prag dosežen in presežen že pred dano prevzemno ponudbo.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0075117
ZGD-1 člen 247, 247/3, 294, 294/3, 305, 305/1, 395, 395/2. ZBan-1 člen 214.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – pridobivanje lastnih delnic – cena pridobljenih lastnih delnic – zaupni podatki – podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora
Ne drži, da ZGD-1 ne določa tehnike poročanja. Iz določb ZGD-1 in sodne prakse izhaja, da mora poslovodstvo pred skupščino delničarju zagotoviti pisno gradivo (tj. letno poročilo) s podatki, ki se bodo lahko ustno obravnavali na skupščini v okviru točk dnevnega reda. Pravica do obveščenosti je pravica delničarja, ki je časovno omejena na skupščino. Zato ima delničar zahtevek za razveljavitev skupščinskih sklepov le, če je katerikoli delničar že na sami skupščini od poslovodstva zahteval podatke in jih ni dobil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063992
URS člen 23. ZPP člen 181, 181/2.
pravica do sodnega varstva – ugotovitvena tožba – procesna predpostavka – pravni interes – materialnopravno utemeljena korist – ugotovitev ničnosti sklepov skupščine – nezakonito delovanje skupščine – ugotavljanje pravnega interesa s pomočjo analogije – pravno naziranje
Pri ugotovitveni tožbi ni potrebo dokazati, temveč izkazati pravni interes. Tožeča stranka pa ni zadostila niti temu standardu, saj ne navaja trditev, ki bi kazale na to, da tožeča stranka zasleduje materialnopravno utemeljeno korist, ki bi jo dosegla zgolj z ugotovitvijo ničnosti sklepov in statutov skupščine tožene stranke. Drugače povedano, tožeča stranka ni izkazala, da bi lahko ob morebitni ugotovitvi ničnosti sklepov in statutov tožene stranke zaradi tega uspešno uveljavljala lastne pravice s pomočjo dajatvenih in oblikovalnih zahtevkov.
Nadzor nad zakonitim delovanjem tožene stranke je splošni (družbeni) pravni interes, ki pa ne ustreza vsebini pravnega interesa kot procesne predpostavke pri ugotovitveni tožbi, saj tožeča stranka s tem še ne izkaže svojega pravno varovanega interesa. Tožeča stranka tako ne opredeli, v katero pravno priznano korist ji je bilo poseženo z nezakonitim delovanjem skupščine tožene stranke, zaradi česar višje sodišče zaključuje, da morebitno nezakonito ravnanje tožene stranke v ničemer ne vpliva na pravni položaj ali pravice tožeče stranke.
Ugotavljanje pravnega interesa s pomočjo analogije ni dejstvo, na katero se opira zahtevek, temveč pravno naziranje tožeče stranke oziroma uporaba argumentov razlage za zapolnjevaje pravnih praznin. Sodišče pa ni vezano na pravne poglede strank in njihove predloge, kako je potrebno tolmačiti materialno pravo.
ZGD-1 člen 408, 409, 410, 412, 521, 521/1, 521/1-2, 552. ZFPPIPP člen 108. ZIZ člen 270. ZPP člen 285.
likvidacijski upravitelj - redno prenehanje družbe z likvidacijo - kolizija interesov
Likvidacijski upravitelj ima torej pooblastilo (412. člen ZGD-1), da stori vse, kar je mogoče in dovoljeno, da poplača upnike, hkrati pa mora poskrbeti, da izterja („iztoži“) terjatve družbe, za razliko od začetka stečaja, pa, kot je že bilo navedeno, začetek likvidacijskega postopka ne vpliva ne na terjatve upnikov ne na terjatve družbe. Tudi zato v postopku rednega prenehanja družbe z likvidacijo ni uporabljiva specialna določba petega odstavka 108. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na situacije, ko ima upravitelj v stečaju položaj odvetnika in ne sme kot odvetnik zastopati stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajem, v katerem je bil imenovan za upravitelja. Prav tako pa v tem kontekstu ni mogoče govoriti o koliziji interesov, na kar se predlagatelj v pritožbi ponovno sklicuje, saj likvidacijski upravitelj varuje interese tako delničarjev (družbenikov), upnikov, delavcev, potrošnikov in glede na okoliščine primera v posameznih primerih tudi javne interese (tako Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 733).
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0066168
URS člen 22. ZIZ člen 9, 15, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZGD-1 člen 418. ZPP člen 208, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - prehod terjatve - sprememba upnika - prenehanje družbe - delničar izbrisane družbe
Ker je pravno sredstvo zoper sklep o vstopu novega upnika pritožba in ne ugovor (9. člen ZIZ) in se zato kontradiktornost ne zagotavlja v ugovornem postopku, jo je treba zagotoviti v postopku odločanja o spremembi upnika.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršilni postopek le v korist enega izmed delničarjev, ki pa je lahko upravičen le do izterjave sorazmernega dela terjatve v skladu z njegovim deležem (418. člen ZGD-1), saj ne gre za solidarnost na upniški strani.
izpodbijanje skupščinskih sklepov delniške družbe – informacijska pravica – delničarjeva pravica do obveščenosti – kršitve pravice do obveščenosti delničarja – časovna omejenost uveljavljanja delničarjeve pravice do obveščenosti – vprašanja postavljena izven skupščine – konkludentna potrditev odgovora poslovodstva – konkludentno ravnanje
Delničarjeva pravica do obveščenosti se uresničuje z ustrezno informacijsko zahtevo (vprašanjem), ki mora izpolnjevati tri predpostavke: 1) delničar jo mora uveljavljati na skupščini; 2) nanašati se mora na zadeve družbe ali na pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami; 3) zahtevana informacija mora biti potrebna za presojo dnevnega reda. Pravica do obveščenosti delničarja torej ni absolutna pravica, temveč je omejena tako glede svojega predmeta, kot časa izvrševanja. Slednje konkretno pomeni, da bo poslovodstvo delniške družbe zavezano dati informacijo posameznemu delničarju le tedaj, ko jo bo ta od nje na skupščini zahteval. Zahteva za odgovore, ki jo bo delničar dal pred skupščino ali po njej tem časovnim omejitvam ne ustreza.
Tožeča stranka je na skupščini postavila vprašanja in na njej tudi zahtevala odgovore s tem, ko je v dopisu navedla, naj poslovodstvo na pisna postavljena vprašanja odgovori na skupščini. Tako opisano ravnanje tožeče stranke, kot samo dejstvo, da je bil njen dopis priložen k zapisniku o skupščini, ne ustreza jasno izraženi zahtevi, da morajo biti vprašanja postavljena na sami skupščini. Tožeča stranka bi morala vprašanja, ki jih je pred skupščino naslovila na poslovodstvo na skupščini ponoviti ali vsaj na skupščini izrecno zahtevati, da ji poslovodstvo na vsa predhodno pisno zastavljena vprašanja odgovori.
Pojem konkludentnega ravnanja je pravni standard, katerega napolnjenost presoja sodišče glede na dejanske (ne pravne) trditve pravdnih strank.
Razlog, da je bil sodno imenovani direktor tožene stranke kasneje razrešen, še ne pomeni, da njegovo imenovanje v času do razrešitve ni veljalo oziroma ni učinkovalo. Sodno imenovanje direktorja je namreč postalo pravnomočno in je bilo razveljavljeno šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS.
Zavrnjen je bil primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, ugodeno pa je bilo tožbenemu zahtevku na razveljavitev istih skupščinskih sklepov, pri čemer oba zasledujeta isti cilj. Tožeča stranka je uspela s podrednim zahtevkom, zato je z zahtevkom v celoti uspela, pa tudi sicer zaradi zavrnitve primarnega zahtevka oziroma odločanja o utemeljenosti podrejenega zahtevka niso nastali nobeni posebni stroški.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063886
ZSReg člen 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2. ZFPPIPP člen 440.
izključitev družbenika – pravno nasledstvo izbrisanega družbenika – stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem – pravni interes – predlog za vpis spremembe v sodni register – vročanje – vpis izbrisa – obstoj pogojev za pogodbeno izključitev – varstvo pravic družbenika – možnost seznanitve
Iz prilog k predlogu za spremembo podatkov v sodnem registru izhajalo, da se je (udeleženec) postopka udeleževal kot izključen družbenik in da bi lahko bila prizadeta njegova pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Slednje pa kaže na to, da bi registrsko sodišče moralo izpeljati postopek v skladu z določbo 31. člena ZSReg. Zato bi moralo predlog za vpis spremembe v sodni register, to je izključitve družbenika, skupaj z listinami vročati tudi na skupščini izključenemu družbeniku, to je udeležencu v tem postopku.
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev. Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa mu pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in mu s tem omogoči, da pred glasovanjem o izključitvi nanje odgovori.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080434
ZPP člen 287, 287/4. ZGD člen 250.
dejanski koncern – odpoklic člana poslovodstva odvisne družbe – odpoklic direktorja – krivdni razlogi za odpoklic – pogodbeno dogovorjena odpravnina – nevezanost sodišča na dokazni sklep
V 2. odstavku 250. člena ZGD so res navedeni nekateri razlogi, ki jih je mogoče opredeliti kot krivdne (hujša kršitev obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov, na skupščini izrečena nezaupnica), ni pa tako mogoče opredeliti vseh navedenih razlogov (ekonomsko-poslovni razlogi, npr. pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev). Toda navedeni abstraktni normi mora slediti konkretizacija očitka upravi, ki jo je šele mogoče podvreči navedeni abstraktni normi. Le tako je članu uprave oziroma njenemu predsedniku omogočeno, da z izkazom ekskulpacijskih razlogov ovrže očitek nadzornega sveta, ki ga je vodil k odpoklicu.
Ob povedanem se izkaže, da tudi za ob koncu leta 2002 ugotovljeno izgubo ni mogoče pripisati tožeči stranki, ker je bila izguba posledica deloma objektivnih zunanjih vzrokov, deloma pa vplivanja večinskega lastnika tožene stranke na poslovne odločitve tožnika, ki so onemogočale izvedbo sanacijskega programa oziroma poslovnega načrta tožnika.