Poslovni delež družbenika preneha z dnem izstopa družbenika iz družbe. Pri zakonskem izstopu na podlagi tožbe družbenika, s katero zahteva od družbe izstop, preneha družbenikov poslovni delež z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, ki ima oblikovalni učinek. Zato se vrednost njegovega poslovnega deleža oceni na dan pravnomočne sodne odločbe o izstopu družbenika iz družbe.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0069355
ZGD-1 člen 318, 318/4.
imenovanje posebnega revizorja
Predlog za zamenjavo imenovanega posebnega revizorja lahko utemeljujejo tudi drugi razlogi, ne le okoliščine, ki bi bile podane pri samem imenovanem revizorju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0068153
OZ člen 147, 147/2, 520. ZFPPod člen 15.
odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - izločitvena pravica v postopku prisilne poravnave – prodaja s pridržkom lastninske pravice
V odškodninski pravdi upnikov zoper direktorja d.o.o. se odškodninska odgovornost direktorja (zaradi v letu 2007 v škodo upnikov storjenih dejanj) presoja po določilu 2. odstavka 147. čl. OZ in določilih ZFPPod.
Ker so v obdobju nesolventnosti in tudi po sklenitvi prisilne poravnave toženca vezala stroga določila o enakem obravnavanju upnikov, so upoštevna njegova opozorila, da so mu zakonska določila o enakem obravnavanju upnikov preprečevala vrnitev stvari tožnikom.
ZGD člen 230, 240. ZFPPod člen 25. OZ člen 111. ZGD-1 člen 233.
vračilo prepovedanih plačil – aktivna legitimacija delničarja – izbris družbe iz sodnega registra
Zaradi posebne korporacijsko pravne narave zahtevka na vračilo prepovedanih plačil po 230. členu ZGD, zaradi namena instituta (ohranitev kapitala družbe in preživetje družbe) ter zaradi posebne narave vrnitvenih zahtevkov (vračilo delnic izbrisane družbe ni več mogoče) se izkaže, da četudi tožeča stranka zatrjuje, da je univerzalna pravna naslednica izbrisane družbe, je pravica družbe na vračilo prepovedanih plačil po 230. členu ZGD z izbrisom družbe, ugasnila. Institut vračila prepovedanih plačil je namenjen zgolj obstoječim družbam in ne delničarjem izbrisane družbe.
ZOR člen 170, 170/1, 172, 172/1, 376. ZGD člen 476.
zastaranje odškodninske terjatve upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev
Odškodninska terjatev nepoplačanega upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev oz. organa upravljanja pri dajanju navodil za vodenje poslov odvisne družbe zastara v treh letih.
ZSreg člen 29, 29/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 25, 25/1, 25/1-1. ZGD-1 člen 394.
ničnost – predlog za vpis spremembe članov nadzornega sveta
Ničen sklep nima nobenih pravnih posledic, za nikogar. Na njegovi podlagi ne more nihče ničesar uveljavljati. S pravnega vidika se šteje, kot da sklep ni bil sprejet. Zato je zmotno stališče pritožnika, da bi prvostopenjsko sodišče moralo vpisati spremembo članov nadzornega sklepa, ker je bil predlog za vpis vložen in sklep Višjega sodišča opr. št. IV Cpg 679/2010 izdan še pred izdajo zgoraj navedene sodbe, saj učinki ugotovljene ničnosti sklepa sežejo za nazaj.
odpoklic poslovodje iz krivdnih razlogov – odvisna in obvladujoča družba – skrbno vodenje poslov družbe – direktor – navodila večinskega lastnika – pogodbeno dogovorjena odpravnina
Korporacijsko pravni položaj tožnika kot direktorja tožene stranke tožniku ni onemogočal samostojnega vodenja poslov tožene stranke. Če je pri tem sledil neformalnim navodilom predsednika nadzornega sveta in večinskega lastnika, je to storil le iz njemu znanih razlogov, ki pa ga ne morejo razbremeniti odgovornosti za skrbno in gospodarno vodenje poslov družbe.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0069337
ZGD-1 člen 295, 295/3.
zahteva za sklic skupščine
Iz zahteve delničarja za sklic skupščine z dne 20. 09. 2010 (priloga A3) je razvidno, da je naslovljena na „poslovodstvo“, in ne na konkretno osebo, in poslana na naslov „..., Ljubljana“, kjer je bil v tem obdobju po podatkih sodnega registra sedež nasprotnega udeleženca, in kjer je naslovnik dne 23. 09. 2010 zahtevo tudi prevzel. S tem je zadoščeno zakonski določbi, da morajo delničarji zahtevo za sklic pisno predložiti upravi.
V kolikor se torej glavni delničar lahko prosto odloča o izključitvi manjšinskih delničarjev, mora biti enako upravičenje podeljeno tudi slednjim. Še zlasti, ker je institut določen z namenom varstva manjšinskih delničarjev pred škodljivimi ravnanji glavnega delničarja, ki lahko nastopijo tudi po pridobitvi delnic s strani manjšinskega delničarja, je mogoče določbo 1. alineje 3. odstavka 605. člena ZGD-1 pri izstopu manjšinskega delničarja smiselno uporabiti le tako, da se pri presoji upravičenja do izstopa iz družbe presoja, ali je imel manjšinski delničar takšen (manjšinski) položaj v času, ko je na glavnega delničarja naslovil zahtevo za odkup do trenutka, ko je na sodišče vložil predlog za sodno določitev višine primernega denarnega nadomestila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – DEDNO PRAVO
VSL0064412
ZPP člen 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 276, 276/2, 277, 277/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZGD člen 416.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – osebno vročanje – odsvojitev poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža družbenika – vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register – izostanek vpisa prenosa poslovnega deleža v sodni register – deklaratornost vpisa v sodni register – začetek učinkovanja vpisa v sodni register – pravni učinek vpisa v sodni register – publicitetni učinek – dedni dogovor
Z dnem prenosa poslovnega deleža pridobitelj postane imetnik poslovnega deleža. Ko se prijavi pri družbi in dokaže pridobitev, postane družbenik družbe in to ne glede na to, kdaj se kot družbenik vpiše v sodni register in v družbeno pogodbo. Ne drži pritožbeno zatrjevanje, da je vpis družbenika v sodni register konstitutivne narave. Ima zgolj učinek javne objave dejstva, ki pa je nastopilo že prej.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064413
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 59, 59/2, 283, 296, 296/1, 296/5. ZGD člen 176, 176/2, 176/2-3, 390.
izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravovarstveni interes
Tožeča stranka je v tej pravdi na podlagi dveh tožb, ki sta bili tekom postopka združeni v enotno obravnavanje uveljavljala ugotovitvena zahtevka na ničnost sklepov skupščine tožene stranke oziroma podrejeno oblikovalna zahtevka na razveljavitev sklepov skupščine. Pri uveljavljanju tovrstnih zahtevkov ne gre za terjatve, ki bi jih tožeča stranka kot upnik morala prijaviti v stečajnem postopku v smislu 1. odstavka 296. člena ZFPPIPP, saj s tovrstnim zahtevkom tožeča stranka ne uveljavlja terjatve v smislu 1. odstavka 20. člena ZFPPIPP. Posledično pa to pomeni, da niso mogle nastopiti materialnopravne posledice iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP.
Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da so pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnih deležev navidezne pogodbe. Trdila je, da so z njimi tožene stranke prikrile prodajne pogodbe z namenom, da se izognejo predkupni pravici ostalih imetnikov enotnega poslovnega deleža, ki so jo ti za primer odplačnega razpolaganja z idealnimi deli tega deleža dogovorili v Pravilih upravljanja enotnega poslovnega deleža. Navedla je tudi, da so tožene stranke leta 2001 sklenile identične pogodbe, ki so že bile pravnomočno ugotovljene za nične. Ker so tožene stranke kljub temu v nasprotju z dogovorjenimi pravili sklenile sporne pogodbe, so po tožbenih navedbah ravnale protipravno in nemoralno. Zato so te pogodbe nične. Tožeča stranka je torej navedla vsa pravno relevantna dejstva, ki po določbi 86. člena OZ utemeljujejo njen zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodb.
ZGD-1 člen 294, 294/1, 294/3, 305, 305/1, 386, 395, 395/2.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – obstoj pisnega letnega poročila – dodatni podatki in pojasnila delničarju – informacijska pravica delničarja – podelitev razrešnice
Glede na dikcijo 1. odstavka 305. člena ZGD-1 je uprava oziroma poslovodja družbe dolžan na skupščini delničarju, če to zahteva, posredovati ustne informacije – podatke in pojasnila, četudi so morda le-ti vsebovani v pisnem letnem poročilu, ki je bil delničarjem dostopen. Svoje informacijske dolžnosti na skupščini se torej poslovodja družbe ne more razbremeniti z usmeritvijo delničarja na pisno izdelano letno poročilo.
Letno poročilo in poročilo nadzornega sveta stapodlagi delničarjem za presojo uspešnosti dela poslovodstva in nadzornega sveta družbe in s tem za odločitev o (ne)podelitvi razrešnice za delo v preteklem poslovnem letu.
Za obstoj objektivnega pogoja po 6. členu ZGD-93 se zahteva zmanjšanje premoženja, česar pa tožeča stranka ni uspela izkazati. Samo dejstvo, da kupnina s strani družbe D., d.o.o. morebiti ni bila plačana, še ne vodi do zaključka, da je bilo premoženje družbe N., d.o.o. zmanjšano, saj bi šlo zgolj za spremembo strukture premoženja (iz nepremičnine v obligacijsko pravno terjatev). Družba N., d.o.o. je tako na podlagi prodajne pogodbe imela terjatev (obligacijsko pravico) na plačilo kupnine. Ob izostanku trditev v smeri navideznosti prodajne pogodbe (oziroma zaradi prepoznih trditev v tej smeri) oziroma kupnini pod tržno ceno, je zaključek sodišča prve stopnje o tem, da objektivni pogoj po 4. alineji 1. odstavka 6. člena ZGD-93 ni izpolnjen, pravilen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064330
OZ člen 190, 191, 192, 197, 275, 427, 427/1, 427/2, 432. ZGD člen 169, 169/3, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev – izpolnitev naravne obveznosti – izdatek za drugega – prevzem dolga – zakonita subrogacija – vračilo prepovedanih plačil – zastaranje – sodba presenečenja
Po izrecni določbi 192. člena OZ ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano, da bi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost. 192. člen OZ ob predpostavki izpolnitve naturalne obveznosti izključuje uporabo 197. člena OZ. Zastaranje terjatve tožeče stranke ni začelo teči šele z dnem plačila njene obveznosti iz Sporazuma in ne že z dnem, ko so toženci prejeli prepovedana plačila. Drugačno stališče bi pomenilo nedopustno podaljševanje zastaranja terjatve D., d.d. - v likvidaciji zoper tožence kot preostale delničarje iz naslova vrnitve prepovedanih plačil.
sodba na podlagi pripoznave – sosporniški intervenient – sosporniška intervencija – neizdaja sodbe na podlagi pripoznave – razpolaganje strank, ki nasprotuje moralnim in prisilnim predpisom – načelo oficialnosti – ničnost skupščinskega sklepa
Tožbeni zahtevek tožeče stranke se med drugim nanaša na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine in ničnosti pogodbe o vlaganju, obe z dne 14. 06. 2005. Dopustitev pripoznave zakonitega zastopnika tožene stranke pomeni poseg v odločitev skupščine, s tem pa tudi možnost kršitve materialno statusnega prava glede pravic odločanja v družbi kot tudi možnosti naštetih zlorab. Za takšno razpolaganje zakonitega zastopnika bi bila vsekakor potrebna soglasna privolitev vseh družbenikov, ki bi morali podati izjavo, da v primeru pripoznave ne gre za nasprotovanje prisilnim predpisom in moralnim pravilom, ampak dejansko za ničen skupščinski sklep.
Stranski intervenient na strani tožene stranke ima položaj sposporniškega intervenienta. Ker le-ta nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, je tako tudi iz tega razloga procesno dejanje tožene stranke – izjava o pripoznavi zahtevka, v koliziji s procesnimi dejanji stranskega intervenienta. Takšna pripoznava obenem pomeni, da bi na ta način tožena stranka izigrala svojega družbenika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064311
ZGD-1 člen 50, 50-15, 388, 388/2, 389, 389/1, 611, 611/1, 614, 614/3. OZ člen 17, 22, 22/1, 25, 28.
sodna določitev primerne odpravnine – zahtevek na sklenitev pogodbe – zahteva manjšinskega delničarja za odkup – dan zahteve – ponudba – učinek za manjšinske delničarje – nastop zamude – skupni zastopnik – povračilo stroškov postopka – stroški izvedenca
V nepravdnem postopku se določa le primerna odpravnina manjšinskemu oziroma izstopajočemu delničarju. Če nato ena stranka odkloni sklenitev pogodbe, lahko druga stranka sklenitev take pogodbe izposluje v pravdi. S tem, ko ZGD-1 v 1. odst. 389. člena glavnega delničarja obvezuje, da manjšinskemu ponudi primerno denarno nadomestilo za odkup delnic, ga obvezuje k sklenitvi pogodbe.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064261
ZPre-1 člen 68, 68/2. ZGD-1 člen 384, 385, 388, 614, 614/1.
izključitev manjšinskih delničarjev po ZGD-1 – primerna denarna odpravnina – izključitev manjšinskih delničarjev po ZPre-1 – nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi – sodni preizkus denarne odpravnine – poprevzemno obdobje – odmera stroškov
Določbo 68. člena Zakona o prevzemih je potrebno razumeti v sklopu sistemske ureditve pravice do iztisnitve manjšinskih delničarjev in sicer tako, da je takšna možnost zagotovljena tudi v družbah, kjer je bil uspešno izveden prevzemni postopek. Načeloma torej veljajo v primerih iztisnitve manjšinskih delničarjev tudi pri tovrstnih družbah vsa pravila določena v ZGD-1. V smislu 1. odstavka 68. člena ZPre-1 ima torej prevzemnik, ki je na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90 % delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico pravico uveljavljati izključitev manjšinskih delničarjev pod pogoji, določenimi v ZGD-1. Posebna ureditev velja po ZPre-1 le v tako imenovanem poprevzemnem obdobju, kot je opredeljeno v 2. odstavku 68. člena ZPre-1.
V primeru izključitve manjšinskih delničarjev po ZPre-1 je glavni delničar lahko tudi konzorcij delničarjev.
Vprašanje, na katero izmed družb organiziranih v konzorciju bodo prenesene delnice manjšinskih delničarjev, je predmet medsebojnega dogovora članov konzorcija. Prenos delnic znotraj udeležencev konzorcija na posameznika iz konzorcialne skupine namreč ne pomeni nadaljnjega pridobivanja delnic, ampak zgolj lokacijo med udeleženci, ki so prevzem že izvršili.
Zaradi kratkega roka, v katerem mora sodišče o predlogu odločiti, nasprotnemu udeležencu ni mogoče odvzeti pravice, da se o njem izjavi. Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, še preden se o predlogu odloči. Le tako se zagotavlja pravica do enakih možnosti udeležencev oziroma njihova komplementarnost.