Pojma "izobesiti" ni mogoče razlagati tako ozko, kot se za to zavzema zagovornica v pritožbi in ni mogoče šteti, da izobešena zastava pomeni le zastavo, ki visi, ne pa tudi zastave, ki je pritrjena na neko površino. Bistvo izobešanja zastave je v tem, da je ta javno vidna in ker je sodišče v zvezi s tem ugotovilo, da je le-ta bila pogosto javno vidna, je mogoče utemeljeno šteti, da je storilec na tak način zastavo tuje države izobešal. Prav tako je neutemeljeno zavzemanje zagovornice za zaključek, da zastava ni bila javno izobešena, ker je bila pritrjena na notranji strani garažnih vrat in da garaža v bližini hiše A., ne more biti javna površina. Garaža je sicer res načeloma zaseben prostor, vendar če so vrata garaže pogosto odprta in je na ta način vidna na teh vratih pritrjena zastava, je tako ravnanje mogoče šteti kot javno vidno izobešanje zastave.
ZPrCP člen 41, 41/4. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-5.
prekoračitev zahtevka - objektivna identiteta - opis prekrška
Sodišče prve stopnje je pri odločanju prekoračilo zahtevek oziroma opis prekrška po prekrškovnem organu, ki je storilca spoznal za odgovornega storitve predmetnega prekrška, ker ni omogočil varnega prečkanja pešcu, kateri je čakal pred prehodom. Ker prekrškovni organ storilcu ni očital, da je zapeljal čez prehod za pešce, na katerega je pešec že stopil, je sodišče prve stopnje prekoračilo zahtevek oziroma objektivno identiteto opisa prekrška, na katerega se veže v postopku z ZSV izpodbijani PN z dne 9. 3. 2021. Prekoračitev je v škodo pritožnika, ki se je branil s trditvami, da pešec, ki je zgolj stal ob prehodu za pešce, ni kazal nobenega namena prečkati prehoda za pešce.
ZZZiv člen 7, 7/1, 46, 46a, 46a/1, 46a/1-9. Pravilnik o zaščiti rejnih živali (2010) člen 15.
hitri postopek o prekršku - konkretizacija prekrška - zakonski znaki prekrška
Po vpogledu v navedeni PN pritožbeno sodišče ugotavlja, da je opis dejanskega stanja, kot ga povzema sodišče prve stopnje v izreku in 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, vsebovan v samem PN. Pritožba zato s sklicevanjem na opis dejanskega stanja, ki je bil priložen skupaj z odstopljeno storilkino ZSV sodišču dne 14. 3. 2022 in ugotovitve prekrškovnega organa, ki iz tega opisa izhajajo (da je bilo v času inšpekcijskega pregleda 13 telet privezanih in niso bila nameščena v boksih ter da boksi v hlevu niso zagotovljeni), ne more utemeljiti konkretizacije prekrška, saj v PN z dne 31. 1. 2022, zoper katerega je storilka vložila ZSV in katerega pravilnost in zakonitost je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo presojalo, prekršek s takšno vsebino storilki ni bil očitan.
Ob tem, ko iz opisa dejanskega stanja v PN izhaja zgolj povzeta pravna podlaga 46.a člena in 7. člena ZZZiv ter 15. člena Pravilnika, konkretno pa je z navedenim PN storilki očitano le, da je dne 6. 10. 2021 imela v hlevu 79 govedi, od tega 13 telet, mlajših od 6 mesecev, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tak opis ne zadosti standardu konkretizacije do take mere, da bi bilo mogoče očitano dejanje opredeliti kot prekršek.
Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ pripiše posebno težo.
Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek prekoračitve hitrosti označil za hujši prekršek), prekršek mogoče oceniti za lahkega.
Ker gre za prekrška zoper varnost cestnega prometa, med njima tudi za prekršek, ki ga je že zakonodajalec opredelil kot hujšega, in gre tako za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve varovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine.
Sodišče je jasno obrazložilo, da izpovedb policistov glede ustavljanja obdolženca ni povzemalo, ker je postopek zaradi prekrška po desetem odstavku 101. člena ZPrCP zoper obdolženca ustavilo, v tem delu pa pritožba ni bila napovedana. Tako z opustitvijo povzemanja izpovedb zaslišanih policistov glede tega, kje sta obdolženca dohitela, po tem, ko sta službeno vozilo obrnila in zapeljala za njim, kje sta ga začela ustavljati in na kakšen način sta ga ustavljala. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je namreč ob upoštevanju obdolženčevega zagovora in izpovedb prič kot celote šteti za dokazano, da sta policista obdolženca zaznala kot voznika motornega vozila v cestnem prometu in sta mu zato tudi upravičeno in zakonito odredila preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, za kar imata pooblastilo v določbah ZPrCP. Glede na to, da je obdolženec preizkus alkoholiziranosti odklonil in v postopku ni želel sodelovati opozorilo o opravljanju preizkusa po 15 minutah od zaužitja zadnje alkoholne pijače oziroma petih minutah od zadnjega pokajenega cigareta, niti ni bilo potrebno. Tudi če policist obdolženca še ni vprašal glede alkohola, to ne pomeni, da je postopek z odreditvijo preizkusa alkoholiziranosti nezakonit in da tudi ni bistveno, ali so bili omenjeni kakšni znaki alkoholiziranosti s strani policista in ali je prehodno vzel kakšno zdravilo in katero. Vse to bi namreč bilo pomembno le v primeru, če bi obdolženec preizkus dejansko opravil. Preizkus alkoholiziranosti se lahko odredi tudi precej časa po tem, ko je voznik že doma, kadar se na primer ugotovi, da je bil voznik v cestnem prometu in je povzročil prometno nesrečo ter zapustil kraj nesreče, čeprav tudi v takem primeru policisti ne zaznajo osebno te osebe kot voznika, pač pa dobijo informacijo o tem iz drugih virov. Obdolženec je preizkus alkoholiziranosti odklonil zaradi prepričanja, da mu ga ni potrebno opraviti, ker ga policista nista ustavila kot voznika motornega vozila, tako prepričanje pa je zmotno.
ZIKS člen 145, 145b. ZPP člen 5. ZNP-1 člen 42. ZDen člen 3, 4, 5. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - kršitev pravice do izjave - razveljavitev sklepa - neobrazložena odločba - neopredelitev do dokaznih predlogov
Utemeljene so pritožbene navedbe pritožnikov, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njihovih navedb, da je bila kazenska sodba vojaškega sodišča pravnomočna pred odločitvijo zaplembene komisije o odvzemu premoženja ex lege z dnem uveljavitve Odloka AVNOJ in da so jugoslovanske oblasti štele, da je bilo premoženje zaplenjeno s sodbo vojaškega sodišča in so še leta 1967 obveščale avstrijske oblasti, da je bilo upravičencu zaplenjeno premoženje s sodbo vojaškega sodišča z dne 20. 8. 1945, da so predlagatelji kot dediči pokojnega A. A. za dejstvo, da mu je bilo premoženje zaplenjeno prav s kazensko sodbo vojaškega sodišča z dne 20. 8. 1945 izvedeli šele, ko jim je bila od avstrijskih oblasti zavrnjena zahteva za odškodnino iz razloga, ker da mu je bilo premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo vojaškega sodišča, ter da se ni opredelilo niti do dokazov, ki so jih v dokaz teh svojih navedb predložili predlagatelji.
Pritrditi je tudi pritožnikom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo niti do okoliščine, da nasprotna udeleženca Republika Slovenija in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS pred umikom njihovega zahtevka pred upravnim organom nista izpodbijala pravne podlage za vodenje postopka pred sodiščem po določilih ZIKS.
S tem je sodišče prve stopnje predlagateljem kršilo pravico do izjave, načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) oziroma pomanjkljivo obrazložilo izpodbijani sklep, posledično pa zagrešilo absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne držijo navedbe toženca, da je del terjatve že vtoževan v drugem pravdnem postopku, zaradi česar je tudi pravilno zavrnilo ob tem smiselno očitan ugovor litispendence iz 189. člena ZPP.
odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi 648. člena OZ zavrnilo, ker je ocenilo, da tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine zahtevka.
stroški izvršilnega postopka - potrebnost stroškov - novo izvršilno sredstvo
Ravnanje upnice v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je utemeljen sum bil pravnomočno ugotovljen, saj je z zavrnitvijo ugovora zoper obtožnico le-ta postala pravnomočna. V takem primeru je mogoče utemeljen sum ovreči le, če se izkažejo nova dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na presojo o obstoju utemeljenega suma, takšna dejstva pa se v obravnavani zadevi po pravnomočnosti obtožnice niso izkazala.
Ob izkazanemu poskusu pobega tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da ni utemeljeno pričakovati, da bi pobegnil, saj sam predlog za predčasno prestajanje zaporne kazni z ničemer ne odpravlja begosumnosti.
sklep o domiku nepremičnine - pričakovalna pravica kupca - umik predloga za izvršbo
Novela ZIZ-J, ki je uveljavila, da zoper sklep o domiku ni pritožbe, nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kakor tudi Novela ZIZ-L, ki je uzakonila spletno javno dražbo kot dodaten način prodaje nepremičnine, v varovanje kupčevega ali dolžnikovega pravnega položaja nista prinesli nobenih sprememb.
Višjo omejitev zaradi obveznosti preživljanja družinskega člana (ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu) izvrševalec sklepa o izvršbi glede na peti odstavek 102. člena ZIZ upošteva, če mu dolžnik obveznost preživljanja izkaže z javno listino. Ugovornim trditvam o dolžnikovi preživninski obveznosti in s tem višji omejitvi, ki jo mora dolžnikov dolžnik iz tega naslova upoštevati pri izvrševanju sklepa o izvršbi, upnik v odgovoru na ugovor ni v ničemer nasprotoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00072186
DZ člen 7, 141, 141/5. ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42.
sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - največja korist otroka - pritožbene novote v nepravdnem postopku - sprememba višine preživnine
Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po sodni praksi pri določanju stikov upoštevati, da si morata starša bremena voženj zaradi izvajanja stikov porazdeliti približno enakomerno, nimajo podlage v zgoraj citiranih določbah 141. člena DZ in v 7. členu DZ. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno upoštevalo celoto ugotovljenih dejanskih okoliščin o načinu izvrševanja starševske skrbi na strani obeh udeležencev (in porazdelitev bremen med njima pri tem), zlasti pa okoliščine na strani mld. A. A. (posebne potrebe, izdelava šolskih nalog).
enostranski umik predloga - nepravdni postopek - nasprotni udeleženci
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu napačno sklicuje na določbo 188. člena ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe 25. člena ZNP-1. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca.
Ker iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je v zadevi več upnikov, iz izreka in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, kateri upnik je odgovoril na ugovor tretje in priglasil stroške, ni mogoče preizkusiti, na katerega upnika se izpodbijana odločitev nanaša.
določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Drugi odstavek 110. člena SZ-1 določa, da če se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, odloči o sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, pri tem pa upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
zavrnitev predloga za izvršbo - izvršilni naslov - sodna poravnava - preživnina
Pritožba se zavzema za t. i. namensko razlago sodne poravnave. Vedar je ugotavljanje namena oziroma razlogov in vzrokov, zakaj sta stranki sklenili sodno poravnavo določene vsebine, pravno nepomembno, saj izvršilno sodišče nima pristojnosti, da bi presojalo namen (prav tako ne pravno pravilnost ali logičnost sklenjene) sodne poravnave, temveč je strogo vezano na jezikovni pomen v njej sklenjenih zavez.
napotitveni sklep v zapuščinskem postopku - spor o uporabi prava - spor o dejstvih
Sodišče mora po določbah 210. in 212. člena ZD ob izdaji napotitvenega sklepa posamezne dediče napotiti na pravdo glede vseh spornih dejstev oziroma pravnih vprašanj, ki se prilegajo tema dvema določbama, in sicer po stanju ob izdaji napotitvenega sklepa.