odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - tuja nega in pomoč - starost oškodovanca in višina odškodnine - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost - skaženost - odškodnina za bodoče telesne bolečine - tek zakonskih zamudnih obresti - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri odmeri pravične denarne odškodnine v premajhni meri upoštevalo dejstvo, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star šele 16 let.
DZ člen 161, 162, 153, 157, 159, 7. ZNP-1 člen 100, 42.
začasna odredba o stikih
Pritrditi je sicer pritožbeni navedbi, da je Okrožno sodišče v Celju s sklepom z dne 7. 11. 2022 nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev (med drugim) izreklo ukrepe po določbah ZPND tako glede predlagateljice kot glede njune skupne mld. hčerke A. A. Vendar prvostopno sodišče niti omenjenega ukrepa samega niti razlogov zanj ni spregledalo, pri čemer se je do razmerja med izrečenim ukrepom in urejanjem stikov med mld. A. A. in očetom tudi izrecno opredelilo. Zato ni moč slediti stališču pritožnice o „povoženju“ sodne prepovedi očetu.
V postopku VI N 704/2022 je sodišče v skladu z v ZPND določenimi pogoji in v za to predvidenem postopku ugotavljalo, ali obstajajo pogoji za zaščito žrtev nasilja, medtem ko je v sedaj obravnavanem postopku zaradi spremembe stikov, sproženem po predlagateljici, v okviru katerega je v tej fazi odločalo o izdaji začasne odredbe po uradni dolžnosti in o predlagani začasni odredbi predlagateljice, presojalo ne/obstoj pogojev glede na namen začasne odredbe kot ukrepa začasnega varstva otroka, to je po določbah ZNP-1 in Družinskega zakonika (DZ), v obeh postopkih glede na dejansko stanje v času vsakokratnega odločanja, kot je to tudi pravilno obrazložilo.
Nasprotni udeleženec s pritožbo zoper sklep ne more v ničemer izboljšati svojega položaja v tem nepravdnem postopku, zato tudi nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je njemu v celoti v korist. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) zavrglo in ni vsebinsko presojalo presojalo pritožbenih navedb.
Določbe ZIZ o zavarovanju z začasno odredbo ne ločujejo med postopki, začetimi pred uvedbo ali po uvedbi sodnega postopka. To pomeni, da je treba glede obveznosti zbiranja procesnega gradiva, torej glede trditvenega in dokaznega bremena, skladno z določbama 239. člena ZIZ in 15. člena ZIZ smiselno uporabiti splošna pravila pravdnega postopka. Ta pravila, vsebovana v določbah 7. in 212. člena ZPP (razpravno načelo), upniku (tožnikoma) nalagajo, da navede trditve in predlaga izvedbo dokazov za izkaz verjetnosti obstoja terjatve, katere zavarovanje zahteva.4 Sodna praksa se je že izrekla, da je vsak postopek za izdajo začasne odredbe, tudi če je vložen med sodnim postopkom, poseben in samostojen postopek, v katerem mora upnik zato navesti vsa dejstva iz svojega dokaznega bremena in zanje predlagati dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.
Če bi sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali sta tožnika nedenarno terjatev, zavarovanje katere zahtevata, izkazala s stopnjo verjetnosti na podlagi trditev in dokaznih predlogov, ki sta jih postavila tekom pravde v predhodnih vlogah in ne v predlogu za izdajo začasne odredbe, bi zaradi samostojnosti postopka zavarovanja kršilo razpravno načelo iz 7. in 212. člena ZPP
ZIZ člen 15, 38, 38/5. ZPP člen 365-2. ZFPPIPP člen 279, 279/1, 383.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ priznalo nadaljnje izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku, ker je ugotovilo, da so bili ti stroški potrebni za izvršbo. Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa pritožbene navedbe o nezakonitosti terjatve, izvršbe in posledično cenitve zaradi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predmet pritožbenega preizkusa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predme pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških. Tega pa dolžnik konkretizirano niti ne izpodbija.
odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - ponavljajoče se bodoče terjatve
Bistvo za odmero sodne takse v pritožbeno obravnavani zadevi je, da je tožnica 3. in 4. tožbeni zahtevek postavila kot zahtevek za bodoče dajatve, ki se ponavljajo.
Sodišče mora ob upoštevanju petega odstavka 38. člena ZIZ preizkusiti potrebnost vseh s strani upnika priglašenih stroškov in preveriti utemeljenost vseh priglašenih postavk.
ZIZ člen 38. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 61.
stroški izvršitelja - predčasni obračun izvedenih del
Ker izvršitelj do izdaje obračuna ni opravil nobenega izvršilnega dejanja, je pravilna odločitev sodišče prve stopnje o zavrnitvi priglašenih stroškov, saj obračun stroškov v tej fazi postopka ni bil upravičen, s tem pa tudi upnikovi priglašeni stroški niso potrebni za izvršbo.
Bistvo pritožbenih navedb je reševanje spornega vprašanja kdo je veljavni zakoniti zastopnik tožeče stranke. Vendar ne glede na to kdo je to, tožeča stranka nima pravnega interesa izpodbijati zanjo ugodnega sklepa o izdaji predlagane začasne odredbe.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
priporni razlogi - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Zlasti obtoženčevo preteklo življenje, zaznamovano z nasiljem tudi do konkretne oškodovanke in preostale ugotovljene okoliščine obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, ki izhajajo iz 5. točke izpodbijane odločbe, negirajo pritožbeno trditev, da teža očitanega kaznivega dejanja in način storitve, naj ne bi utemeljevale podlage za ugotovitev ponovitvene nevarnosti.
delo v splošno korist - izvrševanje kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora - prepoved približevanja določeni osebi
V skladu z devetim odstavkom 86. člena KZ-1 sodišče pri odločanju o izvršitvi kazni zapora na način dela v splošno korist upošteva zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.
Dano obljubo je obsojeni prekršil že 2 dni po izpustitvi iz pripora, saj je iz obvestila Policijske postaje Celje razvidno, da je sodno izrečeno prepoved približevanja oškodovanki obsojenec kršil že dne 10. 10. 2021 in v nadaljevanju še petnajstkrat do izrečene sodbe, s katero je bila obsojencu preklicana pogojna obsodba dne 14. 2. 2022. Ne le-to, tudi po preklicu pogojne obsodbe in izrečeni kazni zapora osmih mesecev je obsojenec večkrat kršil sodno prepoved približevanja oškodovanki, nazadnje dne 11. 9. 2022.
Sodišče prve stopnje (še) ni odločalo o predlogu dolžnika za oprostitev plačila sodne takse, temveč o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za posebno pritožbo. Dolžnik ni zatrjeval nobenega od ugovornih razlogov.
Zaključek o neogibni potrebnosti potrebnosti pripora zagovornica obtoženega B. B. izpodbija s pavšalnimi navedbami o primernosti milejšega ukrepa. Ker se pritožba do takšnega na načelni ravni zatrjevanega očitka ne opredeli konkretno, tudi pritožbeno sodišče vsebinske presoje takega očitka ne more opraviti.
ugovor tretjega - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - ustavitev izvršilnega postopka - zavrženje ugovora
Nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato se v pravnomočno odločitev ne more več posegati. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku pa stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, zato je iz tega razloga ugovor tretjega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00069473
KZ člen 77, 77/2, 93, 93/1. KZ-1 člen 375. ZKP člen 483, 483/2, 486, 486/1.
postopek proti mladoletnikom - starejši mladoletnik - polnoletnost - vzgojni ukrep - navodila in prepovedi kot vzgojni ukrep - ustavitev postopka
Če mladoletnik, ki je kaznivo dejanje storil kot starejši mladoletnik, med postopkom do pravnomočnosti sklepa o izreku vzgojnega ukrepa postane polnoleten, mu navodil in prepovedi kot samostojnega vzgojnega ukrepa ni več dopustno izreči.
Pritrditi je sicer pritožbi, da mora za obstoj koluzijske nevarnosti obstajati konkretna nevarnost oziroma da je na obstoj takšnih okoliščin potrebno sklepati le na podlagi konkretnega obdolženčevega ravnanja, vendar pa ni slediti nadaljnji pritožbeni oceni izjave priče J.J, da je s tem obdolženka le želela podporo bližnjih, saj sama ne zna prebroditi nastale travmatične izkušnje. Na podlagi navedenega ravnanja obdolženke je namreč sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da bi obdolženka na prostosti lahko nemoteno komunicirala s svojimi sorodniki, prijatelji, znanci, ki bodo v kazenskem postopku zaslišani kot priče, nanje vplivala in jih skušala odvrniti od verodostojnega izpovedovanja, kot je to storila v pogovoru z J.J.
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 57, 57/1, 57/3, 357, 357/2, 371, 371/1, 371/1-5, 394, 394/1.
lahka telesna poškodba - predlagalni delikt - predlog za pregon - umik predloga - kršitev kazenskega zakona - zavrnilna sodba
Z izjavo, da želi, da se "umakne prijava pregona na policiji" je oškodovanka izrecno izjavila jasno, nedvoumno in brezpogojno voljo, da predlog za pregon obdolženca umika. Ker gre za nepreklicno izjavo, ni relevantno, če je oškodovanka pri kasnejših zaslišanjih pred sodiščem pri pregonu vztrajala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00070819
ZKP člen 219a, 364.
pregled elektronskih naprav - dvom v prištevnost - izvedensko mnenje
ZKP v štirinajstem odstavku 219.a člena določa, da sodišče ne sme opreti svoje odločbe na zapisnik o preiskavi in tako pridobljene podatke, če je bila preiskava elektronske naprave opravljena brez odločbe sodišča ali v nasprotju z njeno ali brez pisne privolitve iz drugega odstavka tega člena. V zapisniku o zavarovanju po členu 219.a ZKP je sicer navedeno, da se je pregled elektronske naprave opravil na podlagi privolitve uporabnika, vendar izrecna pisna privolitev ni bila predložena sodišču, tako se postavlja vprašanje, ali je bil pregled opravljen zakonito.