KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00072656
ZKP člen 380, 380/1. URS člen 27.
načelo in dubio pro reo - domneva nedolžnosti
Načelo "in dubio pro reo" pomeni, da bo obdolženec oproščen ne le v primeru dvoma, ampak tudi v primeru verjetnosti ali utemeljenega suma, da je izvršil očitano kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče je na nejavni seji podvomilo v pravilnost ocene odločilnih dokazov in na podlagi tega sprejete pravilnosti dokaznega zaključka sodišča prve stopnje glede dokazne ocene izpovedbe oškodovanca in priče. Sklenilo je, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 380. člena ZKP ter da bo z opravljeno obravnavo pred sodiščem druge stopnje zadeva hitreje zaključena.
Meje pritožbenega preizkusa, ko gre za pritožbo zoper popravni sklep, so zamejene na pravilnost uporabe 328. člena ZPP in nič drugega. Pritožba pa napačne uporabe 328. člena ZPP niti ne zatrjuje.
odmera odškodnine - nepremoženjska škoda - uspeh v pravdi - stroški
Ob pravilni uporabi materialnega prava ter upoštevaje načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, gre tožnici višino odškodnine za nepremoženjsko škodo odmeriti na 23.000,00 EUR, kar predstavlja višino 16,4 povprečnih slovenskih neto plač. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da v sodni praksi zaradi raznolikosti posledic ni našlo povsem identičnih življenjskih primerov, je pa v okviru objektivizacije višine odškodnine (umestitve znotraj okvira v sodni praksi že odmerjenih odškodnin) upoštevalo opise podobnih poškodb in utrpelih posledic, ki so z v tej pravdi ugotovljenimi (glede obeh tožnikov) primerljive, hujše oziroma lažje.
napotitev na pravdo - nujni delež - vračunanje daril - dedna odpravljenost - verjetnost pravice
Dokazno breme glede spornega obstoja daril in njihove (po 30. členu ZD opredeljene) vrednosti ter v povezavi s tem dedne odpravljenosti (glede na zahtevo za vračunanje daril), v zvezi s katero je nujen tudi izračun višine nujnega deleža in vrednosti zapuščine na način, kot ga opredeljuje 28. člen ZD, je lahko le na tistem, ki to zatrjuje.
ZZZDR-UPB1 člen 84, 84/1, 84/2. DZ člen 110, 110/1, 110/2.
darilo enemu od zakoncev - vračilo darila - preklic darila
Sodišče prve stopnje se je pri presoji zahtevka oprlo na prej veljavne določbe 84. člena ZZZDR o vračanju daril med zakoncema, ki so uvrščene v krog pravil o ureditvi razmerij med zakoncema po razvezi njune zakonske zveze. Tudi sedaj veljavna pravila o vračanju daril med zakoncema iz 110. člena DZ se nanašajo na razmerja med razvezanima zakoncema. Po sodni praksi lahko zakonec ob sklicevanju na te določbe zahteva vračilo darila od drugega zakonca šele po razvezi oziroma po začetku postopka za razvezo, če je življenjska skupnost zakoncev takrat že trajno razpadla. Presojo zahtevkov za vračanje daril med zakoncema je treba torej opraviti po pravu, ki velja v trenutku, ko lahko zakonec skladno z navedeno sodno prakso uspešno uveljavi takšen zahtevek.
lastništvo premičnine - izročitev predmetov - zapuščina brez dediča
Predmet, ki ne obstaja, ne more biti del zapuščinske mase. Vendar v obravnavanem primeru podatki v smrtovnici potrjujejo, da sta avtomobila, ki predstavljata zapuščino po pokojnem, v času njegove smrti obstajala, znana pa je bila tudi njuna lokacija, ki je razvidna iz podatkov smrtovnice, sestavljene neposredno po smrti pokojnega. Za čas smrti pokojnika pritožnica pritožbeno niti ne uveljavlja, da stanje in lokacija vozil nista bila znana oz. da nista obstajala.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne sme pa zavrniti dokaza, ki naj bi ovrgel rezultate doslejšnjega dokazovanja z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem.
OZ člen 336, 347, 356, 365, 366. ZIZ člen 15, 55, 58. ZPP člen 337, 365.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovori zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora - izvršilni naslov - navajanje novih dejstev v pritožbi - pritožbene novote - relevantni ugovorni razlogi - ugovor zastaranja - zastaranje judikatnih terjatev - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zamudne obresti - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - pretrganje zastaranja - nastop zastaranja - tek zastaranja po pretrganju - razlogi za ustavitev izvršilnega postopka - neizterljivost terjatve - aktivnost upnika - začetek teka desetletnega roka za zastaranje judikatne terjatve - zastaranje - pasivnost upnika
Sodišče prve stopnje se je natančno in pravilno opredelilo do ugovora zastaranja glavnice in t. i. pravih judikatnih zakonskih zamudnih obresti in navedlo pravilno materialnopravno podlago. Pravilno je obrazložilo, da ima upnikova terjatev naravo judikatne terjatve in da je desetletni zastaralni rok za zastaranje judikatnih terjatev začel teči naslednji dan po pravnomočni ustavitvi izvršilnega postopka in do upnikove vložitve ponovnega izvršilnega predloga v obravnavani izvršilni zadevi še ni potekel (336. in 356. člen OZ). Zaradi specifične narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe, v takem primeru namreč zastaranje ne začne teči že takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč (šele) tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan.
Predmet pritožbenega preizkusa je le odločitev sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru glede tistih dejstev, ki jih je dolžnik zatrjeval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. V pritožbenem postopku prvič uveljavljana dejstva glede upnikove neaktivnosti v predhodnem izvršilnem postopku, zato ne morejo biti upoštevna, saj gre za nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Sodišča niso vezana na obvezno razlago določil OT, ki jih sprejme upravni odbor OZS. Razlaga prava je imanentna sodiščem, sodnik pa je pri opravljanju svoje funkcije vezan na ustavo in zakon.
pravica do izjave - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - razpravno načelo - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Pravica stranke do izvedbe dokazov ni neomejena, saj lahko sodišče posamezni predlog zavrne, vendar mora to v obrazložitvi utemeljiti z razumnimi razlogi. Sodna praksa je pri zavrnitvi dokaznih predlogov za razumno sprejela obrazložitev, (i) da stranka z dokaznim predlogom dokazuje dejstvo, ki ni pravno relevantno, (ii) da je stranka pravnorelevantno dejstvo že dokazala z ostalimi izvedenimi dokazi, (iii) da predlagani dokaz ni primerno dokazno sredstvo za dokazovanje določenega dejstva ali (iv) da dokazni predlog ni dovolj (ali ustrezno) substanciran.
Če so predmet zahtevka v posestni pravdi dejanja, ki bi po njihovi izvršitvi privedla do drugačnega dejanskega stanja, kakršno je bilo pred motenjem, ne gre več vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja v smislu restitucijskega zahtevka iz prvega odstavka 34. člena SPZ.
hujši prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje s sklepom EPVD 512/2023 z dne 2. 8. 2022 ugodilo predlogu za odlog izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, da je preizkusna doba pričela teči 8. 9. 2022 in bi se iztekla 8. 5. 2024 in da je storilec tekom preizkusne dobe, konkretno dne 24. 7. 2023, storil hujši prekršek.
Zaključek o utemeljenem sumu sodišče prve stopnje gradi na dejstvu, da je obtožnica, ki je bila vložena zoper obtoženca, postala pravnomočna in da je že razpisan predobravnavni narok v tej zadevi. Spisovno gradivo ne kaže, da bi se sodišče po nastopu pravnomočnosti obtožnice soočalo z novimi dejstvi oziroma dokazi, ki bi bili relevantni za drugačno presojo utemeljenosti suma. Le-teh pa tudi pritožnica ne navaja, zato ne more računati na uspeh z obširno pritožbeno polemiko, katere bistvo je lastna dokazna ocena tekom preiskave priskrbljenih dokazov in s katero skuša pod vprašaj postaviti zaključek sodišča prve stopnje, da je utemeljen sum, da je obtoženec storil očitani mu kaznivi dejanji, še vedno podan.
Dolžnik ima prav, da iz sodnega registra izhaja, da je društvo, ki opravlja nepridobitno dejavnost. Dolžnik ni gospodarski subjekt, za katere v skladu s 482. členom ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih in za katera sodijo okrožna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - nujna zadeva - pritožba - tek rokov v času sodnih počitnic - sodne počitnice / poletno poslovanje
Storilec je sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja prejel osebno dne 10. 7. 2023.
Ker se je pri tej zadevi, ki se skladno z 209. členom ZP-1 šteje kot nujna, pritožbeni rok iztekel 18. 7. 2023, sta pritožba in njena dopolnitev, ki sta bili oddani priporočeno na pošto po izteku tega roka, prepozni.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 18, 18/2, 144, 144/5, 155, 155/1, 155/1-8.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom - preizkus z etilometrom
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
predelano vozilo - kolo z motorjem - zavest o protipravnosti
Pritožnik zatrjuje, da očitanega dne ob očitanem času na očitanem kraju ni zaznal hitrosti, ki bi presegala 45 km/h in šele ko so ga policisti ustavili, so ga tudi seznanili, da gre več od dovoljene hitrosti.
Iz zapisnika o zaslišanju obdolženca z dne 11. 8. 2023 izhaja, da je obdolženi izpovedal, da ga je policist ustavil, da mu je policist rekel, da je moped predelan, obdolženi pa mu je pritrdil, da gre več od dovoljene hitrosti, kar je sklepal po tem, da je na njem drugačna izpušna cev.
Protispisnosti, kot pritožbenega razloga po drugem odstavku 155. člena ZP-1, tako ni mogoče ugotoviti. V kolikor pa povzete pritožbene trditve zatrjujejo nepravilnost zapisnika z dne 11. 8. 2023, pa pritožbeno sodišče zaključuje, da iz navedenega zapisnika, ki ga je obdolženi podpisal, izhaja, da je obdolženi sledil glasnemu nareku ter da na zapisano nima pripomb. Zato s trditvami, ki so pritožbene novote in za katere obdolženec ne pojasni, zakaj teh dejstev brez svoje krivde ni mogel uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja po sodišču prve stopnje ne more izpodbiti.
ZP-1 člen 66, 66/6, 152, 152/1, 161, 161/2, 163, 163/1.
pritožba - umik pritožbe - dovoljenost pritožbe
Zagovornik storilca je pritožbo pred izdajo odločbe višjega sodišča nedvoumno umaknil. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 163. člena ZP-1).
ZPrCP člen 101, 101/3, 103/3-3, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2, 68, 157, 157/3.
načelo materialne resnice - ustavitev vozila - razlogi za izstop
V pritožbi storilec zatrjuje, da je iz avta izstopil zaradi astmatičnega napada, ker je rabil Ventolin, ki je bil v zadnjem delu avtomobila ter za svoje trditve sodišču predlaga, da si pridobi storilčevo medicinsko dokumentacijo. S takimi navedbami povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Poleg tega zgoraj povzete pritožbene trditve in v pritožbi predlagani dokazi (naj si sodišče pridobi storilčevo medicinsko dokumentacijo) predstavljajo pritožbene novote, saj storilec ni verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 157. člena ZP-1). Kot take so za pritožbeno sodišče neupoštevne in jih zato pritožbeno sodišče ni presojalo v smeri kršitve načela materialne resnice.