ZNP-1 člen 30/2, 42. ZNP-1 člen 210, 210/2, 210/3.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - razveza zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju postopka pravilno oprlo na določbi drugega in tretjega odstavka 210. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ju je uporabilo na podlagi 42. člena ZNP-1, saj ZNP-1 pogojev za nadaljevanje postopka v primeru mirovanja postopka posebej ne ureja.
predhodna odredba - kontradiktornost - pravica stranke do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presojalo upničine nove navedbe, podane v odgovoru na dolžničin ugovor, in nanje tudi oprlo svojo odločitev, čeprav ga pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo dolžnici. S tem je dolžnici odvzelo možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih (kršitev pravice do izjave) in je tako podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - delo policista - pojem nevarne dejavnosti
Okoliščine dogodka, v katerem je moral tožnik (policist) asistirati dežurni zdravnici v zvezi z njeno odredbo za prisilno hospitalizacijo osebe v psihiatrično bolnišnico, po oceni pritožbenega sodišča niso bile tako posebne, da bi kazale na to, da je pri tem delu obstajalo neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi.
OZ člen 10, 131, 135, 171, 185, 964, 965. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 51. ZPP člen 8.
nepremoženjska škoda - opustitev - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe
Sklicujoč se (tudi) na sodno prakso, je s pravilno zapolnitvijo pravnega standarda rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, kamor sodi namestitev protizdrsne preproge, pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je pravilno štelo, da bi potrebo po namestitvi slednje ob rednih pregledih upravnik lahko zaznal.
Gre za zakonsko dolžnost upravnika, za katero ta po členu 51/2 SZ-1 ne potrebuje predhodnega sklepa etažnih lastnikov, kot je to izpostavilo že prvostopno sodišče ki je utemeljeno zavrnilo predlog prvotoženke za pridobitev zapisnikov zborov lastnikov.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi verodostojne listine - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - nepravilen izračun stroškov
Dolžnik posameznih postavk izvršilnih stroškov in njihove višine v pritožbi konkretizirano ne izpodbija, je pa pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje posamezne postavke stroškov nepravilno seštelo.
podjemna pogodba - pogodba o delu - napake dela - zamenjava strešne kritine - strešna kritina - grajanje napak - ustno grajanje napak - skrita napaka - zamakanje strehe - notificiranje napake - jamčevalni zahtevek - rok za jamčevanje za napake
Podjemnik se ne more sklicevati na kakšno določbo členov 633, 634 in 635 OZ, če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - realizacija izvršbe - konec izvršilnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - zavrženje predloga
Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ko je bila izvršba zaradi izterjave nedenarne terjatve (kot edine predlagane) že realizirana, ga je glede na obrazloženo vložil po tem, ko je bil predmetni izvršilni postopek že (samodejno) končan. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tega predloga, saj končanega postopka ni mogoče nadaljevati
izločitev dokazov - prepoznava oseb po fotografijah - zaslišanje priče - odvzem prostosti - pravica do tolmača
UZ o opravljeni prepoznavi oseb po fotografijah v skladu s 46. členom ZNPPol v skladu s sodno prakso ne predstavlja dokaza v kazenskem postopku, temveč zgolj vir za pridobitev veljavnega dokaza, kar je v konkretnem primeru izpovedba priče, dana pred preiskovalnim sodnikom. Izpovedba priče ne more biti predmet izločitve, temveč se lahko tekom sojenja zgolj zastavi vprašanje verodostojnosti pričevanja, ki se nanaša na pravilnost ugotavljanja dejanskega stanja, ne pa na zakonitost prepoznave, opravljene v predkazenskem postopku.
Dejanje ni kaznivo, če iz njegovega opisa v tenorju obtožnega akta ne izhajajo zakonski znaki nobenega kaznivega dejanja. Opis dejanja mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Zakonski znaki kaznivega dejanja morajo biti opredeljeni z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin, če je to mogoče ter smiselno. Psihičnih procesov storilca pogosto ni mogoče konkretizirati določneje, kot že izhaja iz abstraktnega opisa dejanja, zato gre za stvar obrazložitve, ne opisa. Če opis kaznivega dejanja obsega tudi abstraktni dejanski stan, sestavljata abstraktni in konkretni del celoto.
Če sodišče ne bi imelo na voljo izvedenca z znanji obeh strok, bi moralo imenovati dva izvedenca in bi bili stroški celo višji na račun dvojnega študija spisa in prilog, eventualnega pridobivanja dodatne dokumentacije, materialnih stroškov ipd.
V tem primeru je šlo za dva medsebojno ločena dela, ki sta vsak zase zaključena celota.
Če najemnik ne vzdržuje stanovanja po določbah Pravilnika iz 125. člena SZ-1 je s tem podan odpovedni razlog za odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga.
ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212, 214, 214/2, 488.
tožba - sklepčnost tožbe - neprerekana dejstva - gospodarski spor - nesporno dejansko stanje
Vprašanje (ne)sklepčnosti tožbe je tesno povezano z materialnim pravom in pravdna stranka ni dolžna obširno in dodatno pojasnjevati vseh zatrjevanih dejstev, ampak je dolžna zatrjevati le minimum dejstev, ki omogočajo odločitev o postavljenem tožbenem zahtevku. Takšno trditveno breme je tožnica v konkretnem sporu (upoštevaje dejansko pavšalne ugovorne navedbe toženke) zmogla. Na tem mestu velja še opozoriti, da se takrat, ko pravdna stranka v svojih navedbah uporablja splošno znane pravne pojme, šteje, da zatrjuje celotne sklope dejstev, ki predstavljajo njihovo dejansko podstat. Zmotno je zato pritožbeno zavzemanje, da bi morala tožnica kakorkoli dodatno pojasnjevati utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju in višini.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - odvetniška tarifa
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje izvršilne stroške nepravilno odmerilo, ker je upniku za strošek za sestavo predloga za izvršbo priznalo le 200 namesto priglašenih 250 točk.
pritožbeni razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - odgovornost zzzs - poškodba delavca - regres - samostojni podjetnik - prenos podjetja
Razpolagalec (s.p.) tudi po prenosu podjetja odgovarja za prenesene obveznosti, če jih ne izpolni družba, in njegova obveznost je neomejena, subsidiarna (če jih ne izpolni družba) in solidarna.
Dolžnica ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložitve pritožbe zoper sklep o nadaljnjih stroških, vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse in neplačila sodne takse. Pritožba je neobrazložena in sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.