Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da druga toženka, ki je z darilno pogodbo nepremičnino pridobila, ni bila v dobri veri. Druga toženka je vnukinja pravdnih strank in glede na sorodstvene vezi je vedela, da gre za skupno lastnino pravdnih strank, kot tudi da tožnica ni dala soglasja za razpolaganje s skupno lastnino
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo obstoj zatrjevanih spremenjenih okoliščin tako na strani tožeče kot tožene stranke ter vpliv teh spremenjenih okoliščin na že določeno preživnino.
Če naj bi se nova dejstva ali novi dokazi v smislu 10. točke citiranega 394. člena ZPP lahko uporabili v prejšnjem postopku, bi morali takrat tudi obstajati. Dejstva oz. dokazi, ki nastanejo pozneje, niso razlog za obnovo postopka.
Dolžnici ni bil vročen predlog izvršitelja z dne 20.7.2005, s katerim se predlaga njeno kaznovanje. S takim, nezakonitim postopanjem, pa je sodišče prve stopnje odvzelo dolžnici možnost sodelovanja in obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZIZ člen 272, 272. SPZ člen 31, 33, 33/1, 31, 33, 33/1.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - varstvo pred motenjem posesti
2. odst. 33. člena SPZ določa, da ima posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, pravico do sodnega varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.
Posest pravice stvarne služnosti se pridobi z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino te pravice. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da tožnika posesti pravice stvarne služnosti nista imela, saj sta parcelo tožencev, zaradi nasprotovanja tožencev in zaradi tam parkiranih osebnih avtomobilov tožencev, lahko uporabljala le na skrivaj, ko tožencev ni bilo doma in ko toženca na svojem dvorišču nista parkirala svojih vozil.
Terjatev tožnika do toženca iz naslova posojilne pogodbe ni mogoče pobotati s terjatvijo toženčevega podjetja do tožnika, pa čeprav je toženec direktor ali edini lastnik svojega podjetja, saj ne gre za terjatev med istima strankama, ki sta hkrati drug do drugega upnika in dolžnika.
prenos poslovnega deleža – pogodba o neodplačnem odstopu poslovnih deležev
Izstop družbenika iz družbe je poseben institut, ki s prenosom poslovnega deleža ni v nobeni zvezi.
Družba v pravnem prometu nastopa s svojim imenom oz. firmo, zastopa pa jo poslovodja, ki pa mora, kadar izraža njeno poslovno voljo, v taki vlogi tudi nastopati. Iz notarskega zapisa, opr. št. SV 57/2000, pa je razvidno, da so pogodbo sklenile fizične osebe kot ustanovitelji in družbeniki T.N. d.o.o.. Tožena stranka v pogodbi kot stranka ni navedena niti se ni nobeden od podpisnikov pogodbe izkazoval kot njen zakoniti zastopnik.
izvršilni stroški - plačilo za delo izvršitelja - preklic rubeža
Če izvršitelj brez upnikovega predloga razpiše ponovni rubež in ga nato na upnikovo zahtevo prekliče, ni upravičen do povračila stroškov v zvezi z razpisom tega (ponovnega) rubeža.
Če škode ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, jo nadomesti denarna odškodnina. 186. člen ZOR določa, da se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.
Ob nastanku škode se lahko zgodi, da odškodninska obveznost še ni dospela, še ni čista. Zato ni nujno in to ta določba tudi ne pomeni, da je od trenutka nastanka škode dolžnik vedno že v zamudi.
Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ocenilo, kdaj je bila znana realna škoda in tožniku, razen s pavšalnim stavkom, ni povedalo zakaj šteje, da škoda še ni bila znana prej, kot pa mu jo je prisodilo.
Kdaj je bila škoda ugotovljena, je dejansko vprašanje, ki ga mora ugotoviti sodišče prve stopnje.
Škodni dogodek je posledica dveh protipravnih ravnanj. Tožena stranka, ki je na podlagi 16. čl. Zakona o javnih cestah upravljalec državnih cest, je bila dolžna med drugim zagotoviti tudi opravo nalog rednega vzdrževanja državnih cest oz. nadzora nad stanjem državnih cest, a za to ni poskrbela. Kljub temu, da je bila brežina nezavarovana, četrta toženka ni ukrepala, razen s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije. Tožnik je bil premalo pazljiv glede na signalizacijo, ki ga je opozarjala na možno oviro na cestišču in glede na tedanje vremenske razmere (mokro cestišče). Neskrbnost četrte toženke tako konkurira neskrbnosti tožnika in kršitev varnostnih predpisov o vzdrževanju ceste (kršitev profesionalne skrbnosti) ne more biti manjša od tožnikove kršitve.