izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je v pravnomočni sodbi v skladu z določilom 7. odstavka 364. člena ZKP navedeno, iz katerih razlogov sodišče ni ugodilo dokaznim predlogom, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
pripor - begosumnost - sklep o odreditvi pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pomisleki v ugotovljene dejanske zaključke v napadenih sklepih o poteku obdolženčevega izmikanja tako upnikom kot posledično državnim organom predstavljajo nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni predmet reševanja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožeča stranka je navedla vrednost spornega predmeta v višini 500.00O SIT. Ker tako ta vrednost ne presega prej omenjene meje, pomeni, da je tožeča stranka vložila revizijo zoper odločbo sodišča, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - priposestvovalna doba
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno izhajali iz določb tedaj veljavnega Občnega državljanskega zakonika oz. Codice Civile, ki sta poznala pravni institut priposestvovanja kot originalen način pridobitve lastninske pravice. Za priposestvovanje sta predpisovala daljše roke, ki so bili kasneje skrajšani na podlagi načelnega pravnega mnenja Zveznega vrhovnega sodišča, tako da je bila skrajšana priposestvovalna doba za pridobitev nepremičnine na 20 let (načelno pravno mnenje z dne 4.4.1960, Zbirka odločb, št. V/1-1960). Sodišče druge stopnje je tudi pravilno izhajalo iz domneve o dobrovernosti posestnika, a je tožena stranka v pravdi uspela dokazati, da je tožeča stranka vedela, da ni lastnica spornega zemljišča, saj se je sprva zavedala, da ni lastnica, dve leti po vselitvi v hiši in izvajanje posesti na sporni parceli pa je tudi izvedela, kdo je lastnik.
Mirovna pogodba z Italijo. Zakon o državljanstvu oseb na območju, priključenem po Mirovni pogodbi z Italijo k FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 104/47) člen 2, 2/2.
ugotovitev državljanstva
Ker je tožnik izkoristil v Mirovni pogodbi z Italijo predvideno možnost opcije za italijansko državljanstvo, ni nikoli postal državljan FLRJ.
izvajanje dokazov - zagovor kot dokaz - načelo proste presoje dokazov - pregled spisov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker sodišče v kazenskem postopku ob ugotavljanju dejstev upošteva načelo proste presoje dokazov, to pomeni, da ob presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno (1. odstavek 18. člena ZKP). Sodišče lahko zato za ugotovitev dejstva, ki je obtožencu v škodo, upošteva tudi njegov zagovor in zagovor soobtoženca.
Izpodbijanje ugotovitve, da je obsojenec ravnal z naklepom, v obravnavanem primeru predstavlja izpodbijanje ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih je sodišče napravilo takšen sklep. To pomeni izpodbijanje dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Podana je relativna kršitev določb kazenskega postopka (73. člena ZKP), ker v času, ko je bil obsojenec zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, v spisu ni bilo izjave soosumljenca.
nedovoljeni dokazi - uporaba svojega jezika v postopku - priče - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Le zato, ker je pri zaslišanju prič sodeloval tolmač za srbski jezik, čeprav obsojenčev zagovornik meni, da bi moral sodelovati tolmač za albanski jezik, ne pomenijo izpovedbe navedenih prič nedovoljen dokaz. Načelo namreč je, da se stranke oziroma drugi subjekti v postopku seznanijo z vsebino procesnih dejanj v jeziku, ki ga poznajo, če to ni jezik, v katerem teče postopek.
ZKP člen 195b, 195b/1, 195b/2, 201, 201/1-1, 420, 420/2.
javljanje na policijski postaji - nadomestitev javljanja na policijski postaji s priporom zaradi kršitve obveznosti javljanja - načelo kontradiktornosti - pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z določbami, ki urejajo odrejanje javljanja na policijski postaji in omogočajo ponovno odreditev pripora v primeru kršitve tega ukrepa, ni predpisano, da je pred odločitvijo o ponovni odreditvi pripora zaslišanje obtoženca obligatorno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS06556
ZDen člen 88, 92.ZZad člen 57, 57/2.ZIKS člen 145, 145/1, 145a, 145b. ZIKS-G člen 2.ZNP člen 19, 20.ZPP člen 187, 191, 191/2, 339, 339/2-11, 339/2-8, 339/2-11.
udeleženci nepravdnega postopka - subjektivna sprememba predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravice pridobljene v upravnem ali sodnem postopku - sprememba zakonodaje - ustavna odločba - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Za vračanje premoženja, zaplenjenega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31.12.1958, so se uporabljale določbe ZDen na podlagi njegovega 92. člena, ki pa je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča (U-I-10/92). Sama razveljavitev ni vplivala na utemeljenost denacionalizacijskih zahtevkov (vštevši zavarovanje iz 88. člena ZDen) v primerih, ko so upravičenci zahtevali namesto v denacionalizacijskem postopku vrnitev v sodnem postopku po določbah ZIKS. To tudi ni vplivalo na pravice pridobljene v denacionalizacijskem postopku ali po določbah ZLPP na podlagi vloženih predlogov za izdajo začasnih odredb, kar velja tudi za postopek lastninjenja in vračanja družbenega premoženja po 57. členu ZZad. Stranka, ki je pridobila neke pravice v enem postopku, jih ne more izgubiti, če uveljavlja zaradi spremenjene zakonodaje svoj zahtevek v drugem postopku.
ZZZDR člen 114, 114/4. ZOI člen 2, 2/1, 7, 7/2, 7/4.
sprememba otrokovega osebnega imena
Če drugi roditelji, ki z otrokom ne živi, ne soglaša s predlagano spremembo osebnega imena mladoletnega otroka, o spremembi v skladu z določbo 4. odstavka 7. člena ZOI odloči organ, pristojen za socialno skrbstvo.
izvajanje dokazov - sodba tujega sodišča kot dokaz - načelo proste presoje dokazov - nedovoljeni dokazi - branje zapisnikov o izpovedbah prič - priča s prebivališčem v tujini - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravna kvalifikacija dejanja, za katerega je bil M.K. obsojen v Avstriji, je bila po slovenski zakonodaji opredeljena po 3. odstavku 168. člena KZ-77 z zagroženo kaznijo najmanj 5 let zapora ali z zaporom 20 let, medtem ko je bila v avstrijskem KZ v 1. odstavku 143. člena zagrožena kazen zapora od 5 do 15 let za enako kaznivo dejanje. Obvezna obramba pri prvem zaslišanju je bila pri nas vezana na zagroženo kazen 20 let zapora, ker pa je bila za obravnavano kaznivo dejanje po avstrijskem KZ predpisana nižja kazen, obvezna obramba kot procesna garancija po našem ZKP v času sojenja M.K.-ju ni bila kršena.
Pravilno je stališče, da je treba veljavnost dokaznega gradiva (sodb in njim priloženih listin zoper obsojenega M.K.), pridobljenega s pravno pomočjo, presojati z vidika veljavne procesne zakonodaje države, v kateri je bil izveden kazenski postopek zoper obsojenega M.K.
Čeprav sta bila oškodovanca v Avstriji zaslišana brez navzočnosti obrambe, ki o tem tudi ni bila obveščena, ni podana kršitev določb kazenskega postopka po 2. odstavku 371. člena ZKP, saj kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe.
Oškodovanca namreč nista identificirala nobenega od storilcev.
Pravilno vabljeni priči sta tuja državljana, ki sta izrecno odklonila udeležbo na glavni obravnavi pred našim sodiščem. Zato so bili izpolnjeni pogoji za branje njunih prejšnjih izpovedb po 1. točki 1. odstavka 340. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - stvarna pristojnost višjega sodišča
Po 67. členu ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Iz navedenega izhaja, da sodišče lahko določi, naj v zadevi odloča drugo sodišče, ki ima enake pristojnosti, le na drugem območju. Nobenih razlogov pa ni, da bi vrhovno sodišče, ki po 37. členu ZPP odloča o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč, o revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti, in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, odločalo kot pritožbeno sodišče v tožnikovi zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21410
KZ (1977) člen 100, 100/1, 100/2.ZKP člen 18, 18/1, 354, 354/1, 371, 371/1-9, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posilstvo - prisiljenje k spolnemu občevanju - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z opisom, da sta obsojenca oškodovanko prisilila k spolnemu občevanju tako, da sta ji vsilila spolni odnos, čeprav se je temu upirala z odrivanjem z rokami in z nogami oziroma s kričanjem ter jokanjem, je v zadostni meri opredeljena prisila obsojencev kot znak kaznivega dejanja posilstva po 1. in 2. odstavku 100. člena KZ-77.
Ker je sodišče prve stopnje obrazložilo zavrnitev dokaznih predlogov obrambe, sodišče druge stopnje pa je v zvezi s tem poleg ustrezne obrazložitve navedlo še, zakaj izvedba teh dokazov ne bi mogla vplivati na sprejete zaključke glede odločilnih okoliščin, ni bila storjena kršitev 29. člena URS in 17. člena ZKP, ker sodišče ni zaslišalo vseh predlaganih prič.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožniku, ki je bil nasilno pregnan s svojega doma, je mogoče priznati uveljavljeni status begunca in pravice šele od uveljavitve novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN-D), s katero je bil razširjen krog upravičencev tudi na osebe, ki so bile med vojno nasilno pregnane s svojega doma, ne glede na to, da je zahtevo vložil pred uveljavitvijo novele.
upravičenci za denacionalizacijo - nezmožnost presoje zakonitosti akta o nacionalizaciji v denacionalizacijskem postopku
Premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi 7.a člena ZNZGP je po določbi 8. točke 3. člena s tem izrecno izključeno iz denacionalizacije. V postopku denacionalizacije ni mogoče presojati zakonitosti pravnomočnega upravnega akta, s katerim je bilo podržavljenje izvršeno.
Dokler pa razlastitveni odločbi ni odvzeta veljavnost (in torej obstaja), ne more biti podana pravna podlaga za vrnitev razlaščene nepremičnine razlaščencu (ne po določbah ZRPPN ali sedaj ZSZ in ne po ZTLR).