KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00076741
KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/2, 278, 278/1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kazniva dejanja, storjena s sredstvom javnega obveščanja - žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - novinarsko poročanje - zasebna tožba - ugovor zoper zasebno tožbo - zavrženje zasebne tožbe - upravičeni tožilec - obstoj kaznivega dejanja - ugovorni postopek
Res se v okviru inkriminiranih trditev obdolženih A. A. in B. B. v pretežni meri navajajo pravne osebe, ob čemer se zasebni tožilec neposredno omeni le kot avtor trditve, da država ni nič izgubila, ampak pridobila; vendarle pa je povezava med osrednjim sporočilom inkriminiranih delov prispevkov (finančni zlom Y. in obeh holdingov, stečaj omenjenih pravnih entitet, posledice teh stečajev, težave državnih bank in državnih gospodarskih družb, skoraj dvemilijardni primanjkljaj in škoda za davkoplačevalce) in zasebnim tožilcem, ki je znano imel določeno vlogo v lastnici holdingov in družbe X. ter tudi v sami tej družbi, razvidna iz razloga, ker je način poslovanja pravnih entitet vsaj posredno določen z ravnanjem z njimi povezanih fizičnih oseb.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izjave, ki sta jih po opisu v zasebni tožbi dala obdolžena, ne predstavljajo trditev o takšnih dejstvih, ki terjajo zaključek o izpolnitvi zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Ni dvoma, da izjave o finančnem zlomu, stečajnih postopkih, visokem dolgu ter oškodovanosti davkoplačevalcev, kar je po opisu vsaj posredno povezati z ravnanjem zasebnega tožilca, pomenijo negativno konotacijo takšnega ravnanja; vendar pa je kontekst, ki ga zatrjuje sam zasebni tožilec v zasebni tožbi, tak, da se izkaže za pravilno ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da gre le za običajno novinarsko poročanje o zadevi javnega pomena. Pojmi, kot so "največja finančna afera, propadla cerkvena holdinga, skoraj dvemilijardna luknja", uporabljeni v povezavi z oškodovanostjo slovenskih davkoplačevalcev, kljub negativni sporočilnosti ne dosegajo kriterija sramotilne izjave, torej take, ki je objektivno sposobna škoditi časti oziroma dobremu imenu zasebnega tožilca, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče.
prodaja premoženja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - obvezne sestavine - javna dražba - zavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja s kupcem - elektronska javna dražba - pravilnik - spletna javna dražba v izvršilnem postopku
Spletne javne dražbe kot načina prodaje ZFPPIPP (še) ne določa, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Predviden pa je kot način prodaje v Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H; EVA-2016-2030-0030 z dne 30. 11. 2021).
Spletna (elektronska) javna dražba ne predstavlja le tehnike prodaje, kot to meni pritožnik, temveč tudi način prodaje, ki mora biti določen z zakonom, tako kot je to v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00057065
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 4427, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2, 429, 432, 432-3, 434, 436, 437, 437/1, 439, 439/1, 439/1-1, 440. ZSReg člen 11, 11/2, 19, 37, 37/1, 37/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2. ZNP-1 člen 42.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka izbrisa - razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu
Postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je urejen v ZFPPIPP. Za postopek izbrisa se uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, določena v ZSReg, če ni v oddelku 7.3 tega zakona drugače določeno (429. člen ZFPPIPP). V postopku izbrisa brez likvidacije izda registrsko sodišče najprej sklep o začetku postopka izbrisa, s katerim začne postopek izbrisa, če presodi, da obstaja izbrisni razlog (sklep o začetku postopka izbrisa; 434. člen ZFPPIPP). Če so podani zakonski pogoji izda nato registrsko sodišče sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (sklep o obstoju izbrisnega razloga; 439. člen ZFPPIPP). Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga nato registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra (izbris pravne osebe iz sodnega registra; 440. člen ZFPPIPP).
postopek osebnega stečaja - prijava terjatev v postopku osebnega stečaja - ločitvene in izločitvene pravice - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - zamuda roka za prijavo terjatve - poznejši preizkus terjatev - posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika
Navedbe pritožnika, da terjatve upnikov, ki so bile prijavljene po poteku roka za prijavo, ne bi smele biti priznane zaradi prepozne prijave, niso utemeljene. Na zgoraj navedena posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika v postopku osebnega stečaja pa so bili upniki tudi opozorjeni v 4. točki oklica o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.
izločitev dokazov - obrazloženost odredbe - tajno opazovanje - tajno delovanje - kazenska ovadba - preiskovanje kaznivih dejanj - naloge policije - preverjanje informacije - tajni policijski delavec - izvedba dokazov - uporaba tehničnih sredstev in metod - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - izzivanje kriminalne dejavnosti - utemeljeni razlogi za sum - hišna preiskava - navzočnost oseb pri hišni preiskavi
Okoliščina, da je bil ovaditelj v trenutku vložitve ustne ovadbe tajni delavec v drugi kazenski zadevi, sama po sebi ne pomeni, da je policija (že takrat) usmerjala njegova ravnanja zoper obdolženega A. A.
Glede na podatke spisa se je aktivnost policije pričela šele z naknadnim preverjanjem informacij ovaditelja s klasičnimi metodami dela.
Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, so med drugim preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj (2. alineja prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije - v nadaljevanju ZNPPol), katere policisti opravljajo tudi s pridobivanjem in vrednotenjem informacij (drugi odstavek 148. člena ZKP, prvi odstavek 11. člena ZNPPol ter prvi odstavek 33. člena ZNPPol), zaradi česar je mogoče zaključiti, da so policisti s preverjanjem informacij ovaditelja postopali v skladu s svojimi pooblastili.
Zapisnik o prepoznavi na podlagi fotografij in izjava, ki jo v zvezi s prepoznavo da oseba, ki opravlja prepoznavo (izjava po svoji naravi predstavlja obvestilo policiji po 148. členu ZKP), nista nedovoljena dokaza, saj sta pridobljena skladno z zakonskimi pooblastili policije (34. in 46. člen ZNPPol) in ju zato ni treba izločiti iz spisa. Nista pa dokaza v procesno formalnem smislu, zato se sodba nanju ne sme opirati. Zapisnik o opravljeni prepoznavi je zgolj vir za pridobitev veljavnega dokaza, na primer izpovedbe priče o poteku prepoznave na policiji. Če sodišče zasliši pričo o tem, kako je potekala prepoznava osumljenca po fotografijah, je dokaz izpovedba priče, ne pa listina, ki jo je sestavila policija. V zvezi s tem se tako utegne zgolj zastaviti vprašanje verodostojnosti (kasnejšega) pričevanja, ki pa zadeva pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa zakonitosti prepoznave, opravljene v predkazenskem postopku.
Pri ugotavljanju, ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem, ali bi ukrep na način, kot je bil izveden, napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega kaznivega dejanja sicer ne bi bila pripravljena storiti (tretji odstavek 155. člena ZKP), zato se mora tajni policijski delavec pri izvrševanju ukrepa omejiti na preiskovanje kriminalne dejavnosti obdolženca na način, ki je v bistvenem pasiven. Vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti se večinoma postavlja kot dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru, pri čemer je sprejemljivost policijskega ravnanja odvisna od skrbne presoje ugotovljenega dejanskega stanja.
Smoter srečanj med obdolženim A. A. in tajnim delavcem je bil v prodaji prepovedane droge kokain, pri čemer ravno okoliščina, da je obdolženec tajnega delavca sam vzpodbujal k nakupu večjih količin prepovedane droge, negira pritožbene zaključke, da je tajni delavec izzval obdolženega B. B. h kriminalni dejavnosti.
Policisti so dne 20. 4. 2021 zgolj terensko preverjali zbrane podatke o (neprijavljenem) prebivališču obdolženega B. B. Gre za opazovanje v smislu 1. alineje 6. člena ZNPPol, kot obliko opravljanja temeljnih policijskih nalog, katere policija opravlja zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije.
Zgolj preveritev dejanskega naslova bivanja osumljene osebe ter v tej zvezi opravljeno opazovanje še ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja.
ZDSS-1 člen 34, 41, 41/3.. ZPP člen 8, 321, 321/3.. ZDR-1 člen 4, 4/1, 18.. ZGD-1 člen 505.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - direktor - samostojni podjetnik - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da tožnik dela za toženko ni opravljal vsakodnevno v ustaljenem, vnaprej določenem delovnem času, da ga ni opravljal po navodilih toženke, temveč si je delovni čas in delovne naloge razporejal sam, da je vse odločitve sprejemal samostojno in da plačila za delo ni prejemal v enakih intervalih in zneskih, kot je to značilno za delavce, pravilno zaključilo, da razmerje med strankama v vtoževanem obdobju ni imelo elementov delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR‑1. Na tej podlagi je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja zavrnilo kot neutemeljen, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Predvsem odsotnost navodil in nadzora toženke ter tožnikovo prosto razporejanje delovnega časa, kar ta na več mestih v pritožbi celo izrecno poudarja, potrjujejo pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da toženka v vtoževanem obdobju nad njim ni izvajala t. i. direktivne oblasti delodajalca, ki je pomemben razlikovalni element delovnega razmerja od ostalih oblik dela (VIII Ips 236/2016).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je prišlo do škodnega dogodka zato, ker tožnik ni bil dovolj pozoren in skrben pri sestopanju, saj je, namesto da bi gledal, kam bo stopil in pri tem usmeril naglavno svetilko v tla, s čimer bi si povečal osvetlitev podesta, gledal predse oz. kot je sam izpovedal, da sploh ne ve, kam je gledal, ali gor ali... samo stopil je. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da to dodatno kaže na njegovo nezadostno pazljivost pri sestopanju.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43.
stroški sodnega tolmača
Po 43. členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pripada sodnemu tolmaču za eno stran prevoda iz tujega v slovenski jezik 28,00 EUR. Šteje se, da ima ena stran 1.500 znakov brez presledkov, za prevod manj kot ene strani pa je plačilo sorazmerno manjše. Kot je tolmač navedel v pritožbi, je prevedel 44 strani. Sodišče prve stopnje pravilno ni štelo za prevod fotografij, grafov, tabel in spletnih povezav, saj ne gre za prevod teksta, in utemeljeno upoštevalo, da je dejanski prevod obsegal le 35,5 strani.
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - video posnetek - izvajanje videonadzora
Na navedbe pritožnikov, da tudi v primeru, če je bilo na objektu opozorilo, da je objekt pod videonadzorom, ni izkazano in tega tudi sodišče ne navaja, da je opozorilo vsebovalo vse z zakonom predpisane bistvene sestavine iz tretjega odstavka 74. člena ZVOP-1, višje sodišče odgovarja, da s takimi navajanji pritožniki razlogov izpodbijanega sklepa sploh ne izpodbijajo, zgolj nakazovanje na hipotetično možnost, da obvestilo o izvajanju videonadzora ni popolno, pa zato nima nobenega upoštevnega pomena. Toliko manj, ker gre za navajanje novih okoliščin, brez kakršnekoli dejanske podlage in zato le za špekulativna sklepanja.
umik tožbe - razlog za umik - povrnitev pravdnih stroškov - ustavitev postopka
Tožnica trditev, da je toženec tožbeni zahtevek izpolnil ni podala.
Smisel zakonske izjeme, ko tožeča stranka takoj umakne tožbo, je v tem, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške, ker je z izpolnitvijo dejansko pripoznala tožbeni zahtevek. Razlog, zaradi katerega je tožnica umaknila tožbo, razen ko torej gre za izpolnitev zahtevka, ni pomemben, posledično pa ni pravno odločilno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen, niti ali je bil pravdni postopek potreben.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba
Otrokova pravica do zdravja je osrednjega pomena pri oceni največje otrokove koristi. Ob ugotovitvi, da je zaradi nereševanja zdravstvenih in razvojnih težav obeh otrok ogroženo njuno zdravje, se odločitev o omejitvi starševske skrbi izkaže za pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00057051
DZ člen 4, 4/1. ZD člen 4a. ZPP člen 236a, 236a/5, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev obstoja dedne pravice - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - elementi zunajzakonske skupnosti - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske in ekonomske skupnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - predložitev pisne izjave priče
Glede pisnih izjav prič se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnikoma, da naj bi bile te brez veljave zgolj zato, ker niso priložene fotokopije osebnih izkaznic, kot zahteva peti odstavek 236.a člena ZPP. Kopija osebne izkaznice služi zgolj potrditvi identitete priče, ki je dala pisno izjavo (ad probationem), ni pa pogoj za veljavnost pisne izjave priče (ad valorem). Da bi katera od spornih izjav ne izvirala od priče, ki je pod njo podpisana, pritožba konkretizirano ne trdi. Poleg tega je sodišče prve stopnje priče, ki so poprej dale pisne izjave, tudi zaslišalo.
Okoliščine bi utegnile kazati, da med zapustnikom in tožnico ni bilo intimne, čustvene povezanosti in medsebojne navezanosti, ki je potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje soočiti svoje razloge o tem, da B. B. ni bila »zapustnikova ljubezen«, temveč le dobra prijateljica, z npr. izpovedbami brata ter bivše žene, ki so vlogo B. B. prikazovali drugače.
Navezanost na bivšo ženo pomeni, da po naravi stvari (ker poligamije slovenski pravni red ne priznava) ne more biti navezanosti na partnerko, ali pa, da navezanost ne dosega stopnje, ki je potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o denarnem povračilu pravilno upoštevalo kriterije za odmero, ki so določeni v drugem odstavku 118. člena ZDR-1, oziroma v tem okviru predvsem delovno dobo tožnika pri toženki in njegove možnosti za novo zaposlitev. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen tri leta, pet mesecev, 25 dni, zaradi njegove visoke izobraženosti na področju tehnične stroke ga kljub starosti 54 let ob podani odpovedi ni mogoče šteti za težko zaposljivega delavca, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, pri čemer je utemeljeno upoštevalo dejstvo, da se je pri novem delodajalcu zaposlil že štiri mesece po prenehanju delovnega razmerja pri toženki. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo tudi nadaljnja kriterija za odmero, in sicer okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi (nezagotovitev zagovora), in pravice, ki jih je tožnik uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja (reparacija za okvirno tri mesece).
Zakon o kazenskem postopku ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje. Določbe 398. člena ZKP o pritožbi na vrhovno sodišče veljajo samo za sodbo sodišča druge stopnje, in sicer v taksativno naštetih primerih, medtem ko možnost pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje ni predvidena niti v določbah 402. člena ZKP niti v kakšnih drugih določbah ZKP. Sodišče prve stopnje zato o utemeljenosti pritožbe obsojene ni moglo odločati, nedovoljenosti pritožbe v danem primeru pa tudi pritožbenemu sodišču onemogoča njeno vsebinsko presojo.
ZPP člen 355, 365, 365/3, 366.. ZVEtL-1 člen 1, 22, 22/1, 35, 35/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Če pridobitelj posameznega dela stavbe na zahtevo sodišča ne more predložiti izvršilnega pravnega naslova, ker se je ta izgubil ali je bil uničen, lahko v roku, ki mu ga določi sodišče, predlaga vzpostavitev pravnega naslova.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - posredna diskriminacija - izbira presežnega delavca - zmotna uporaba materialnega prava - III. kategorija invalidnosti
Tožnici je bilo odrejeno čakanje, saj ji toženka po spremembi opisa delovnega mesta ni mogla zagotoviti dela skladno z omejitvami, pri čemer je za presojo zakonitosti odpovedi oziroma izbire tožnice kot presežne delavke nebistveno, ali je bila odreditev zakonita. Če bi šteli, da odreditev čakanja ni bila zakonita, bi tožnica delo lahko opravljala in bi bila izenačena z ostalimi delavci na delovnem mestu prodajalec, ki so delo dejansko opravljali, če pa bi šteli, da je bila zakonita, pa je posledica tožničine invalidnosti. To pa pomeni, da je toženka pri izbiri delavca, ki mu bo podana odpoved, ravnala posredno diskriminatorno, saj je bila tožnica z osebno okoliščino invalidnost (omejitev glede opravljanja dela, pri katerem ne bi dvigovala bremen nad 5 kilogramov) zaradi navidezno nevtralnega kriterija opravljanja dela postavljena v manj ugoden položaj kot drugi delavci.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 59 do 63, 200, 200/3.. URS člen 49.
nadaljevanje pravde z dediči - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja - agencijski delavec - solidarnostna pomoč - roki za uveljavljanje sodnega varstva
Ker je tožena stranka organizirala delo na terminalu, delo nadzorovala tako glede izvedbe dela, kot tudi varnosti in zdravja pri delu, prav tako pa je vsakega posameznega delavca IPS podjetij preizkusila, preden je začel opravljati delo, in je na ta način delavce izbirala, je utemeljen zaključek, da so formalni delodajalci pokojnega tožnika kot IPS podjetja po vsebini opravljali dejavnost zagotavljanja dela pokojnega tožnika toženi stranki, čeprav pogojev za to dejavnost po ZDR-1 in ZUTD ne izpolnjujejo. Ob tej ugotovitvi je sodišče, skladno s stališčem VSRS v svetovalnem mnenju VIII SM 2/2021, da je potrebno te delavce obravnavati kot delavce delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja delovne sile uporabniku tudi, če ni registriran za to dejavnost, in jim zagotavljati vse pravice, ki jih imajo delavci, zaposleni pri delodajalcih, ki so registrirani za posredovanje delavcev uporabniku, štelo, da je bil tudi pokojni tožnik agencijski delavec.
Glede na že izpostavljeno kompleksnost zadeve ter njeno zapletenost tako v dejanskem kot v pravnem pogledu, seveda ob dejstvu, da se na zadevi kontinuirano posluje, zgolj ob dejstvu, da je bila obtožba v tej zadevi vložena 5. 8. 2021 in da se obtoženi A. A. v priporu nahaja že več kot leto dni, torej od 14. 4. 2021, pa v tem trenutku še ni moč nasprotovati zaključku sodišča prve stopnje o sorazmernosti uporabljenega ukrepa v smislu časovnega trajanja osebnega omejevalnega ukrepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL00056830
ZSReg člen 19, 31, 31/1, 35, 35/4. ZNP-1 člen 41, 42. ZPP člen 354, 354/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/1, 43/1-1.
postopek vpisa v sodni register - predhodni preizkus predloga - prenos poslovnega deleža družbenika - priloge predloga za vpis pri prenosu poslovnega deleža - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register
V konkretnem primeru je šlo za izročitev premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti. Zato so tudi vsi pritožbeni očitki, da bi stečajno sodišče moralo upoštevati 9. člen Družbene pogodbe, ki določa, da morajo družbeniki dati soglasje za odsvojitev poslovnega deleža, neutemeljeni. V konkretnem primeru namreč ni šlo za pravno poslovno odsvojitev poslovnega deleža, niti ne v stečajnem postopku, zato sklicevanje na 9. člen Družbene pogodbe ni utemeljeno.
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 3/2. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 104/4. ZPP člen 212.
prodajna pogodba - izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev - neizpolnitev pogodbe - dolžniška zamuda - upniška zamuda - fiksni rok - razveza pogodbe po samem zakonu - razveza pogodbe zaradi zamude fiksnega roka - opravičljiva zamuda - pravilna uporaba materialnega prava - uporaba slovenskega prava
Ker je tožena stranka umaknila prevod sklenjene prodajne pogodbe, ki se nanaša na upoštevno materialno pravo, je treba šteti, da stranki ob sklenitvi pogodbe dogovora o pravu nista sklenili. Sta pa pravdni stranki med postopkom pred sodiščem prve stopnje jasno in nedvoumno izrazili svojo voljo, da se v zadevnem primeru v delu, ki ga sklenjena Prodajna pogodba ne ureja, uporabi relevantno slovensko pravo.
Čeprav je v pogodbi napisano, da bo prodajalec kupcu dobavil letalo najkasneje do 10. 1. 2020, to še ne pomeni, da je bil v tem primeru določen fiksen rok. Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena.
Zamuda zaradi običajnih dopustov pri izvajalcu vzdrževalnih del med božično novoletnimi počitnicami ter zaradi podaljšanja roka za pridobitev dovoljenja za plovbo zaradi božično novoletnih počitnic in večjega števila vlog ni opravičljiva zamuda. Običajne božično novoletne počitnice bi namreč tožeča stranka, kot strokovnjak pri prodaji letal, ob ustrezni skrbnosti morala upoštevati pri računanju časa potrebnega za vzdrževanje letala.
Tožeča stranka je izpolnila svoje obveznosti (če sploh) najprej 13. 2. 2020. Najprej tega dne je torej skladno z določilom prvega odstavka 5.2 člena Prodajne pogodbe pridobila pravico obvestiti toženo stranko o datumu prevzema letala in od nje zahtevati, da tri dni pred datumom dobave plača preostanek kupnine. Poziv toženi stranki z dne 13. 2. 2020 da naj izpolni svoje obveznost, ker je v zamudi, tako ni na mestu. Tedaj tožena stranka zaradi upniške zamude še ni mogla biti v dolžniški zamudi.