nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - obravnavanje predloga - zavrženje predloga
Nov predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče obravnavati, če stranka navaja ali izkaže spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu. A to je mogoče le v primeru, če prvotnemu predlogu ni ugodeno.
ZPP člen 300.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke
Sodna izvedenka je po preučitvi medicinske dokumentacije v spisu podala mnenje, da so tožničine zdravstvene težave tako izrazite, da vplivajo na njeno delovno zmožnost. Ni odločilno, ali je svoje mnenje utemeljila na razlogu bolečinskega sindroma ali pa na funkcionalnih težavah tožnice. Ključno je, da tožnica zaradi opisanih zdravstvenih težav svojega dela knjigovodje, ki je pretežno sedeče delo, ni zmožna opravljati.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056750
ZKP člen 213.b, 213.b/4, 213.b/5.
pravice pripornikov - nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov pripornika z osebami zunaj zavoda
V pritožbi obdolženčevega zagovornika uveljavljena kršitev iz četrtega odstavka 213.b člena Zakona o kazenskem postopku ni podana. Okoliščina, da je prvostopno sodišče izpodbijani sklep izdalo brez predloga državnega tožilca namreč ne predstavlja v pritožbi uveljavljane kršitve. Po vložitvi obtožnice namreč v skladu s petim odstavkom 213.b člena ZKP za izdajo izpodbijanega sklepa ni potreben predlog državnega tožilca, in tudi okoliščina, da obdolženi A. A. ni komuniciral s soobdolžencema, kar v pritožbi prav tako izpostavlja zagovornik, v ničemer ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim se obdolženemu A. A. prepoveduje medsebojno pošiljanje in sprejemanje pisem in drugih pošiljk ter vzpostavljanje kakršnihkoli stikov z ostalima soobdolžencema.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 314, 314/6. Navodilo o zapisniku o glavni obravnavi v kazenskih zadevah (2000) člen 12, 12/5.
prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka - pravica do obrambe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenih očitkov, da je bilo obrambi, ker ni razpolagala s prepisom zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, onemogočena kvalitetna obramba oziroma sestava pritožbe. Ne le iz razloga, ker zagovornik kopije prepisa zvočnega posnetka niti ni zahteval, temveč tudi zato, ker sta bila oba z obtožencem na naroku za glavno obravnavo navzoča, zagovornik je priči aktivno postavljal vprašanja, torej je bila obramba seznanjena z vsebino izpovedi priče, na katero se prvostopenjsko sodišče tudi sicer v izpodbijani sodbi sploh ni oprlo, nedvomno pa tudi z zagovorom obtoženca in z vsem dogajanjem na tem naroku.
ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - sporazum strank
Sklicevanje na pogodbo ne pomeni uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti na podlagi dogovora. Zgolj priložitev sporazuma brez izrecnega uveljavljanja ugovora temu ne zadosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059323
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 59, 59/1. SPZ člen 142, 142/1, 142/2. ZZK-1 člen 91, 92. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 340.
hipotekarni dolžnik - pravno nasledstvo - prehod terjatve - ugovor novega dolžnika - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - impugnacijski ugovor - neveljavnost vknjižbe hipoteke - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - neizvedba dokaza
Ugovorno in pritožbeno uveljavljano dejstvo, da dolžnica, ki je po podatkih zemljiške knjige pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi pogodbene zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom in se sama ni neposredno zavezala k izpolnitvi dolga po izvršilnem naslovu, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnik poplača iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljene nepremičnine.
Dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z uveljavljanjem, da je bila že v času pridobitve hipoteke bodisi solastnica te nepremičnine na originarni podlagi iz naslova skupnega premoženja bodisi izključna lastnica iz naslova njenega posebnega premoženja (kot sama s seboj v nasprotju navaja v ugovoru in pritožbi). Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje. Nikakor pa to ne pomeni, da jih ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ.
Prav tako dolžnica v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je ustanovljena hipoteka neveljavna, ker je prvotni dolžnik brez njenega soglasja in brez njene seznanjenosti s svojim poslovanjem obremenil skupno premoženje oziroma posebno premoženje dolžnice. Tudi te navedbe so namreč lahko le predmet pravdnega postopka, v katerem bi dolžnica uveljavljala neveljavnost na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa vknjižene hipoteke.
Ob reševanju pritožb je pritožbeno sodišče kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo. Po 139. členu ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe do pravnomočnosti sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057047
KZ-1 člen 75, 75/1, 75/2, 76, 76/1, 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-5, 377, 377/3, 383, 383/1, 383/1-2, 394, 394/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - poizvedbe sodišča - pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Glede na razloge v 39. točki obrazložitve sodbe je sodišče druge stopnje po tretjem odstavku 377. člena ZKP opravilo poizvedbe ter ugotovilo, da je bilo o premoženjskopravnem zahtevku v višini 9.284,50 EUR, ki ga je v pravdnem postopku podala oškodovana gospodarska družba, pravnomočno odločeno s sodbo I Cp 276/2021 z dne 20. 7. 2021. Pomeni, da od razglasitve sodbe sodišča prve stopnje do predložitve zadeve sodišču druge stopnje ni bilo več podlage za odločbo o odvzemu premoženjske koristi po prvem odstavku 75. člena KZ-1, saj se po prvem odstavku 76. člena KZ-1 premoženjska korist odvzame le, ko presega prisojeni premoženjskopravni zahtevek. To v obravnavani zadevi ni primer, zaradi česar je posredi kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki je obdolženki v škodo.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Sodna taksa za ugovor po plačilnem nalogu znaša 55,00 EUR. Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi lahko bil dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.
Nedvomno so pri tožnici podane zdravstvene težave, vendar pa te težave niso take, da bi pomenile njeno popolno nezmožnost za delo. Na podano izvedensko mnenje je tožnica posredovala pripombe, na katere je sodna izvedenka tudi odgovorila. Pri tem je pojasnila, da nobena medicinska dokumentacija ne izkazuje popolne nezmožnosti za delo do 29. 9. 2017. Novejši izvidi torej ne izkazujejo, da bi pri tožnici do 29. 9. 2017, ko ji je prenehala vdovska pokojnina, prišlo do popolne izgube delazmožnosti. V tem primeru pa niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da bi tožnica obdržala pravico do vdovske pokojnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058146
ZKP člen 344, 344/1, 358, 358-1, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1. KZ-1 člen 240, 240/1.
oprostilna sodba - razveljavitev sodbe - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - nerazumljivi razlogi
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - opravičljivost zamude - rok za ugovor - nepredvidljiv dogodek - nadomestna vročitev - povprečna skrbnost
Ob daljši odsotnosti od doma se od povprečno skrbnega človeka, ki je v spornem razmerju in lahko pričakuje sodni postopek, razumno pričakuje, da bo uredil prevzem poštnih pošiljk na pošti ali za prevzem koga pooblastil oziroma vsaj poskrbel, da bo nekdo preverjal hišni predalčnik.
Zamuda roka ni nastala zaradi nezakrivljenega nenadnega in nepredvidljivega dogodka resnejše narave, ki bi toženki onemogočal opravo pravnega dejanja, temveč je vzrok za zamudo v njeni sferi.
Izpodbijani sklep je sklep o popravi, ki ga predsednik senata oziroma razpravljajoči sodnik izda, da popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodne odločbe z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP).
ZDR-1 člen 85, 85/1, 200, 200/2, 200/3, 200/4, 200/5.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 40.
zavrženje tožbe - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pravica do sodnega varstva - stroški postopka
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je sodno varstvo predvideno le zoper morebitno kasneje podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 200. člena ZDR). Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic. V sodnem sporu, v katerem sodišče odloča o (ne)zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pa odloča sodišče tudi o (ne)utemeljenosti predhodnega pisnega opozorila.
Ker zavrženi vlogi nista tožba oziroma pritožba, pač pa gre za vlogi stranke, vloženi po pooblaščencu, ki po presoji sodišča prve stopnje ni imel ustreznega pooblastila tožene stranke za vložitev teh vlog, sodišče ni imelo pravne podlage v četrtem odstavku 98. člena ZPP. Sodišče bi lahko skladno s tretjim odstavkom 98. člena ZPP nadaljevalo postopek, ne da bi upoštevalo ti dve vlogi.
Sklepi registrskega sodišča kot listinski dokazi lahko služijo le za ugotovitev, da je sodišče odločalo o določenih vpisih v sodni register in kako je odločilo, ne morejo pa biti podlaga za ugotovitev, da je bila npr. skupščina zakonito sklicana, da je bila sklepčna, itd. Pravnomočen vpis zakonitega zastopnika v sodni register še ne pomeni, da se v gospodarskem sporu ne bi moglo izkazati, da sklep skupščine, ki je bil podlaga za vpis, nima pravnih učinkov.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - litispendenca
Izvršba s predlaganim novim sredstvom izvršbe ob izdaji sklepa z dne 19. 7. 2021 še ni bila v teku, prav tako izvršilni postopek še ni bil končan. Dejstvo, da sklep o izvršbi (v obsegu, v katerem je sodišče izvršbo pod točko I izreka dovolilo, in glede odločitve o stroških pod točko IV izreka sklepa o izvršbi) ob izdaji sklepa z dne 19. 7. 2021 še ni bil pravnomočen, pa ne vpliva na dopustnost izdaje sklepa o dovolitvi novega sredstva izvršbe. Tega je namreč skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ mogoče dovoliti kadarkoli po začetku izvršilnega postopka, vse do njegovega konca. Glede na obrazloženo tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo ovir za dovolitev izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
dedna pravica - zakonito dedovanje - pravica do nujnega deleža - izjava o odpovedi nujnemu deležu - preklic izjave o odpovedi dediščini
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD), saj gre pri dedovanju nujnih dedičev za zakonito dedovanje posebne vrste. Nujni dedič dobi nujni delež samo, če ga zahteva (40. člen ZD). Odpoved dediščine, ki je urejena v 133. členu ZD, je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. S to izjavo dedič ovrže domnevo, da dediščino sprejema. Pravna posledica odpovedi dediščine je v tem, da se šteje kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič.
V skladu s 138. členom ZD, lahko dedič, ki je dal izjavo o odpovedi dediščine ali sprejemu dediščine, zahteva razveljavitev izjave, če je bila podana s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti, kar lahko uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku.
Ker je tožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe vzelo na znanje.