ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - sporazum strank
Sklicevanje na pogodbo ne pomeni uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti na podlagi dogovora. Zgolj priložitev sporazuma brez izrecnega uveljavljanja ugovora temu ne zadosti.
Načelo ekonomičnosti postopka (t. i. stroškovni in časovni prihranek na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje) ne predstavlja nobenega izmed razlogov za prekinitev postopka. Razlogov za prekinitev postopka ni mogoče širiti izven tistih razlogov, ki so taksativno našteti v zakonu.
Tožnik z zatrjevano odškodninsko tožbo ne bi uspel. To pomeni, da ni podane vzročne zveze med očitanim protipravnim ravnanjem odvetnika (nevložitvijo odškodninske tožbe) in domnevno nastalo škodo, ki je ena od obveznih predpostavk odškodninske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059323
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 59, 59/1. SPZ člen 142, 142/1, 142/2. ZZK-1 člen 91, 92. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 340.
hipotekarni dolžnik - pravno nasledstvo - prehod terjatve - ugovor novega dolžnika - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - impugnacijski ugovor - neveljavnost vknjižbe hipoteke - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - neizvedba dokaza
Ugovorno in pritožbeno uveljavljano dejstvo, da dolžnica, ki je po podatkih zemljiške knjige pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi pogodbene zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom in se sama ni neposredno zavezala k izpolnitvi dolga po izvršilnem naslovu, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnik poplača iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljene nepremičnine.
Dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z uveljavljanjem, da je bila že v času pridobitve hipoteke bodisi solastnica te nepremičnine na originarni podlagi iz naslova skupnega premoženja bodisi izključna lastnica iz naslova njenega posebnega premoženja (kot sama s seboj v nasprotju navaja v ugovoru in pritožbi). Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje. Nikakor pa to ne pomeni, da jih ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ.
Prav tako dolžnica v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je ustanovljena hipoteka neveljavna, ker je prvotni dolžnik brez njenega soglasja in brez njene seznanjenosti s svojim poslovanjem obremenil skupno premoženje oziroma posebno premoženje dolžnice. Tudi te navedbe so namreč lahko le predmet pravdnega postopka, v katerem bi dolžnica uveljavljala neveljavnost na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa vknjižene hipoteke.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00059349
ZIZ člen 67, 67/1, 67/2, 68, 68/4, 69, 70. OZ člen 311. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/7, 31/8.
nasprotna izvršba - pogoji za nasprotno izvršbo - pobot - pogoji za pobot terjatev - sporna terjatev - predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava evropskih skupnosti - prekinitev izvršilnega postopka - odmera stroškov
V postopku nasprotne izvršbe se obstoj sporne terjatve, ki se jo uveljavlja v pobot, ne more ugotavljati, še vedno gre namreč za izvršilni in ne pravdni postopek. Ugotavljanju takih dejstev izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje. Uveljavljanje pobota je tako omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku.
Sodišče je pri presoji kriterijev za pobot, predvsem kriterija likvidnosti, upoštevalo veljavno slovensko pravo, to je določbe OZ, v povezavi s sodno prakso in pravno teorijo, in torej njegova odločitev ni bila odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti prava Evropske unije. Sodišče druge stopnje je zato predlog upnika za postavitev predhodnega vprašanja zavrnilo.
Stroškov pri nasprotni izvršni ni mogoče odmerjati po določbah Odvetniške tarife, ki veljajo za pravna sredstva (nasprotna izvršba namreč ni pravno sredstvo), temveč po določbah, ki veljajo za obrazložene vloge.
ZPIZ-2 člen 11, 27, 27/4, 27/5, 37, 37/6, 39a, 39a/1, 39a/2, 39a/5, 140, 140/6, 178, 391/1, 394.. ZUP člen 7, 147.. ZPP člen 13.
pravica do delne pokojnine - odmera starostne pokojnine - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - zmotna uporaba materialnega prava
V primeru priznanja pravice do izplačevanja 20 % starostne pokojnine je zavarovanec, če se za to odloči, do izplačevanja upravičen od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve (39. a člen ZPIZ-2). Ne gre torej za odločanje organa po uradni dolžnosti, temveč izključno na zahtevo stranke. Šele 27. 2. 2019 je tožnik vložil vlogo za (ponovno) priznanje pravice do 20 % starostne pokojnine, zato do nje pred 28. 2. 2019 ne more biti upravičen.
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da je tožnik po določbi šestega odstavka 37. člena ZPIZ-2 upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa zgolj za 1 % (tj. za 3 mesece pokojninske dobe brez dokupa), ker se je 1. 1. 2016 ponovno v obvezno zavarovanje vključil po prekinitvi zavarovanja 31. 12. 2015. Za takšen zaključek daje podlago gramatikalna razlaga besedne zveze iz šestega odstavka 37. člena ZPIZ-2 „in ostane vključen v obvezno zavarovanje“. Glede na pomen besede „ostati“ (ne prenehati biti) po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da enodnevna prekinitev obveznega zavarovanja ni bistvena.
odškodninska odgovornost države - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - premoženjska škoda - osebno delovno dovoljenje - lastninski certifikat - stroškovna odločitev - vsaka stranka krije svoje stroške
Pri prisoji ni odločilna zgolj dolžina trajanja izbrisa, temveč njegov vpliv na duševne bolečine, ki jih je trpela oškodovanka in ki niso nujno v koleraciji s trajanjem izbrisa.
Ob splošni negotovosti na trgu dela ni mogoče trditi, da je bil položaj delavcev tujcev povsem izenačen z delavci, ki so imeli slovensko državljanstvo in delovnega dovoljenja niso potrebovali.
Dvig tožbenega zahtevka ni vplival na nastanek dodatnih stroškov postopka, potrebnost pravde je povzročila toženka, postopek se nanaša na kršitev osebnostnih pravic, ki bi jih kot država morala spoštovati, zato je glede na dosežen uspeh v postopku pravično, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
dokazovanje z izvedencem - dodatno zaslišanje - nasprotja v mnenjih izvedencev
Drži pritožbena navedba, da je sodišče na glavni obravnavi dodatno zaslišalo zgolj izvedenca C. C. in da je njegovo mnenje ostalo nespremenjeno, zato pritožnica pravilno sklepa, da z zaslišanjem sodišče ni odpravilo nasprotij v mnenjih. Pritožbeno sodišče se, glede na jasno zakonsko določbo, strinja s pritožnico, da bi moralo sodišče zaslišati tudi izvedenca mag. A. A. Če se tudi z njegovim zaslišanjem nasprotja v izvedenskih mnenjih ne bi odpravila, pa bi moralo sodišče imenovati novega izvedenca.
Izpodbijani sklep je sklep o popravi, ki ga predsednik senata oziroma razpravljajoči sodnik izda, da popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodne odločbe z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP).
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog - razlogi sklepa - neskladje s podatki spisa - dejanje ni kaznivo dejanje - utemeljen sum - razveljavitev sklepa
Obstoj obtožnega predloga je za obravnavo zadeve odločilnega pomena, saj vložitev obtožnega predloga s strani upravičenega tožilca v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pomeni začetek kazenskega pregona in je v nadaljevanju predmet formalnega in materialnega preizkusa.
Sodišče prve stopnje svoje zaključke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljilo tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP, čeprav zavrženje obtožnega predloga iz obeh razlogov hkrati ni mogoče.
delni umik predloga za izvršbo - ugovor dolžnika - delno plačilo dolga
Upnik utemeljeno navaja dejanske okoliščine delnega umika - utesnitve predloga za izvršbo za plačani znesek. Tega je podal z vlogo z dne 8. 4. 2022, dolžnik pa je vložil ugovor 20. 4. 2022, kar je bilo po delnem umiku predloga za izvršbo.
Upnik utemeljeno navaja, da sodišče ni imelo razloga, da ne bi odločilo o delnem umiku predloga za izvršbo, saj je od tega odvisen nadaljnji postopek, ali bo šlo za spor majhne vrednosti in višina stroškov, sodnih taks.
ZPIZ-2 člen 66, 68, 403, 403/2, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143 do 149.
invalidnina za telesno okvaro
Tožnik je vlogo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro vložil 18. 12. 2019, ko še ni veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 121/2021, v nadaljevanju: ZPIZ-2J), ki skladno s spremenjeno določbo 403. člena ZPIZ-2 omogoča pridobitev invalidnine za zavarovance, katerih ugotovljena telesna okvara je posledica bolezni. Primeri, kakršen je tožnikov, ko je njegova telesna okvara nastala kot posledica bolezni in ne zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zaradi do 7. 8. 2021 veljavnega drugega odstavka 403. člena ne izpolnjujejo pogojev za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro nastalo zaradi posledic bolezni.
ZFPPIPP člen 14, 14/4-2. ZPP člen 13, 67, 70, 70-6, 206, 206/1, 319.
stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - delegacija pristojnosti - insolventnost - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - neplačane davčne obveznosti - objektivni test - subjektivni test - subjektivna in objektivna pristranskost - procesno vodstvo - res iudicata - neizpodbojna domneva insolventnosti
Pritožbeni očitki, ki merijo na nepristranskost sodnice sodišča prve stopnje in naj bi vzbujale dvom v njeno nepristransko odločitev, so usmerjeni v procesno vodstvo sodnice (v (ne)izvajanje dokazov ter odločanje o predlogu dolžnika za prekinitev postopka oziroma njegovo zavrnitev), ki je odločala na prvi stopnji o predlogu za začetek stečajnega postopka ter v obrazložitev izpodbijanega sklepa. To pa samo po sebi ne more vzbujati dvoma o nepristranskosti sodnice, temveč gre lahko kvečjemu za pritožbene razloge kršitve določb postopka.
Vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na utemeljenost odškodninske terjatve so za odločitev o pritožbi pravno nepomembne. Gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), zato o njej sodišče v postopku odločanja o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom kot o predhodnem vprašanju ne more in ne sme več odločati. Sodno varstvo je lahko učinkovito le, če se s sodno odločbo ne odpravlja samo negotovost, ki je obstajala do njene izdaje, temveč mora biti tudi trden temelj za bodoči razvoj pravnih razmerij. To trdnost oziroma avtoriteto daje sodni odločbi pravnomočnost. Zato postane pravno razmerje, na katero se sodna odločba nanaša, z njeno pravnomočnostjo "pravno utrjeno", tako da se lahko prizadeti pravni subjekti na to lahko zanesejo. S tem se krepi zaupanje v pravni red in zagotavlja varstvo pridobljenih pravic.
ZFPPIPP ne loči položaja, ko niso plačani davki in prispevki lastnikov dolžnika, ki so pri njem zaposleni, od vseh ostalih zaposlenih. Neizpodbojna domneva iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja enako za vse zaposlene, ne glede na njihov status, ki ga imajo pri pravni osebi.
Pritožniki bi zakonsko domnevo lahko uspešno izpodbili le, če bi trdili in dokazali, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056904
SZ-1 člen 42, 42/1, 44, 44/1, 63, 63/2. SPZ člen 119, 119/2, 119/4, 119/5. ZIZ člen 62, 62/2.
upravljanje večstanovajskih stavb - razmerja med etažnimi lastniki - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - dolžnost plačevanja v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna legitimacija v primeru neplačila v rezervni sklad - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - oblikovanje tožbenega zahtevka - nakazilo na račun upravnika - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - namenska poraba sredstev - poseben transakcijski račun - materialno procesno vodstvo - spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - upravnik večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - sestavine tožbe - prva pripravljalna vloga - enotna obravnava - trditvena in dokazna podlaga - dopolnitev tožbe
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, tvori tožbo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo pripravljalno vlogo.
Tožeča stranka bi morala zahtevati plačilo na poseben transakcijski račun etažnih lastnikov, kjer se zbirajo sredstva rezervnega sklada, in ne na račun upravnika.
Razpolagalna sposobnost etažnih lastnikov je zaradi stroge namenskosti in nepovratnosti sredstev rezervnega sklada zelo omejena. Kakršen koli prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na sredstvih rezervnega sklada mimo dovoljenih namenov uporabe, ki so izrecno in kogentno določeni, ni dovoljen.
obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Argument, da je dejansko stanje v zadostni meri razjasnjeno in da dokazi niso potrebni glede na izpovedi zakonitega zastopnika toženke in prič, pa tudi listinske (neimenovane) dokaze, bi prišel v poštev le v primeru, če bi bilo s temi dokazi že ugotovljeno tisto, kar je tožnica želela dokazati. Ne velja pa tudi obratno. Eventualno prepričanje sodišča, da ni prišlo do novih zaposlitev in da odpoved ne predstavlja povračilnega ukrepa, sodišča ne odvezuje obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožnica želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2.. ZUJIK člen 47a.. URS člen 2, 14, 49.. ZPP člen 337, 337/1, 362, 362/2.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - datum sodne razveze - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - višina denarnega povračila
Kriterija trajanja delavčeve zaposlitve iz 118. člena ZDR-1 ni mogoče razlagati tako, da se pri tem upošteva tudi obdobje priznanega trajanja delovnega razmerja s sodbo sodišča. Dejstvo, da sta pravdni stranki s pogodbo o zaposlitvi z dne 20. 5. 2020 vzpostavili delovno razmerje in ga tudi izvrševali, pri tem ne igra nobene vloge, saj je ta vzpostavitev delovnega razmerja temeljila na pravnomočni sodbi sodišča v prvotnem sojenju. Čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze se upošteva v okviru kriterija "pravic, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja", in sicer kot protiutež prvim trem kriterijem iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - daljše kot je to obdobje oziroma več pravic, kot je delavec uveljavil, manjše je povračilo in obratno.
Ob upoštevanju trajanja zaposlitve tožnice pri toženi stranki (tri leta), dobrih zaposlitvenih možnosti tožnice in okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ter upoštevaje priznane pravice do prenehanja pogodbe o zaposlitvi za obdobje več kot treh let, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo 6.860,43 EUR (tri plače).
DZ člen 7, 7/4, 8, 184, 184/3, 267, 267/1. ZNP-1 člen 110.
postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - korist mladoletnega otroka - otrok, oddan v rejništvo - bančni račun - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa - določitev preživnine
V obravnavani zadevi teče postopek za določitev preživnine, saj je bil mld. A. nameščen v rejniško družino. Določitev preživnine je v dani situaciji mld. A. nedvomno v korist, kot mu je v korist postavitev skrbnika za posebni primer, ki ima nalogo odpreti račun na njegovo ime in skrbeti za razpolaganje s preživnino. Sodišče prve stopnje je tako, ob pravilni uporabi materialnih in procesnih določb (prvi odstavek 267. člena DZ; tretji odstavek 184. člena DZ; 110. člen ZNP-1), povsem ustrezno zaščitilo mld. A. s tem, da mu je določilo skrbnika za posebni primer.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni razlogi sodbe - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe
Pravica do obrambe ni kršena vselej, ko sodišče zavrne dokazni predlog obrambe, lahko pa je podana, če sodišče ne izvede pravno relevantnih dokazov. Pri tem je na obrambi breme, da obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti, medtem ko se v dvomu šteje, da je vsak dokazni predlog v korist obdolženega in ga sodišče mora izvesti, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen. Sodišče potemtakem ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, mora pa vselej ustrezno obrazložiti, zakaj predlagani dokaz ni pomemben in ne more vplivati na dokazno oceno.
dedovanje - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitveni sklep - dedni delež - vračunanje daril v dedni delež - sporna dejstva o obsegu zapuščine - konkretne okoliščine - manj verjetna pravica - darilo - odpust dolga - volja zapustnika - notarski zapis - pogodba o preužitku
Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Zakon ne predpisuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zato mora o navedenem sodišče presoditi ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Pravica dediča, ki se sklicuje na ustni dogovor, je manj verjetna v primerjavi s pravico dediča, ki zatrjuje obstoj terjatve, za kar ima podlago v notarskem zapisu.
omejitve in izvzetja iz izvršbe - kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta - trditveno in dokazno breme dolžnika - prenos terjatve
Drži, da na podlagi te določbe predmet zavarovanja ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Vendar pa trditveno in dokazno breme, da so v zvezi s konkretnimi nepremičninami, ki so predmet zavarovanja, ti pogoji izpolnjeni, nosi dolžnik, ki mora navedbe in dokaze o tem podati najpozneje v ugovoru zoper sklep o zavarovanju (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ).