ZPosS člen 2, 8, 8/3. ZPP člen 219b, 219b/2, 219b/2-2.
poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - pravica do izjave
Z vročitvijo vloge, ki vsebuje poslovne skrivnosti, bi se izničil sam namen izdaje sklepa, s katerim se prepove ponovna uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti katere od strank. Bi pa lahko sodišče vlogo, predlog za izdajo sklepa o sprejemu ukrepov za varovanje poslovnih skrivnosti, predhodno vročilo toženi stranki, da nanj odgovori. S tem bi, brez da bi razkrilo poslovno skrivnost, stranki omogočilo izjavo o predlogu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057898
ZKP člen 357, 357-4, 358, 358-3, 372, 372-3, 383, 383/1. KZ-1 člen 34, 54, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/3, 240, 240/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
oprostilna sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nadaljevano kaznivo dejanje - sprememba oprostilne sodbe sodišča prve stopnje - zastaranje kazenskega pregona
Ob upoštevanju tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je desetletni zastaralni rok že potekel.
gospodarski spor majhne vrednosti - opravljanje upravniških storitev - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - sklepčnost tožbe - pavšalne pritožbene navedbe - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
Pri zahtevkih za plačilo upravniških stroškov obstaja ustaljena sodna praksa, da mora tožeča stranka za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške iztožuje, za katero obdobje in način oz. ključ delitve stroškov po posameznih postavkah.
Tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala, da bi stroške dobaviteljem storitev plačala iz lastnih sredstev, temveč je to navedla šele v svoji drugi pripravljalni vlogi (po ugovoru tožene stranke glede aktivne legitimacije v odgovoru na tožbo), kar je prepozno.
ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/4, 161, 161/1.
zamudna sodba - sorazmerni del regresa za letni dopust - terjatve iz delovnega razmerja - vloga v tujem jeziku - nedovoljen pritožbeni razlog
Toženka je 8. 9. 2021 vložila vlogo z istega dne. Vloga ni v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje je po pozivu na popravo, na katerega se toženka ni odzvala, izdalo sklep z dne 5. 10. 2021, s katerim je vlogo zavrglo. Sklep je pravnomočen (sklep VDSS Pdp 607/2021 z dne 25. 11. 2021). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da toženka na tožbo ni odgovorila. Njene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vlogo z dne 8. 9. 2021, so, ker je sklep o zavrženju pravnomočen, neupoštevne (pa tudi sicer neutemeljene; nobene podlage ni, da bi sodišče iz vloge v tujem jeziku razbiralo besede, ki imajo določen pomen tudi v slovenščini).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00057971
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25, 26. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 122, 122/2, 124, 125, 125/3, 125/4, 125/4-b, 125/5, 129, 129/1, 189, 189/1. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1, 48/1-d. ZMZPP člen 62. ZPP člen 185.
ugotovitvena tožba - kršitev znamke - pristojnost slovenskega sodišča - blagovna znamka EU - litispendenca - dogovor o pristojnosti - sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja - res iudicata - objektivne meje pravnomočnosti - nesklepčnost - pavšalne trditve - predhodna uporaba blagovnih znamk - kršitev človekovih pravic - pavšalni pritožbeni očitki
Bruseljska uredba v členu 25. določa tihi ali izrecni dogovor o pristojnosti, na kar se sklicuje tudi četrti odstavek 125. člena Uredbe EUTM, ki določa, da se člen 25. Bruseljske uredbe uporabi, če stranke soglašajo, da ima pristojnost drugo sodišče za blagovne znamke EU, oziroma se člen 26. Bruseljske uredbe uporablja, če toženec potrdi navzočnost na drugem sodišču za blagovno znamko EU.
Glede na to, da je tožeča stranka, ki ima sedež v Albaniji, vložila tožbo zoper toženo stranko, ki ima prav tako sedež v Albaniji, v Sloveniji, in upoštevaje, da se je tožena stranka spustila v spor in ni ugovarjala sodne pristojnosti slovenskega sodišča, je moč zaključiti, da je podana situacija iz b. alineje četrtega odstavka 125. člena Uredbe EUTM in je za sojenje v tem sporu pristojno slovensko sodišče.
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-5.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - odločba o kazni - kazen zapora - predpisana kazen - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - kršitev kazenskega zakona
Prvostopenjsko sodišče je ob tem, ko je obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1, napačno uporabilo določbo prvega odstavka 299. člena KZ-1 in obtožencu po navedeni zakonski določbi izreklo kazen treh mesecev, saj je za kaznivo dejanje, za katerega je obtoženca spoznalo za krivega (po tretjem odstavku 299. člena KZ-1), predpisana kazen od enega do petih let zapora.
Prvostopenjsko sodišče je z odločbo o določeni trimesečni zaporni kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, in s tem zagrešilo kršitev iz 5. točke prvega odstavka 372. člena ZKP, zato je višje sodišče ob pravilni uporabi zakonske določbe tretjega odstavka 299. člena KZ-1 obtožencu določilo kazen enega leta zapora.
Podatki o premoženju obsojenca v navedenem obdobju, ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje, in sicer da premoženja nima, da ni zaposlen in ne prejema denarnih nadomestil, ter ob tem ko ni podatkov o njegovih prejemkih oziroma virih preživljanja v letu, ko bi moral posebni pogoj izpolniti, sedaj pa prejema denarno socialno pomoč v višini 229,24 EUR mesečno, ne zadostujejo za zaključek, da je bil obsojenec objektivno zmožen izpolniti posebni pogoj.
stečajni postopek - vročanje v stečajnem postopku - objava na spletni strani AJPES
Strankam se v glavnem postopku zaradi insolventnosti omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih procesnih subjektov z objavo le-teh na spletnih straneh AJPES-a.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prvi prodaji - prodaja premoženja - prijava izločitvene pravice - materialne avtorske pravice - pravočasna prijava izločitvene pravice - sodna praksa - ovira za prodajo premoženja - postopek preizkusa terjatev
Pravočasna prijava izločitvene pravice je po tretjem odstavku 300. člena ZFPPIPP ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Glede določila tretjega odstavka 300. člena v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP pa je sodna praksa citirane določbe o prijavi izločitvene pravice in prenehanju le-te zavzela stališče, da je prijavo izločitvene pravice šteti za pravočasno, kar pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, če je prijavljena pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja.
Pravočasna prijava izločitvene pravice v predmetnem stečajnem postopku terja tudi izvedbo postopka preizkusa le-te.
plačilo pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških - stroškovnik - odmera stroškov - očitna napaka pri poimenovanju stranke - popravni sklep - napačen pravni pouk - dopolnilna sodba
Ker je iz stroškovnika jasno razvidno za katera opravila so stroški priglašeni in komu so nastali, poleg tega pa je tožnica stroške priglasila tudi sproti v posameznih vlogah, zgolj očitna napaka na stroškovniku pri oznaki stranke na višino odmere ni vplivala.
Odsotnost naziva sodišča, ki bo odločalo o pritožbi, ne predstavlja očitne pisne pomote ali pomanjkljivosti glede oblike oziroma neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00058073
ZPIZ-2 člen 194, 194/1.. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191.
invalidnina za telesno okvaro - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - obogatitveni zahtevek - zmota glede obstoja obveznosti
V obravnavanem primeru ni mogoč zaključek, da je toženec vedoma izplačal nedolg iz naslova invalidnine za teleso okaro, do katere tožnik ni bil upravičen. Izplačila so bila očitno posledica pomanjkljive skrbnosti. Do neupravičenih izplačil je prišlo zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami pri nosilcu zavarovanja. Pravila o zmoti, ki jo zakon ureja pri izpodbojnih pravnih poslih, kjer se zahteva njena bistvenost in opravičljivost, pri plačilu nedolga ne pride v poštev, saj je zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga lahko tudi krivdna. Zmota pri izplačilih invalidnine izključuje uporabo 191. člena OZ. Pravna podlaga za razsojo zadeve je zato nedvomno podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ.
rok za dopolnitev tožbe - pravočasna dopolnitev tožbe - dokaz o pravočasnosti
Vloga, ki je vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Iz priloženih dokazil izhaja, da je bila vloga poslana sodišču priporočeno. Zato se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Zato je treba šteti, da je bila dopolnitev tožbe poslana sodišču pravočasno, v petnajstdnevnem roku.
krivdni stroški - krivdni razlog za nastanek stroškov - prisilni privod
S pritožbo ni mogoče soglašati. V skladu s prvim odstavkom 94. člena ZKP je obdolženec, pa tudi oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ... vselej dolžan plačati, ne glede na izid kazenskega postopka, stroške nastale s privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezno sodno takso. Obdolženi A. A. je 20. 12. 2021 prejel vabilo sodišča za narok dne 13. 1. 2022, prevzem vabila pa je tudi lastnoročno podpisal, kot je to razvidno iz povratnice pripete k list. št. 100. Kljub izkazanemu vabilu pa obdolženec na narok 13. 1. 2022 ni pristopil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil. Glede na navedeno je sodišče odredilo privedbo po delavcih Policijske postaje, ki je bila realizirana 28. 2. 2022.
Smotrnost spremembe tožbe je podana, če se z njeno dovolitvijo prihrani ali prepreči nov sodni postopek in se tekoči spor ne obremeni preveč, upoštevaje ob tem načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP).
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 132/4, 132/4-1.. ZIZ člen 188a, 188a/1, 188a/4, 189, 189/3, 189/6.. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 12, 14.
začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - prekinitev izvršilnega postopka - spletna javna dražba v izvršilnem postopku - sklep o domiku
Razglasitev sklepa o domiku, do katere je zakonodajalec določil prekinitev postopka, je dejanje sodnika. Prvo tako dejanje v postopku spletne prodaje pa je šele izdaja sklepa o domiku, saj zaradi posebnega načina prodaje ta predhodno ni razglašen. Smiselna uporaba določil običajne prodaje (prvi odstavek 188.a člena ZIZ) mora slediti navedenemu posebnemu načinu izvedbe, kjer avtomatiziranim opravilom, dokler ta niso potrjena s strani sodišča, ne smemo dati enakega pomena kot ravnanju sodišča na naroku glede ugotovitve najboljšega ponudnika, ki ji sledi razglasitev sklepa o domiku (tretji odstavek 189. člena ZIZ).
Bistveno je, da je upnik predlagatelj v načrtu finančnega prestrukturiranja (od 2. 9. 2020 do 31. 12. 2021) predvidel za pokrivanje stroškov tekočega upravljanja rednih poslov in stroškov insolvenčnega postopka do skupne višine 990.000,00 EUR. Zaenkrat je dolžnik uspel poslovati s sredstvi 500.000,00 EUR, torej manj kot je predvidel načrt finančnega prestrukturiranja iz februarja 2021. Ker pa postopek prisilne poravnave še vedno poteka in bo za zaključitev terjal še nekaj dodatnega časa, je dolžnik predlagal, čemur je sodišče prve stopnje sledilo, da potrebuje še 150.000,00 EUR. To pa je še vedno nižji znesek od razpoložljivih sredstev načrtovanih v višini 990.000,00 EUR.
ZPP člen 254, 286b.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 82, 82/1, 86, 492, 492/3.
pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Tožnico bi bilo mogoče v I. kategorijo invalidnosti razvrstiti le, če pri njej ne bi bilo preostale delazmožnosti, ker več ne bi bila zmožna za nobeno organizirano pridobitno delo. Ker takšen zdravstveni dejanski stan ni izkazan, je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnjen.
Glede na preostalo delazmožnost je na podlagi 1. odst. 82. člena ZPIZ-2 tožnici zakonito priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 19. 11. 2020 dalje.
Določili 288. in 342. člena OZ ne smemo razumeti kot izključujoči določili; da prvo izključuje uporabo drugega, saj bi s tem glede možnosti zastaranja brez razloga bolje obravnavali tistega, ki opravi zgolj delno plačilo, od tistega, ki plača celotno obveznost. Razlaga ne sme biti toliko naklonjena dolžniku, da bi ta lahko zaobšel temeljno določilo, da ima plačilo zastarane obveznosti pravni učinek veljavne izpolnitve. Nenazadnje ima plačilo poseben pomen za zastaranje, saj pomeni tudi pripoznanje dolga, ki pretrga zastaranje (drugi odstavek 364. člena OZ). Razlaga določil glede zastaranja, kot omejitve pravice do sodnega varstva, ne sme širiti prostora za zastaranje, ampak mora biti restriktivna. Po drugi strani pa določila 288. člena OZ ob upoštevanju argumenta koherence vendarle ne smemo razumeti tako, da bi povsem izključevalo uveljavitev zastaranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00057075
GZ člen 3, 3/1-17. OZ člen 494, 495. ZPP člen 243.
prodajna pogodba za nepremičnino - stanovanjska hiša - prodaja v stečajnem postopku - javna dražba v stečajnem postopku - omejitve javnopravne narave - pravna napaka prodane stvari - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem - nelegalna gradnja (črna gradnja) - inšpekcijska odločba - pravilnost izpolnitve - odgovornost prodajalca - predpostavke odgovornosti - promet z nepremičnino - uporabno dovoljenje - izračun znižanja - tržna vrednost nepremičnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - cenilec gradbene stroke - predpravdno izvedensko mnenje - strankine navedbe - dokazovanje z izvedencem - nepristranskost izvedenca
Pravilnost prodajalčeve izpolnitve se presoja na trenutek, ko bi svojo obveznost moral izpolniti, in ne more biti odvisna od bodočih negotovih dogodkov. Tako tudi ne od aktivnega ali pasivnega ravnanja tretje osebe. To pa pomeni, da zaključka o pravni napaki ne gre vezati na to, da gradbena inšpekcija (po prodaji) vse do danes ni izdala odločbe, da gre za črno gradnjo.
Za presojo medsebojnih kupčevih in prodajalčevih pravic je odločilno pravno stanje stvari v trenutku, ko zapade prodajalčeva zaveza, ko bi torej moral na kupca prenesti lastninsko pravico in mu omogočiti, da stvar prejme v dogovorjenem ali običajnem pravnem stanju. Nesporno v tem postopku je, da je bila (v trenutku prodaje) gradnja izvedena v nasprotju z izdanima gradbenima dovoljenjema, o tem, da gre za neskladje, ki ga ni mogoče sanirati, pa se je sodišče prve stopnje prepričalo z vpogledom v listine A 13 in A 11. Če je gradnja izvedena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pa – v nasprotju s pritožbenimi očitki – zaključek prvostopenjskega sodišča, da takšno stanje onemogoča pridobitev uporabnega dovoljenja in otežuje nadaljnje razpolaganje z lastnino, ni napačen. Lastninska pravica je namreč v takšnem primeru omejena s pravico tretjega - države.
Za omejitve javnopravne narave prodajalec odgovarja, če kupcu niso bile znane in ne, če bi mu morale biti znane, ob pogoju, da je prodajalec vedel zanje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil.
Tožeča stranka je svoj zahtevek pravilno oblikovala na način, da je v 1. točki podala oblikovalni zahtevek, da se kupnina po prodajni pogodbi zniža na točno določen znesek, sodišče prve stopnje pa je zmotno presodilo, da je zahtevek v tem delu ugotovitveni in ga na račun pomanjkanja predpisa, ki bi določal, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, pa tudi zaradi pomanjkanja druge pravne koristi od ugotovitve pravice, zavrglo.
Predpravdno, s strani stranke predloženo strokovno mnenje, namreč ni dokaz, ki bi konkuriral mnenju s strani sodišča postavljenega izvedenca. Pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju gre za strokovno argumentiran del strankinih navedb.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna ureditev spornega razmerja - varstvo med več posestniki - posestno varstvo - ureditvena začasna odredba - sodna praksa - vsebina regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - nenadomestljiva škoda
Predlagana začasna odredba v svoji vsebini anticipira končno odločitev oziroma njen del.
V starejši sodni praksi takšnih začasnih odredb ni bilo mogoče izdati. Po sprejemu odločbe Ustavnega sodišča RS Up-275/97 s 16. 07. 1998 pa je bila takšna sodna praksa spremenjena. Ustavno sodišče je tedaj opozorilo na možnost izdaje začasnih odredb, s katerimi se doseže takojšnjo ureditev spornega razmerja, tako imenovanih ureditvenih začasnih odredb. Terjatve oziroma pravice strank namreč lahko ogroža tudi možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. To pa je v primeru, da osebi, ki sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ali bi ji grozila sila. Tudi pri ureditvenih začasnih odredbah pa je Ustavno sodišče glede vprašanja, ali sme biti vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, sprejelo kot pravilen restriktiven pristop – pojasnilo je, da „sme sodišče v izjemnih primerih izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje ... Z ustreznim restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov tudi nasprotne stranke - toženca, je mogoče zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
Bistvo ureditvenih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, ko anticipirajo končno odločitev oziroma njen del, odločanje terja restriktiven pristop in njihovo omejitev na izjemne primere ter upoštevanje strogih pogojev, saj začasna odredba ne sme postati sredstvo, ki bi nadomestilo redno sodno varstvo v pravdnem postopku. Drugače povedano: stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma nasilja ne bi ostalo brez pomena.