zaupanje v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je veljalo že v času pred uveljavitvijo SPZ in ZZK-1.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ne varuje brezpogojno, potrebna je namreč dobra vera. Ta se domneva. Izhodiščni položaj je namreč v načelu zaupanja v zemljiško knjigo, slaba vera pa je izjema, ki jo mora zatrjevati in dokazati nasprotnik. V zvezi s tem je treba upoštevati, da ima novi pridobitelj nepremičnine t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Toženec je dolžan z ustrezno mero skrbnosti poizvedovati o morebitnih pravicah tretjih zgolj, v kolikor na takšno možnost nakazujejo določene okoliščine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna klavzula – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po 37. členu ZDR med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca na svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Sodišče prve stopnje se o tem, ali je občasno varovanje nočnih lokalov, ki ga je pri drugi družbi opravljal tožnik, dejavnost, ki jo dejansko opravlja tožena stranka, ni izreklo. Poudarek je na dejavnosti, ki se pri delodajalcu dejansko opravljajo in ne na dejavnosti, ki jo ima delodajalec vpisano v registru. Sodišče prve stopnje je zato preuranjeno zaključilo, da ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
Obveznost plačila za opravljeno storitev nastane že na podlagi sklenjene pogodbe. Račun pa je le knjigovodska listina, v kateri je zapis poslovnega dogodka.
avtorski honorar za priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – izračun nadomestila – male avtorske pravice – glasbena dela tujih avtorjev – repertoar tujih kolektivnih organizacij
Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074048
URS člen 26. OZ člen 131, 168, 179. ZIZ člen 164, 64/2, 175, 175/1, 184, 192, 192/1, 192/2.
protipravno ravnanje sodnika – odškodninska odgovornost države – izvršba na nepremičnino – kršitev pravil izvršilnega postopka – izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine – odlog izvršbe – premoženjska škoda – izgubljen dobiček – uporabnina – nepremoženjska škoda – spor majhne vrednosti – nesklepčna tožba – materialno procesno vodstvo
Ker sodnica v izvršilnem postopku po pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine in plačilu kupnine ni izdala sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in torej ni ravnala v skladu z določbo 1. odst. 192. člena ZIZ, ki je jasna in ne dopušča različnih interpretacij, je ravnala protipravno, kar utemeljuje odškodninsko odgovornost RS.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073087
ZNP člen 9, 118, 118/2. ZPP člen 286. SPZ člen 48.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – velikost solastninkih deležev – vlaganje v objekt – prekluzija
Resničnost dejanskih trditev o vlaganju v objekt, ki stoji na sporni nepremičnini, lahko pogojuje le pridobitev obligacijskega zahtevka, ne pa spremembe solastnih deležev, zato odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi predlagateljice na pravdo za ugotovitev velikosti solastninskih deležev ni utemeljena.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068980
ZIZ člen 65. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija tretjega
Procesna predpostavka tožbe za nedopustnost izvršbe je vezana na obstoj sklepa o zavrniti ugovora tretjega. To velja tudi tedaj, ko je bila izdaja takšnega sklepa napačna.
sklep o dedovanju – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo - razveljavitev sklepa
Temeljni pogoj za izdajo pravilnega sklepa o dedovanju je, da je jasno, kaj sodi v zapuščino. Ker je v obravnavanem primeru spor o tem, sklepa o dedovanju še ni mogoče izdati.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - deljena dgovornost – ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - objektivna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela pri toženi stranki, ko je viličaristu pomagal s podlaganjem lesene gredi. Pri tem je cev zdrsnila z vilice viličarja, padla na konec lesene gredi in tožnika udarila v brado. Že viličar kot delovni stroj predstavlja nevarno stvar. Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem. V konkretnem primeru je tožnik v nevarnem delovnem območju viličarja pomagal viličaristu s podlaganjem cevi za lažje nakladanje. Tak postopek predstavlja nevaren postopek. Že zadrževanje v delovnem območju viličarja predstavlja povečano nevarnost poškodovanja. Zato za škodo, ki jo je utrpela tožnik zaradi nezgode pri delu, odgovarja tožena stranka kot delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.
pravica uporabe – dejanska uporaba zemljišča – posest – pridobitev lastninske pravice - lastninjenje
Pri pravici uporabe, ki je ostala po nacionalizaciji zemljišč v ožjih gradbenih okoliših bivšim lastnikom, je bilo odločilno, da so zemljišča, na katerih so prejšnji lastniki obdržali pravico uporabe, ta zemljišča tudi dejansko imeli v uporabi. Odsotnost posesti je praviloma izključevala pravico uporabe in to ne glede na to, ali je bila posest odvzeta z odločbo, ali pa je do opustitve posesti prišlo po odločitvi tistega, ki mu je pravica uporabe ostala po nacionalizaciji.
Po postavitvi vrtca toženi stranki pravice do uporabe nista mogli izvrševati, kar pomeni, da ob uveljavitvi ZLNDL nista imeli pravice uporabe, zato nista mogli postati lastnici sporne parcele.
Pritožnik s trditvami, da je terjatev v spornem znesku ugasnila že v letu 2002, zaradi pobota, in zato ni mogla nastati po računih iz leta 2004, nasprotuje samemu sebi, saj so terjatve po spornih računih nastale v letu 2004, zato v letu 2002 niso mogle biti pobotane.
izobraževanje – vračilo stroškov – pogodba o štipendiranju – pogodba o strokovnem izpopoplnjevanju – izobraževanje delavcev
Delovno mesto pravni svetovalec, ki ga je tožeča stranka ponudila tožencu na podlagi pogodbe o štipendiranju, je bilo ustrezno. Toženec je s tem, ko je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, kršil pogodbo o štipendiranju ter pogodbo o strokovnem izpopolnjevanju, zato je tožbeni zahtevek na vračilo stroškov izobraževanja tožeče stranke utemeljen.
Toženec kot štipendist je kršil pogodbo o štipendiranju tudi s tem, ker ni doktoriral v postavljenem roku in bi zato moral vračati štipendijo že iz tega razloga. V 7. členu pogodbe o štipendiranju je bilo namreč določeno, da lahko banka v primeru, ko štipendist krši svoje obveznosti po pogodbi, sporoči, da odstopa od pogodbe in zahteva vračilo izplačane štipendije (podobno določbo pa je vseboval tudi Pravilnik o štipendiranju tožeče stranke).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (vodja finančno računovodskega odseka v javnem zavodu) je s tem, ko je na elektronske naslove ministrstva, javnega zavoda oz. drugih oseb, brez pooblastila, navodila, odobritve odredbe, soglasja, oziroma vedenja direktorja tožene stranke (bolnišnice) ter kateregakoli nadrejenega delavca oziroma pooblaščenega organa tožene stranke poslal elektronsko sporočilo „Pojasnilo o pripravi ocene o poslovanju zavoda“, kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zato mu je bila zakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi.
OZ člen 637, 639. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 61/3.
podjemna pogodba - začasne situacije - dokončanje del - obračun vrednosti del - posebne gradbene uzance - jamčevalni zahtevek - znižanje plačila in povračilo škode - uzance
Posamezni račun, izdan na podlagi začasne situacije, ni poziv k prevzemu del in ne pomeni dokončanja del. Da bi lahko govorili o končanju del, bi morala biti izdana končna situacija in podpisan primopredajni zapisnik.
Ker tožena stranka ni ugovarjala količini izvedenih del ali zaračunanim cenam, so pravilno izstavljene začasne situacije postale samostojne denarne obveznosti, ki so dospele v dogovorjenem 15 dnevnem roku. Zato vprašanje dokončanja oziroma nedokončanja del za plačilo po začasnih situacijah ni relevantno, gre namreč za obračunavanje vrednosti del, izvedenih med gradnjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076118
ZSZ člen 13, 13/1, 64. ZRPPNDL člen 55.
razlastitev – odmera odškodnine – status zemljišča – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – prekluzija v nepravdnem postopku
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki je podlaga za razlastitev.
Tudi v t.i. predlagalnih nepravdnih postopkih velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku. Glede na to bi morale biti stranke konkretnega (predlagalnega) postopka, ki se je začel že leta 1991, na sistem prekluzij opozorjene.
V skladu s 55. členom ZRPPN je razlastitveni upravičenec dolžan izplačati odškodnino v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje tega sklepa do plačila.
Utemeljen je očitek o napačnosti zaključka, da je preozek hodnik (96 cm namesto 100 cm) napaka, ki je lahko ostala neznana profesionalnemu prodajalcu. Tak zaključek temelji na izvedenskem mnenju, da napaka ni očitna v tolikšni meri, da je profesionalni prodajalec ne bi mogel spregledati. Prvotoženec je javni stanovanjski sklad, ki se ukvarja z nakupom in s prodajo stanovanj in ki tako tudi sam prevzema stanovanja od investitorjev. Pri presoji očitnosti napake v razmerju do kupca kot laika so odločilne lastnosti napake, kot so njena vidnost, razsežnost, mesto ipd., pri prvotožencu kot osebi, ki se ukvarja z nakupom in prodajo stanovanj, pa te okoliščine same po sebi ne zadoščajo za izključitev uporabe 465. člena OZ.
Po drugem odstavku 15. člena ZVKSES ima kupec do odprave napak, reklamiranih ob prevzemu nepremičnine, in do zagotovitve pogojev za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v svojo korist pravico zadržati 5 % kupnine.
prodaja premoženja – sklep o prodaji – pomanjkljivost izreka – objava javne dražbe – seznam strojev in opreme – očitna pisna pomota – pritožba zoper sklep o prodaji
Navedeni seznam ne predstavlja samostojne sodne odločbe, temveč je sestavni del izreka sklepa o prodaji. Dejstvo, da le-ta ni bil objavljen, pa predstavlja pomanjkljivost prej navedenega sklepa, ki jo je potrebno uveljavljati v pritožbenem roku zoper ta sklep.
začasna odredba – bančna garancija za dobro izvedbo posla - neupravičeni poziv banki – načelo prepovedi zlorabe pravic
O kršitvi načela prepovedi zlorabe pravic iz 7. člena OZ je mogoče govoriti le, ko je izkazano, da nasprotna stranka (upnik) pravilno izpolnjuje temeljni posel, posledično pa upravičenec uveljavlja svojo pravico iz bančne garancije v nasprotju z njenim namenom.
Za neupravičeni poziv banki, naj izplača v bančni garanciji naveden znesek, bi šlo le, če bi bilo brez dvoma oziroma jasno izkazano, da naročnik garancije (upnik) ni kršil pogodbenih obveznosti ali, da je za kršitev pogodbenih obveznosti odgovoren sam upravičenec (prvo dolžnik). Ker v obravnavanem primeru, temu ni tako, o zvijačnem ravnanju prvo dolžnika ni mogoče govoriti, zato pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.
ZIZ člen 201, 271, 272/1. SPZ člen 194, 194/1, 197, 199, 199/1, 200, 200/1.
začasna odredba – zemljiški dolg – prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga – zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi – publicitetni učinek – namen zavarovanja
Ob izkazanih predpodstavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za zaznambo prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga, ki je stvarna pravica, v zemljiški knjigi. Takšno začasno odredbo lahko sodišče izda tudi v izvršilnem postopku in s tem vsaj z (omejenim) učinkom publicitete zavaruje upnikovo terjatev.
zapuščinski postopek – veljavnost oporoke – oporoka pred pričami – napotitev na pravdo – močnejša pravica
V primeru spora o veljavnosti oporoke gre za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem pa se šteje, da je bolj verjetna pravica tistih, ki se sklicuje na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost takšne oporoke (takšna oporoka namreč kljub obremenjenosti z morebitnimi »vsebinskimi« napakami, v kolikor ni izpodbita, velja oziroma velja dokler ni izpodbita).