ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 48 – 53.
nagrada in stroški izvedenca - pravica do nagrade - oprava izvedenskega dela - odgovor na pripombe
Ker izvedenec na pripombe strank ni odgovoril (navedel je le, da stranki konkretnih pripomb, ki bi terjale odgovor, nista podali, zaradi česar na njih ne more odgovoriti), ni upravičen do nagrade in povračila stroškov, saj ni opravil izvedenskega dela, za katerega bi Tarifa predvidevala nagrado.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - male avtorske pravice - odpoved materialni avtorski pravici - dokazno breme – dela tujih avtorjev tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis –
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave.
V Republiki Sloveniji je upravljanje malih avtorskih pravic z zakonom prenešeno na kolektivno organizacijo (tožečo stranko).
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev. Zato je uporabnik (tožena stranka) tisti, ki je dolžan dokazati, da je predvajal avtorsko nevarovana glasbena dela.
odškodnina za duševne bolečine – posebno težka invalidnosti bližnjega – trajnejša življenjska skupnost – preživet čas z neposrednim oškodovancem – višina odškodnine
Sodišče utemeljeno ni razlikovalo med materjo in očetom neposredne oškodovanke, saj se stopnja in trajanje njunih duševnih bolečin ne presoja glede na čas, ki ga s hčerko dejansko preživita. Bistvene so duševne bolečine, ki jih trpita ob zavedanju, da hčerkino stanje nikoli ne bo več takšno, kot je bilo pred nesrečo, in da bo tudi v prihodnje vsakodnevno odvisna od njune pomoči.
prodaja premoženja – sklep o prodaji – pomanjkljivost izreka – objava javne dražbe – seznam strojev in opreme – očitna pisna pomota – pritožba zoper sklep o prodaji
Navedeni seznam ne predstavlja samostojne sodne odločbe, temveč je sestavni del izreka sklepa o prodaji. Dejstvo, da le-ta ni bil objavljen, pa predstavlja pomanjkljivost prej navedenega sklepa, ki jo je potrebno uveljavljati v pritožbenem roku zoper ta sklep.
pravica uporabe – dejanska uporaba zemljišča – posest – pridobitev lastninske pravice - lastninjenje
Pri pravici uporabe, ki je ostala po nacionalizaciji zemljišč v ožjih gradbenih okoliših bivšim lastnikom, je bilo odločilno, da so zemljišča, na katerih so prejšnji lastniki obdržali pravico uporabe, ta zemljišča tudi dejansko imeli v uporabi. Odsotnost posesti je praviloma izključevala pravico uporabe in to ne glede na to, ali je bila posest odvzeta z odločbo, ali pa je do opustitve posesti prišlo po odločitvi tistega, ki mu je pravica uporabe ostala po nacionalizaciji.
Po postavitvi vrtca toženi stranki pravice do uporabe nista mogli izvrševati, kar pomeni, da ob uveljavitvi ZLNDL nista imeli pravice uporabe, zato nista mogli postati lastnici sporne parcele.
V času sklenitve sporne Kreditne pogodbe in Notarskega zapisa SPZ še ni veljal. Ravno dejstvo pravne praznine je razlog, da se je potrebno glede presoje neveljavnosti sporne vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve, opreti na določbe ODZ. Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve ima le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti absolutnega učinka, in je tako v skladu z določbami ODZ kot sedaj veljavnim SPZ ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.
ZIZ člen 201, 271, 272/1. SPZ člen 194, 194/1, 197, 199, 199/1, 200, 200/1.
začasna odredba – zemljiški dolg – prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga – zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi – publicitetni učinek – namen zavarovanja
Ob izkazanih predpodstavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za zaznambo prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga, ki je stvarna pravica, v zemljiški knjigi. Takšno začasno odredbo lahko sodišče izda tudi v izvršilnem postopku in s tem vsaj z (omejenim) učinkom publicitete zavaruje upnikovo terjatev.
zapuščinski postopek – veljavnost oporoke – oporoka pred pričami – napotitev na pravdo – močnejša pravica
V primeru spora o veljavnosti oporoke gre za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem pa se šteje, da je bolj verjetna pravica tistih, ki se sklicuje na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost takšne oporoke (takšna oporoka namreč kljub obremenjenosti z morebitnimi »vsebinskimi« napakami, v kolikor ni izpodbita, velja oziroma velja dokler ni izpodbita).
Obveznost plačila za opravljeno storitev nastane že na podlagi sklenjene pogodbe. Račun pa je le knjigovodska listina, v kateri je zapis poslovnega dogodka.
avtorski honorar za priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – izračun nadomestila – male avtorske pravice – glasbena dela tujih avtorjev – repertoar tujih kolektivnih organizacij
Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
nadomestilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – dela tujih avtorjev – male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – odpoved avtorski pravici - avtorsko nevarovano delo – dokazno breme – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je na podlagi samega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev. Zato je dokazovanje trditve, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, na uporabniku, ki se sklicuje, da uporablja avtorsko nevarovano delo.
Repertoar varovanih del tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je tako moralo odkloniti uporabo Pravilnika 2006 (exceptio illegalis).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074048
URS člen 26. OZ člen 131, 168, 179. ZIZ člen 164, 64/2, 175, 175/1, 184, 192, 192/1, 192/2.
protipravno ravnanje sodnika – odškodninska odgovornost države – izvršba na nepremičnino – kršitev pravil izvršilnega postopka – izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine – odlog izvršbe – premoženjska škoda – izgubljen dobiček – uporabnina – nepremoženjska škoda – spor majhne vrednosti – nesklepčna tožba – materialno procesno vodstvo
Ker sodnica v izvršilnem postopku po pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine in plačilu kupnine ni izdala sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in torej ni ravnala v skladu z določbo 1. odst. 192. člena ZIZ, ki je jasna in ne dopušča različnih interpretacij, je ravnala protipravno, kar utemeljuje odškodninsko odgovornost RS.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068980
ZIZ člen 65. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija tretjega
Procesna predpostavka tožbe za nedopustnost izvršbe je vezana na obstoj sklepa o zavrniti ugovora tretjega. To velja tudi tedaj, ko je bila izdaja takšnega sklepa napačna.
Tožnik je dokazal, da s toženko nista hotela tistega, kar sta izrazila navzven. Res ni dokazal, kaj sta v resnici hotela. A dokazno breme, kaj je bil prikriti posel, če ima iz njega do tožnika (isto ali kakšno drugo) terjatev, je na toženki. Seveda je močan indic, da je posel navidezen, če se dokaže tisti posel, ki ga je v resnici prikrival (vsebino in namen, causo prikritega posla), vendar to že na abstraktni ravni ne more biti tožnikov interes, s tem pa eo ipso tudi ne njegovo dokazno breme. Dovolj je, da dokaže, da „spodaj“ (izza navideznega posla) ni bilo nič, zato ni smiselno in ni treba, da bi moral konkretno dokaz(ov)ati, kaj je v resnici bilo.
Pritožnik s trditvami, da je terjatev v spornem znesku ugasnila že v letu 2002, zaradi pobota, in zato ni mogla nastati po računih iz leta 2004, nasprotuje samemu sebi, saj so terjatve po spornih računih nastale v letu 2004, zato v letu 2002 niso mogle biti pobotane.
pravočasnost grajanja procesnih napak – zavrnitev dokaznega predloga – opredelitev do dokaznega predloga – obrazložitev sodišča – vednost za kršitev
Stranka vse do izdaje izpodbijanega sklepa, v katerem ima sodišče še vedno možnost navesti razloge za zavrnitev predlaganega dokaza, ni mogla vedeti za storjeno kršitev. Ali je bila storjena kršitev, stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati.
varstvo in vzgoja otrok – stiki – preživnina – potrebe otroka – neformalen razgovor z otrokom – stroški postopka
Ni obvezno, da sodišče otroka povabi na sodišče. Neformalen razgovor lahko sodišče opravi s posredovanjem centra za socialno delo, kot ga je tudi v tem obravnavanem primeru, pogovor z otrokoma pa je opravila tudi sodna izvedenka.
ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov o povečanju osnovnega kapitala – pravni interes – ekonomski interes
Ni podana neposredna povezava med morebitno ugotovitvijo ničnosti skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala toženke in tem, da bi imeli pritožnici od tega kakšno pravno korist (npr. večji delež pri toženki). Obstoji zgolj oddaljena hipotetična možnost, da bi po poplačilu vseh toženkinih obveznosti ostal najprej preostanek stečajne mase pri toženki, ki bi postal del stečajne mase prve tožnice, in potem po poplačilu vseh prvo tožničinih obveznosti ostal preostanek stečajne mase pri prvi tožnici, iz katere bi se potem poplačali pritožnici, kar pa je izrazito ekonomski in ne pravni interes ter tako ugotovitvena tožba ni dovoljena.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS - odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti - določitev odškodnine - vrsta postopka - pristojnost pravdnega sodišča – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – predhodno vprašanje
O tem, katero premoženje je bilo predlagateljem mogoče vrniti v naravi, je upravni organ že dokončno odločil. Gre za odločitev, ki je bila sprejeta na matičnem področju in jo mora sodišče prve stopnje spoštovati. Njegova naloga pri odločanju o predlogu predlagateljev je, da glede preostalega premoženja (ki ni bilo vrnjeno v naravi) ugotovi, ali obstojijo pogoji za določitev odškodnine, saj so predlagatelji upravičeni zahtevati odškodnino za vse parcele, na katerih zaradi pravne ali stvarne nezmožnosti za vrnitev v naravi ne morejo uveljavljati istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred odvzemom. To nedvomno pomeni, da je predlagateljem kot članom gmajnske skupnosti potrebno omogočiti uživanje istih parcel, kot so jim bile odvzete in na enak način, če pa slednje ni mogoče, imajo pravico do odškodnine.