CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002343
OZ člen 197, 352, 352/2. ZUreP-1 člen 80, 80/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 26, 26/1.
odškodninska odgovornost občine - krivdna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok - trenutek nastanka škode
Ker je tožnik vložil tožbo po poteku petih let od nastanka škode, je stališče o zastaranju tožbenega zahtevka zaradi poteka petletnega objektivnega zastaralnega roka iz drugega odstavka 352. člena OZ materialnopravno pravilno.
pritožba ni dovoljena - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu obsojenca za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, pritožba zasebnega tožilca ni dopustna.
pravica do preživnine - preživljanje polnoletnega otroka - preživninske potrebe - preživninske zmožnosti - materialne in pridobitne zmožnosti - razporeditev preživninskega bremena
Prvostopenjsko sodišče v okviru ugotavljanja pridobitne sposobnosti toženca pravilno ni upoštevalo le njegovega mesečnega dohodka, za kar se zavzema toženec, ampak vse njegove dejanske prejemke (torej tudi prejemke na računih, ki jih toženec ima ter tudi njegovo ostalo premoženje). Toženec je prodal hišo za 75.000 EUR, v nepremičnino partnerke pa je vložil 16.000,00 EUR. Na podlagi navedenega je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da premoženjsko stanje toženca ni slabo, nasprotno, dobro je. Tako dobro je, da bo brez težave za lastno preživljanje ob že določeni preživninski obveznosti 300,00 EUR za sina A. zmogel plačevati tudi preživnino, določeno v tem pravdnem postopku.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe mladoletnega otroka - stroški življenjskih potreb otroka
Določanje preživnine ni računska operacija, pač pa ocena. Ocena, da je potreb iz naslova obleke, obutve, šole, šolskih pripomočkov, zdravstvenih pripomočkov, športa, športne opreme, telefona, frizerja in razvedrila povprečno na mesec za okoli 311 EUR, je glede na ugotovljene zmožnosti zavezancev realna in ne prenizka. Obseg potreb, ki se upoštevajo, namreč raste z naraščanjem sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje. Očitki, da so npr. stroški za šolske potrebščine 22 in ne le 18 EUR, za odbojko 70 in ne zgolj 46 EUR ter za mobitel 26 in ne le 12EUR, so v luči predstavljenega izhodišča zato nerelevantni, so v bistvu drobnjakarski in redundantni.
ZZZDR člen 65. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3. Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti člen 8.
razveza zakonske zveze - uporaba slovenskega prava - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba predpisov - Bruseljska uredba IIa
Podana je (tudi) pristojnost slovenskega sodišča, saj sta imela zakonca po neprerekanih navedbah tožnika zadnje skupno prebivališče v Republiki Sloveniji in je toženkino tu še vedno, čeprav dela v Avstriji, kjer ima začasno prebivališče.
SPZ člen 19, 19/3, 44, 44/1, 77. ZCes-1 člen 3, 3/2, 8. ZEN člen 20, 20/1. - člen 3.
postopek za ureditev meje - javna cesta - priposestvovanje na javnem dobru
Mejo med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem mogoče urediti le ob uporabi kriterija močnejše pravice. Slednjo je z ozirom na to, da je možnost priposestvovanja javnega dobra zakonsko izvzeta, mogoče ugotavljati le glede na potek katastrske meje med sosednjima nepremičninama.
Tudi v situaciji, ko je dokazni postopek zanesljivo pokazal, da geodetski podatki o poteku sporne meje v naravi niso natančni in zanesljivi, je presojanje močnejše pravice na temelju določb o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem namreč izključeno. Določbi v 44. členu SPZ in drugem odstavku 3. člena ZCes-1, ki pridobitve lastninske pravice na javni cesti kot javnem dobru s piposestvovanjem ne dovoljujeta, sta namreč zakonski normi kogentne narave, uporabe katerih tudi v primerih kot je obravnavani ni mogoče obiti. V kolikor pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru že na temelju priposestvovanja ni mogoča, pa še toliko bolj velja, da sporne meje ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti, še manj pa po pravični oceni.
Zgolj postavitev gradbenega objekta, ki ga kot objekt nizke gradnje predstavlja tudi cesta, preko meje nepremičnine na potek meje med sosednje ležečima nepremičninama namreč ne vpliva. Skladno z določbo 69. člena Ustave RS je sicer mogoč odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist (in sicer le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakona), vendar pa mora država ali lokalna skupnost skladno z zakonom ustrezno ukrepati že pred posegom v lastninsko pravico posameznika.
Tudi v tem postopku je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da deklica v odnosu do očeta ne doživlja stiske in s strani očeta ni ogrožena. Dekličine reakcije so posledica neurejenega starševskega odnosa.
motenje posesti - motenje posesti premičnine - predpostavke sodnega varstva - motorno vozilo - podaljšanje prometnega dovoljenja - uporaba motornega vozila v prometu
Obravnavana vozila, ki so registrirana na toženko, dejansko pa predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, je do izteka njihovega prometnega dovoljenja za vožnje uporabljal tožnik. Toženka ga je vsako leto pooblastila, da je lahko sam podaljšal registracijo navedenih vozil, po začetku postopka razveze pa mu je pooblastilo preklicala in pristojni UE izrecno prepovedala podaljšanje njihove registracije. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je s tem neposredno posegla v njegovo dejansko oblast nad vozili, zaradi česar jih ni mogel več uporabljati v javnem prometu, saj je motilno vsako dejanje, ki spreminja dotedanji način izvrševanja posesti.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - rok za uveljavljanje pravice do odkupa stanovanja - prekluzivni rok - zadržanje teka roka
Dvoletni rok po uveljavitvi zakona iz 123. člena SZ, v katerem je bilo mogoče vložiti zahtevo za odkup stanovanja s predvidenimi popusti oz. ugodnostmi po 117. členu SZ, je prekluzivni in ker prekluzivni roki tečejo ne glede na nemožnost uveljavljanja zahtevka, morebiten obstoj nepremagljivih ovir ne povzroči njihovega zadržanja (360. člen v povezavi s 345. členom OZ). Zamuda roka tako pomeni izgubo pravice do odkupa obravnavanega stanovanja s predvidenimi popusti.
podjemna pogodba - naročilo storitev - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - dokazna ocena - spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da montaže plačljivega števca tožnik ni naročil, kar je bistveno. Tožeča stranka kot pooblaščeni vzdrževalec števcev je bila toženca (potrošnika) dolžna seznaniti s plačljivostjo vgradnje digitalnega števca. Da bi tožnik vgradnjo števca naročil - zavedajoč se, da bo storitev menjave števca, ki je sicer brezplačna, plačljiva - sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
pridržanje na varovanem oddelku - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - socialno varstveni zavod - prostorska zasedenost
Prezasedenost socialno varstvenih ustanov je splošno znano dejstvo, zato pritožbeno sodišče ne dvomi v točnost pritožbene trditve, da so prostorske, s tem pa tudi kadrovske zmožnosti za sprejemanje novih oskrbovancev zapolnjene, tako pri pritožniku kot pri ostalih verificiranih socialno varstvenih zavodih. Glede na sodno prakso ni možno, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride. Zavzeto je stališče, da ima teža primera in nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenih zavodov.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010198
KZ-1 člen 87, 87/1.. ZKP člen 129.a, 129.a/6.
način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora - vrsta odločbe
Navedbe pritožbe, da denarne kazni ni mogel plačati, ker nima premoženja, zaposlitve in finančnih zmožnosti, ne morejo biti uspešne, saj je sodišče dolžno, ne glede na zatrjevane okoliščine, skladno z zakonom zagotoviti izvršitev kazni, in sicer v primeru neplačila denarne kazni tako, da jo spremeni v kazen zapora.
Ker gre za krivdno povzročene stroške, jih je dolžna plačati priča, njeni pritožbi pa ni mogoče ugoditi, ko se zavzema za to, da se jo plačila oprosti. Oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka v primeru krivdne povzročitve stroškov ni predvidena (šesti odstavek 95. člena ZKP), zato sodišče tudi nima podlage za presojo navedb priče, da stroškov ne more plačati.
osebni stečaj - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - nadaljevanje prekinjenega postopka - zaključek postopka osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Po zaključku stečajnega postopka je pravdni postopek dolžan prevzeti toženec, saj so omejitve njegove poslovne sposobnosti, ki so nastopile z začetkom postopka osebnega stečaja, s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka prenehale.
alikvotni del zapuščine - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - dedovanje na podlagi oporoke - navedba premoženja v oporoki - razlaga oporoke - deklaratorna narava sklepa o dedovanju
Skupnost dedičev, ki nastane s smrtjo zapustnika, praviloma preneha z delitvijo zapuščine med sodediče. Na osnovi te delitve vsak dedič dobi v izključno last določene stvari in pravice iz zapuščine, ki ustrezajo velikosti njegovega dednega deleža. S sklepom o dedovanju sodišče samo ugotovi, v kakšnem razmerju dediči dedujejo (3. točka drugega odstavka 214. člena ZD), dediči pa si morajo dediščino še razdeliti. To lahko storijo že v zapuščinskem postopku s sklenitvijo dednega dogovora, ki ga sodišče povzame v sklep o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD), lahko pa to storijo tudi kasneje, po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sklenitev takšnega sporazuma o delitvi dediščine pa odpade, kadar zapustnik že z oporoko določi, katere stvari gredo posameznim oporočnim dedičem, saj takšno oporočno določilo šteje kot razdelitev zapuščine in je zapuščinsko sodišče (v kolikor se dediči ne sporazumejo drugače) nanj vezano.
Posamezni od zapustnikov kot solastnik spornih nepremičnin z oporoko z njimi kot s celoto ni mogel samostojno pravno veljavno razpolagati tako, da bi jih med dedinji razdelil v naravi.
Izhodišče za iskanje pravega oporočiteljevega namena in razlago oporoke je sama vsebina oporoke. Sodišču se ni potrebno držati posameznih izrazov, temveč je njegova naloga najti smisel, ki izhaja iz izjave poslednje volje kot celote. Pri tem si sodišče sicer lahko pomaga z dejstvi in okoliščinami, ki niso razvidna iz same oporoke, z njeno razlago pa ne sme vnesti vsebine, ki v oporočni volji ni bila izražena. Napotilo iz drugega odstavka 84. člena ZD - razlaga v korist zakonitega dediča ali v korist tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost - je v razmerju do oporočiteljevega pravega namena iz prvega odstavka tega člena tako subsidiarne narave in pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o pravem oporočiteljevem namenu.
Sklep o dedovanju je sodna odločba deklaratorne narave, zato je z dajatvenim izrekom, ki bi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predstavljal izvršilni naslov, tudi sicer nezdružljiva. Ker upniki, četudi v tem postopku priglasijo svoje terjatve, v kolikor niso predlagali ločitve zapuščine skladno s 143. členom ZD, niso stranke zapuščinskega postopka, pa za ugotavljanje v tem postopku s strani upnikov priglašenih terjatev v izreku sklepa o dedovanju ter za napotitev upnikov na pravdo, da te terjatve uveljavijo, zapuščinsko sodišče nima osnove in za takšno postopanje tudi ni nobene potrebe.
kontradiktornost postopka - pravica stranke do obravnavanja - pravica do obravnavanja v postopku - kršitev pravice do obravnavanja
Ker iz razlogov sodbe pritožnik očitno ni razbral, da je tožeča stranka vložila vlogo, ki mu ni bila vročena, kršitev pravice do obravnavanja uveljavlja s sklicevanjem na izostanek glavne obravnave, na kateri bi predmet tožbe moral biti obravnavan. Ker mu ni bilo omogočeno, da se izjavi o trditvah tožeče stranke (niti na naroku niti pisno), je podana absolutna bistvena kršitev postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010239
ZKP člen 389.
pravočasnost dopolnitve pritožbe - neutemeljena pritožba - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožbeno sodišče je pritožbo obsojenca, vloženo 29. 6. 2017, ker je ni utemeljil, temveč je v njej le pavšalno navedel, da se pritožuje zaradi napačno ugotovljenega materialnega stanja, zavrnilo (točka I izreka sklepa). Obsojenec namreč v pravočasni pritožbi te navedbe ni z ničemer obrazložil, zato je pritožbeno sodišče ni moglo presojati.
krajevna pristojnost - nasprotna tožba - združitev postopka - ugovor krajevne pristojnosti - izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek
Postopek z nasprotno tožbo se skladno z določbo 183. člena ZPP lahko vodi le pred tistim sodiščem, ki vodi postopek s tožbo, s tem pa je možnost izbire krajevno pristojnega sodišča ob vložitvi nasprotne tožbe za njenega vložnika izčrpana. Sodišče nasprotne tožbe ni dolžno obravnavati skupaj s tožbo, ali bo to storilo, pa sodišče lahko presodi samo. Pri nasprotni tožbi pride do atrakcije krajevne pristojnosti in zato ni potrebno, da je sodišče, ki odloča o zahtevku med pravdnima strankama po tožbi, krajevno pristojno tudi za obravnavanje samostojne (nasprotne) tožbe med pravdnima strankama v obrnjenih procesnih vlogah. Glede na jasno dikcijo prvega odstavka 22. člena ZPP ugovor krajevne nepristojnosti lahko uspešno uveljavi le tožena stranka v postopku, v kolikor tega poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Tudi kadar se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, kar velja v primerih, ko je podana izključna krajevna pristojnost drugega sodišča, pa to tako skladno z jasnimi stališči sodne prakse kot pravne teorije lahko stori le v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Ta faza postopka se po stališču pravnih teoretikov konča s tem, ko sodišče uspešno vroči tožbo tožencu.
ZST-1 člen 12, 12/2.. ZPP-UPB3 člen 108, 108/1, 108/4.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - podpis stranke
Bistvo podpisa stranke iz zadnje alinej drugega odstavka 12. člena ZST-1 je v tem, da z njim stranka potrjuje svojo izjavo, da so vsi podatki iz četrte alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzame vso premoženjsko odgovornost (šesta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1). Pooblastilo za to izjavo pa ni in ne more biti vsebovano v splošnem pooblastilu za pravdni postopek iz 95. člena ZPP.