ZDR-1 člen 130, 130/1.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-2.
stroški prevoza na delo - plačilo stroškov
Plačilo stroškov prevoza na delo in z dela je urejeno v 130. členu ZDR-1, pri čemer se višina stroškov, če ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, določi s podzakonskim aktom (drugi odstavek 130. člena ZDR-1). S KPND je višina določena v višini stroškov javnega prevoza (2. točka 40. člena KPND). Med strankama je bilo sporno, ali je toženka tožniku dolžna plačati stroške nesubvencionirane vozovnice. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da mu je dolžna plačati stroške v tej višini, pri čemer je kot bistveno izpostavilo, kar pritožba zanemari, da je prevoz na delo in z dela izrecno izvzet iz subvencioniranja. Za prevoz na delo in z dela velja nesubvencionirana vozovnica in stroške v tej višini je toženka dolžna plačati tožniku. V vsakem primeru subvencioniranje ne pomeni, da je cena vozovnice nižja, ampak da jo v določeni višini krije nekdo drug, v konkretnem primeru Mestna občina A.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 14, 15, 16.. OZ člen 83, 86, 86/1, 94, 95, 95/1.
razlika v plači - odpoved terjatvi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da pogodbi o zaposlitvi zaradi oziroma v delu, v katerem sta se tožnici odpovedali vsem terjatvam zoper toženko, razen terjatvam iz te pogodbe nista nični.
Delavec se ne more vnaprej odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, lahko pa prosto razpolaga s terjatvijo, ki je že zapadla, in se ji v tem okviru "odpove". Tako sta tožnici prosto razpolagali s terjatvijo iz naslova že zapadlih razlik v plači, ko sta s toženko sklenili pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 5. 2019 in 16. 5. 2019, v katerih je vsebovana določba, da "pogodba predstavlja celoten dogovor med strankama in nadomešča vse morebitne prejšnje ustne in/ali pisne dogovore" ter da "pogodbeni stranki razen zahtevkov iz te pogodbe druga do druge nimata nobenih medsebojnih zahtevkov oziroma se tem izrecno odpovedujeta".
neupravičena obogatitev - nastanek obogatitve - obogatitveno načelo - tuja pomoč - nega in pomoč - dokazi in dokazovanje
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, da s tem, ko sta tožnika pokojno obiskovala v bolnišnici oziroma v domu starejših občanov, toženci v ničemer niso bili obogateni.
Delna zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da toženka zaradi pasivnosti, tj. ker ni odgovorila na tožbo, priznava tožničine dejanske navedbe, s katerimi ta utemeljuje 3. in 4. točko tožbenega zahtevka. Prvostopenjsko sodišče je materialnopravno utemeljeno ugodilo tožbenim zahtevkom za plačilo nadomestil plač za obdobje od septembra 202o do 20. 12. 2020 in dela regresa za letni dopust za leto 2020, za katere iz tožbenih navedb izhaja, da jih toženka tožnici ni izplačala (126. in 161. člen ZDR-1).
ZZK-1 člen 15.a, 141, 141/4.. SPZ člen 105, 105/6.
etažna lastnina - predlog za vpis dokončanja etažne lastnine - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
Stališče sodišča prve stopnje, da na posebnem skupnem delu ni mogoč vpis solastninske pravice v korist drugega skupnega dela, je materialnopravno pravilno.
Po določbi četrtega odstavka 141. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je treba s predlogom za vpis (dokončnega) oblikovanja etažne lastnine zahtevati vse vpise iz 15.a člena tega zakona. Povedano pomeni, da je treba vpisati vse posamezne dele stavbe v etažni lastnini, vse njene skupne dele in vse njene posebne skupne dele (pri vsakem od slednjih tudi lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena).
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.. ZDR-1 člen 88, 88/6, 109, 109/1, 111, 111/1, 111/1-5, 200, 200/1.. ZPP člen 137, 137/1, 370, 370/1.
stroški prevoza - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - dogovor o plači - plačilo prispevkov za socialno varnost
Prvostopenjsko sodišče je tožnici obračunane in izplačane stroške prevoza materialnopravno zmotno štelo za plačila stroškov, saj to niso bila. Trditve toženca o izplačilu stroškov prevoza kot načinu maksimiziranja mesečnih prihodkov, kar je B. B. z izpovedjo o boljši plači oziroma boljšem netu dopustila tudi za tožničin primer, utemeljujejo presojo, da so tožnici izplačani stroški prevoza dejansko predstavljali plačilo za delo oziroma plačilo dela plače, za kar se zavzema tožnica. Ker prvostopenjska ugotovitev, da ji je toženec vede izplačeval stroške prevoza na delo za razdaljo, s katere ni prihajala na delo, pomeni, da je toženec sam takšno ravnanje izvajal in dopuščal, niso relevantni prvostopenjski razlogi o tem, kdo konkretno naj bi bil na strani toženca pooblaščen za sklenitev dogovora o višji plači.
Pri presoji, ali je bila izredna odpoved s strani delavca po določbi 111. člena ZDR-1 zakonita, je pomembno le, da je na strani delodajalca podan razlog iz prvega odstavka 111. člena ZDR-1, sodišču pa pri tem ni treba posebej ugotavljati, ali ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
ZDR-1 člen 7, 88, 88/2, 88/2-1, 88/3, 131, 131/4, 200, 200/3.. ZPP člen 144, 274.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev odpovedi - zavrženje tožbe - regres za letni dopust - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - doktrina jajčne lupine
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala toženka potem, ko je tožnica odklonila prevzem odpovedi, ravnati skladno s 144. členom ZPP in odpoved pustiti na tožničinem delovnem mestu. Toženka je namreč odpoved v skladu z zgoraj navedeno določbo drugega odstavka 88. člena ZDR-1 vročala v prostorih delodajalca, zato se šteje, da je bila vročitev takrat opravljena. Šesti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi odkazuje na smiselno uporabo pravil pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom, vendar je glede prostorov delodajalca, kjer se opravlja vročanje, določba ZDR-1 jasna in ne zahteva, da se po neuspešni vročitvi odpoved pusti na delavčevi mizi. Ker se šteje, da je tožnica prejela odpoved 13. 11. 2018, je 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, pričel teči 14. 11. 2018 in se iztekel 15. 12. 2018. Tožnica je torej tožbo 24. 12. 2018 vložila po poteku roka.
Odločitev sodišča prve stopnje o mobingu in višini odškodnine, ki jo je tožnici priznalo iz tega naslova, je pravilna.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-8, 483, 483-6. ZFPPIPP člen 310.
stvarna pristojnost - postopek v gospodarskih sporih - spor v zvezi s stečajnim postopkom - načelo koneksnosti - novejša sodna praksa - v stečaju prerekana terjatev - izločitvena pravica
Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje, tako da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom. Gre zlasti za primere, ko je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku, in primere izpodbojnih pravnih dejanj.
Sukcesivnost pri odločanju o vseh zahtevkih (primarno in podredno postavljenih) ne pomeni, da je izključeno skupno razpravljanje. Drugače kot pri eventualnem sosporništvu (prvi odstavek 192. člena ZPP), sodišče o vseh zahtevkih (v primeru, da primarnemu zahtevku ne ugodi) odloči z isto odločbo. Takšno je stališče teorije in sodne prakse. Tudi če to ne bi nujno veljalo, temveč bi bilo dopustno ločeno odločanje o primarnem in podrejenih zahtevkih, pa bi z vidika pravne varnosti in pravice do sodnega varstva že možnost, da bo o vseh zahtevkih razsojeno z eno odločbo, zahtevala, da se ob obstoju takšne negotovosti morebitnim stranskim intervenientom udeležbo dovoli že od začetka (pod pogojem, da za to izkažejo pravni interes).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00052997
OZ člen 378, 378/1, 779.
delni umik tožbe - spor majhne vrednosti - plačilo opravljenih del - plačilo odvetniških storitev - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - izdaja računa - neplačilo računov - sklep o izvršbi - zamuda s plačilom - plačilo zakonskih zamudnih obresti
Toženec se je na podlagi podpisanega pooblastila zavezal, da bo poravnal na poziv in brez zamude vse stroške tožnika, nagrade in izdatke za izvršena opravila, zato je dolžan plačati stroške za opravljene odvetniške storitve.
znižanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialni položaj - premoženjske razmere - preživninska obveznost - prihodki - osebni stečaj - gotovina - davčni organ - upniki - direktor družbe - neodplačni prenos premoženja - zemljiški dolg - odločilna dejstva - metodološki napotek - dokazno breme - negativno dejstvo
Glede na potrebe nasprotnega udeleženca ter upoštevaje dejstvo, da predlagatelj nima stikov z otrokom, ne hodi z njim na dopust, izlete in podobno, na zakoniti zastopnici pa je v celoti vsakodnevna skrb za nasprotnega udeleženca, je pravilen zaključek, da preživnina, ki je naložena predlagatelju v višini okoli 420 EUR, kar predstavlja nekaj več kot 61 % potreb nasprotnega udeleženca, kljub dodatnim preživninskim obveznostim predlagatelja, ni pretirana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved - kršitev prepovedi diskriminacije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Direktorica je zanikala, da je podala odpoved ravno tožnici zaradi bolniškega staleža, vendar pa ni znala z ničemer ustrezno utemeljiti odločitve, zakaj je izmed večjega števila zaposlenih na delovnem mestu voznik-premikač (po ugotovitvi sodišča prve stopnje je bilo teh vsaj 30, po izpovedi direktorice celo 60) izbrala za presežno delavko ravno tožnico. Izpovedala je, da za to ni bilo posebnega razloga, da nima odgovora na to vprašanje, tako se je pač odločila. Takšno pojasnilo je povsem pavšalno in neprepričljivo in po pravilni oceni prvostopenjskega sodišča ne dokazuje, da pri podaji odpovedi tožnici ni bila kršena prepoved diskriminacije.
Če je sodišče izdalo sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka brez logičnega zaključka, če je bilo o zadevi predhodno že odločeno, če je bil sklep materialnopravno napačen in obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka ter je sodišče storilo napako, kot navaja dolžnik v pritožbi, pa ne drži nadaljnja navedba, da ni dolžan plačati teh stroškov kot potrebnih za izvršbo.
V skladu z drugim odstavkom 11. člena ZArbit, mora tožena stranka ugovor o pristojnosti arbitraže podati najpozneje v odgovoru na tožbo. Ker je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ – v primeru obrazloženega ugovora – izenačen s tožbo v pravdnem postopku, se ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, obravnava kot odgovor na tožbo. Tako je potrebno ugovor o pristojnosti arbitraže podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi toženka ni navajala, da ji je terjatev neznana in da upnika ne pozna. Nasprotno, navedla je, da sta z upnikom (tožnico) v poslovnem odnosu, vendar terjatev upnika še ni zapadla v plačilo, saj sta se dogovorila za prolongacijo obveznosti. Toženka je tako lahko identificirala terjatev upnika, ki jo je izterjeval na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, to pa pomeni, da bi morala ugovor o pristojnosti arbitraže podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
odločitev o stroških postopka - odmera potrebnih stroškov
Navedeno pravilo o povrnitvi stroškov glede na uspeh v pravdi se uporablja tudi, če stranka v pravdi deloma uspe. Sodišče lahko glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa naloži eni stranki, naj drugi stranki povrne sorazmerni del stroškov. V tej zadevi je sodišče prve stopnje tudi tako postopalo in na podlagi ocene v bistvu priznalo vsaki od pravdnih strank pravico do povračila pravdnih stroškov v sorazmerju z ugotovljenim deležem uspeha oziroma je določilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti njegove stroške postopka v deležu 55 % in torej ne v celoti.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki med starši in otrokom - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - spremenjene okoliščine
Ker je odločba o začasni odredbi pravnomočna, jo je mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila izdana, oziroma če bi odpadel razlog, zaradi katerega so bili določeni stiki pod nadzorom centra za socialno delo, ter hkrati ne bi obstajal drug razlog, zaradi katerega stikov brez nadzora še vedno ne bi bilo mogoče izvajati.
Zaradi neuporabe 300. člena ZPP in postopanja po 82. členu ZDSS-1, je z izpodbijano sodbo o odpravi drugostopenjske in delno prvostopenjske začasne odločbe ter vrnitve v ponovno upravno odločanje, prišlo do procesne kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na pravilnost in zakonitost ugoditvene kasatorne sodbe. Ker pritožbeno sodišče pomanjkljivosti in procesne kršitve ne more samo odpraviti, saj ni možna pravilna vsebinska presoja začasne višine starostne pokojnine, odmerjene z začasno odločbo, ne da bi bila sočasno presojana končna odmera višine sporne starostne pokojnine, je izpodbijano sodbo na temelju 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
pogodba o odstopu terjatve v izterjavo - mandatna pogodba - oblika pogodbe - volja za sklenitev pogodbe - konkludentna dejanja - neuspešna izterjava - bistvene sestavine pogodbe - obligacija prizadevanja - plačilo za trud - plačilo glede na uspeh - nasprotna tožba - običajno plačilo - znižanje plačila - pravično plačilo - povračilo materialnih stroškov - nesklepčen zahtevek
Za sklenitev pogodbe o odstopu terjatev v izterjavo, ki je po svoji pravni naravi pogodba o naročilu (mandatna pogodba) in katere del so tudi sporni Dodatki, se ne zahteva nikakršna oblika, prav tako ni potrebno, da bi se volja za sklenitev izjavila z besedami, temveč zadoščajo že konkludentna ravnanja, to so tista ravnanja, ki sama po sebi ne pomenijo izjave volje za sklenitev pogodbe, toda je glede na okoliščine, v katerih so izvedena, mogoče zanesljivo sklepati, da takšna volja obstoji.
Tožena stranka dejansko ni ponudila nobenih trditev o običajnih višinah plačil (še manj o pravičnem plačilu), na podlagi česar bi sodišče prve stopnje sploh lahko presodilo, za koliko oziroma na koliko naj vtoževano plačilo zmanjša. Tega tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča ni storila zato, ker je v osnovi trdila, da tožeča stranka sploh ni dokazala, da je opravila kakšno delo in da v primeru neuspeha pri izterjavi do plačila sploh ni upravičena - torej da ni upravičena do nobenega plačila, ne le do zmanjšanega. Znesek, ki ga je v nasprotni tožbi ponudila tožena stranka, tako niti ni predstavljal zmanjšanega plačila za opravljeno delo tožeče stranke, temveč kot je to navedla sama, le povračilo materialnih stroškov.
pravočasnost pritožbe - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - zamuda tridnevnega pritožbenega roka - podaljšanje pripora
Pritožbeno izpodbijani sklep je bil obdolžencu vročen dne 7. 1. 2022, zagovorniku pa dne 11. 1. 2022. Tridnevni pritožbeni rok je tako, glede na zadnjo vročitev, iztekel v petek 14. 1. 2022. Zagovornik je tega dne sicer vložil pritožbo tako, da jo je oddal na pošto, vendar pošiljke na sodišče ni posredoval kot priporočene pošiljke. Pritožba je na sodišče tako prispela v ponedeljek 17. 1. 2022 in šteje se, da je bila tega dne tudi vložena, pač glede na to, da ni bila poslana kot priporočena pošiljka. Dne 17. 1. 2022 vložena pritožba pa je glede na to, da je pritožbeni rok iztekel dne 14. 1. 2022, bila vložena prepozno.