odškodninska odgovornost države za delo policije - nasilen vstop v stanovanje - hišna preiskava brez odredbe - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča
Res je, da »vsaka bomba« ali vsak primer neupravičene posesti orožja še ne opravičuje vstopa v stanovanje brez odredbe sodišča. Vendar pritožba pri tem spregleda, da v obravnavani zadevi ni šlo le za to, da je A. A. neupravičeno posedoval orožje. Bistveni razločevalni element, ki je upravičeval izjemnost v smislu 218. člena ZKP, je bil ta, da je orožje posedovala potencialno nevarna, nasilna oseba, ki je nedavno grozila policistom, zato je bilo treba računati z možnostjo, da se bo z orožjem uprla. Izpodbijana sodba je pravilno ugotovila, da je zaradi resne možnosti, da A. A. uporabi orožje, policija morala zagotoviti element presenečenja.
Hramba PIN številke v lastnem domu res ne predstavlja hude malomarnosti. Vendar pa hramba PIN številke v kuverti skupaj s kartico v stanovanju, ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka decembra 2018, torej neposredno pred zlorabo kartice, v stanovanju „srečala“ nepovabljeno in neznano osebo, tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno predstavlja hudo malomarnost.
ZNP-1 člen 88, 94, 98, 98/1, 102, 102/1. DZ člen 187, 197, 203.
vzgoja in varstvo otrok - stiki med starši in otrokom - sprememba ureditve stikov - stiki med počitnicami - največja korist otroka - sodna poravnava - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - želje otroka - otrokove potrebe - upravičen predlagatelj - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - postopek začet po uradni dolžnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V postopku, ki je tekel o predlogu za zvišanje preživnine, sodišče ni imelo podlage, da bi določilo nižjo preživnino od dogovorjene s sodno poravnavo.
Ob preizkusu odločitve po uradni dolžnosti se je vzbudil dvom, ali je odločitev o spremembi stikov v dekličino korist. Ni bilo ugotovljeno, kakšne so dekličine želje in kako bo ureditev stikov, ki so jo predlagali starši, vplivala na vez z očetom, ki je bila še nekaj mesecev prej ovrednotena kot pomembna za dekličin razvoj, niti niso bile raziskane druge okoliščine, pomembne za ugotovitev dekličine koristi. Prav ugotavljanju teh okoliščin služi mnenje centra za socialno delo, ki ga je sodišče dolžno pridobiti v postopku, ki teče o varstvu otrokove korist.
Pravdni stranki sta se v 16. členu omenjene pogodbe resda dogovorili, da bo o sporih iz te pogodbe najprej odločala arbitražna komisija, vendar pa eventualna odločitev te komisije ni dokončna, saj iz 17. člena omenjene pogodbe nadalje izhaja, da če tej komisiji ne uspe rešiti spora, se reševanje spora odstopi pristojnemu sodišču. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da ima omenjena komisija le položaj organa, pred katerim se spor skuša najprej razrešiti, pri čemer izid v tem predhodnem postopku za stranki ni zavezujoč v smeri izključitve sodne pristojnosti. Morebitna odločitev pred to arbitražno komisijo torej nima obveznega učinka pravnomočne sodbe (483. člen ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zarbit).
V trenutni fazi kazenskega postopka, ko sodišče odloča o utemeljenosti pripora, ni mogoče dokazno ocenjevati različne ugotovitve izvedencev psihiatrične stroke. Vrednotenje in tehtanje dokazne vrednosti teh dokazov ter njihova dokončna dokazna ocena bo v skladu s procesnimi pravili lahko prepuščena le fazi kazenskega postopka po opravljeni glavni obravnavi.
Tožniku je bila v nadaljevanju zaradi dopolnitve (razširitve) tožbe dodatno odmerjena taksa v znesku 888 EUR, ki jo je tožnik tudi plačal. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da te sodne takse sodišče prve stopnje tožniku ni priznalo, čeprav je šlo za strošek, ki je za pravdo potreben in je tožnik do povrnitve tega stroška upravičen.
pravica do pravnega sredstva - odločba pritožbenega sodišča
Dolžnik v pritožbi pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložil pritožbo. Ker sklepa višjega sodišča z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati, je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje postopalo pravilno in zakonito, ko je dolžnikovo pritožbo zoper takšen sklep kot nedovoljeno zavrglo.
URS člen 26, 26/1. OZ člen 131, 131/1. ZUreP-1 člen 85, 87, 89, 89/3, 91. ZZK-1 člen 38, 38/3.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost občine - protipravnost - zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - izjava o neuveljavljanju predkupne pravice - pretrganje vzročne zveze - teorija o adekvatni vzročnosti - pogodba o finančnem leasingu - posojilna pogodba - kupoprodajna pogodba - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - uveljavljanje predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika in občine - izključitev predkupne pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice
Tožena stranka ni prekršila določbe 87. člena ZUreP-1, saj ta ne nalaga občini, da mora izdati potrdilo o neuveljavljanju oziroma uveljavljanju predkupne pravice, temveč ureja tudi položaj, ko občina potrdila ne izda (kar je nesporno tudi v tej zadevi), in sicer se v tem primeru šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja.
sklep o prekinitvi postopka - sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pristojnost - procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti - imetniki podrejenih obveznic - obveznice - izbris obveznic
Vsebina izpodbijanega sklepa je odločitev o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka. Naziranje pritožbe, da bi se moralo sodišče hkrati oziroma že v izpodbijanem sklepu izreči za nepristojno in zadevo (v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZPSVIKOB) kot pristojnemu odstopiti Okrožnemu sodišču v Mariboru, ne drži. Če bo sodišče ugotovilo, da je v skladu z zakonom to dolžno storiti, bo tako lahko ravnalo kadarkoli v nadaljevanju predmetnega postopka (sklep o nadaljevanju postopka pa je pogoj za takšno morebitno (nadaljnjo) odločitev).
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00053012
URS člen 26. OZ člen 131, 239, 239/1, 239/2, 240. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 286, 286/1, 286/3, 313, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZCes člen 95, 100, 100/1, 100/3, 100/3-3.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - prometna ureditev - postavitev prometnega znaka - podlaga za odgovornost - kvalificirana protipravnost - pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - pravočasnost trditev - strokovno mnenje - dokaz
Poročilo in njegove izsledke je treba brati kot celoto, saj je le tako mogoče pravilno interpretirati njegove zaključke. Opiranje na posamezne zaključke izven konteksta celotnega poročila ni pravilno.
Upoštevajoč ugotovitve v Poročilu ni mogoče zaključiti, da bi bila odstranitev znaka brez izvedbe dodatnih ukrepov (takojšnja sanacija ali pridobitve ugodnih rezultatov dodatnih moritoringov) skladna s pravili stroke in veljavnimi predpisi, ki toženo stranko vežejo pri upravljanju občinskih cest (zagotavljanje varnosti cestne infrastrukture). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da opustitev odstranitve spornega prometnega znaka po prejemu Poročila ne predstavlja protipravnega ravnanja, pravilna.
Kakšno vlogo imajo poročila in mnenja strokovnjakov, ki jih v spis predložijo pravdne stranke, je odvisno od trditev in ravnanj strank v postopku. Takšna listina se namreč lahko šteje kot trditve stranke, ki jo je predložila, lahko pa tudi kot dokaz. V tem primeru sta se obe pravdni stranki sklicevali na predloženo Poročilo in ga predlagali kot dokaz za svoje trditve. Med strankama je bil spor, kaj izhaja iz Poročila, saj je bila od tega odvisna presoja sodišča o obstoju protipravnosti ravnanja tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je Poročilo štelo kot dokaz in ga skladno z določilom 8. člena ZPP dokazno ocenilo.
nadaljevanje prekinjene izvršbe - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo
Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki.
Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.
Sodišče prve stopnje je razmerje med pravdnima strankama opredelilo kot mandatno pogodbo. Za mandatno pogodbo velja domneva odplačnosti, lahko pa se stranki dogovorita drugače. Čeprav sporazum med strankama ni določal višine plačila, pač pa da bo o tem sklenjena še posebna pogodba, iz njega izhaja, da sta stranki imeli v mislih odplačnost pogodbe.
V tej zadevi je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zahteva za izločitev izvedenca dr. A.A. podana prepozno.
Po pridobitvi izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti v C., v sestavi specialist medicine dela prometa in športa in specialista nevrologa, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni od 22. 1. 2019 dalje, ker ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katerem dela, to je kuharski pomočnik, s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, pa je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: delo izmenoma stoje, sede in s hojo, brez dolgotrajnih in pogostih prisilnih drž ter globokih predklonov ledvene hrbtenice, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
plačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - neplačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29.b člen ZIZ).
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 285c, 285c/1, 450a, 450b, 450c.
kaznivo dejanje velike tatvine - stranska kazen izgona tujca iz države - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - narok za izrek kazenske sankcije - zakonitost kazenske sankcije
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in njegovih sestavin ne spreminja.
ugovor po izteku roka - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - davek na dodano vrednost (DDV)
Ugovor znižanja dolga iz naslova DDV se nanaša na višino terjatve, ta pa izhaja iz izvršilnega naslova sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za dejstva, ki se nanašajo na terjatev, da so nastala pred sklenitvijo sodne poravnave in bi moral dolžnik uveljavljati dogovor o izdaji dobropisa v pravdnem postopku.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - resničnost navedb v ugovoru
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor, temveč uveljavlja dejstva, s katerimi izpodbija utemeljenost dolžnikovih ugovornih navedb. Le teh sodišče druge stopnje v konkretnem primeru ne more presojati, saj je takšna presoja prepuščena pravdnemu sodišču v nadaljnjem kontradiktornem postopku.
Zakon o dopolnitvi zakona o pravdnem postopku (1980) člen 274. ZFPPIPP-UPB8 člen 376, 376/1, 396, 396/1, 396/2, 396/3.
delno zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju stečajnega postopka
Kot izhaja iz 3. odstavka 396. člena ZFPPIPP pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja ni izvršilni naslov za izterjavo prav vseh prijavljenih in neplačanih terjatev v postopku osebnega stečaja, temveč zgolj za izterjavo tistih prijavljenih in neplačanih terjatev upnika iz seznama neplačanih terjatev, ki so bile v stečajnem postopku tudi priznane.
Tožeča stranka sodišču prve stopnje v pritožbi utemeljeno očita, da je v zvezi s tem odločilnim dejstvom nepopolno oziroma zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj zgolj na podlagi Sklepa o končanju stečajnega postopka v povezavi s Seznamom neplačanih terjatev, še ni mogoče ugotoviti oziroma zaključiti, da je bila vtoževana terjatev tožeče stranke, ki je vsebovana v točki 27 tega seznama, v stečajnem postopku tudi priznana.
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločilnega dejstva, ali je bila vtoževana terjatev tožeče stranke, ki je bila, kar pritožbeno ni sporno, v stečajnem postopku sicer prijavljena in je neplačana, tudi priznana, sploh ni ugotavljalo oziroma pri ugotavljanju tega dejstva ni upoštevalo vseh v stečajnem postopku uradno objavljenih podatkov in procesnih dejanj stečajnega sodišča, je vsaj preuranjeno, če ne že napačno, zaključilo, da je bila v stečajnem postopku, ki je nad tožencem tekel pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. St 104/..., prijavljena in neplačana vtoževana terjatev tožeče stranke tudi priznana. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno, verjetno pa tudi napačno, napravilo tudi materialno pravni zaključek, da je Sklep o končanju stečajnega postopka v skladu s 3. odstavkom 396. člena ZFPPIPP izvršilni naslov za izterjavo v tem pravdnem postopku vtoževane terjatve tožeče stranke in da zato tožeča stranka skladno z 274. členom ZPP nima več pravne koristi za nadaljevanje tega predmetnega pravdnega postopka.