ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
S pritožbenimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev.
delo v splošno korist - dohodkovni cenzus - dohodki - premoženjsko stanje prosilca
Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da od plače plačuje najemnino, položnice, različna zavarovanja in se preživlja, pa si mora kljub temu več kot en teden pred vsako plačo od mame ali prijateljev izposojati denar za preživetje.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1
nedovoljen pritožbeni razlog - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje - obračun za plačilo dela - napoteni delavec
Sodišče se v okviru postopka za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti odločitve pristojnega organa države izdaje, temveč presoja le, ali so predložene ustrezne listine in ali je podan kateri izmed taksativno naštetih pogojev za zavrnitev priznanja in izvršitve po 186. členu ZSKZDČEU-1, v primeru, kot je obravnavani pa tudi, ali je dejanje, za katerega je bila storilcu izrečena denarna sankcija, opredeljeno kot prekršek tudi po pravu Republike Slovenije.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00052968
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 46/6, 46/6-2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2002) člen 15. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti v naselju - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve
Uporaba nesamodejnega merilnika hitrosti, ki meri iz nepremične točke je dopustna, če tak merilnik hitrosti izpolnjuje (tehnične) pogoje iz 16. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, ki določa, da morajo imeti ti merilniki takojšnji prikaz izmerjene hitrosti in da mora biti rezultat prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve. To pa ne pomeni, da bi izmerjena hitrost morala biti neposredno oziroma takoj po zaključku meritve biti pokazana tudi vozniku, zaradi česar bi moral biti voznik ustavljen v kraju, kjer so se opravljale meritve, temveč da mora tak merilnik hitrosti omogočati prikaz izmerjenega rezultata hitrosti na prikazovalniku brez npr. posebnega brskanja po spominu take naprave oziroma brez potrebe po izpisovanju rezultatov meritev s kakšno drugo napravo. Ker izpis rezultata meritve ostane prikazan na prikazovalniku laserskega merilnika hitrosti še določen čas po opravljeni meritvi, je vsekakor mogoče prikazati izmerjeno hitrost vozniku po tem, ko je ta ustavljen. Pri nesamodejnih merilnikih hitrosti, ki merijo iz nepremične točke in meritev ne dokumentirajo slikovno je zato pomembna predočitev izmerjene hitrosti vozniku s prikazom izmerjene hitrosti na prikazovalniku laserskega merilnika hitrosti.
napoved pritožbe - rok za napoved pritožbe - prepis izreka sodbe brez obrazložitve - vročitev sodnega pisanja
Če je sodišče storilčevo vlogo z dne 7. 7. 2021 štelo kot napoved pritožbe zoper sodbo z dne 2. 4. 2021, bi moralo za presojo pravočasnosti napovedi pritožbe ugotoviti datum vročitve prepisa izreka sodbe o prekršku, saj od te vročitve dalje šteje rok za vložitev napovedi pritožbe.
ZP-1 člen 8, 113a. KZ-1 člen 32. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja motornega vozila - skrajna sila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja
Zakonski pogoji za uporabo določbe o ravnanju v skrajni sili niso bili izpolnjeni, saj ni izkazano, da zatrjevane nezakrivljene nevarnosti za obdolženčevo življenje ni bilo mogoče odvrniti drugače, kot s storitvijo očitanega prekrška. Obdolženec je v situaciji, ko naj bi se počutil življenjsko ogroženega zaradi zdravstvenih težav, imel možnost nastalo nevarnost odvrniti drugače, s preprostim klicem na številko 112.
Čeprav je po izvedenem dokaznem postopku v zvezi s prekrškom vožnje pod vplivom mamil sicer res bilo ugotovljeno, da obdolženec v krvi ni imel prepovedanih drog, je kljub temu v času, ko je obdolženec 17. 8. 2020 v naselju Laško vozil osebni avtomobil, še vedno bila v veljavi prepoved vožnje motornih vozil, ki je posledica začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki ga je izvršila že PP ... 8. 8. 2020.
Bistvo prekrška vožnje v času izvrševanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v tem, da obdolženec ne spoštuje zakonitega ukrepa sodišča. Zato ni pomembno zgolj vprašanje, kdaj je odpadel utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu in zaradi katerega mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, temveč predvsem dejstvo, da je bil tak ukrep zakonito izrečen, da je v času vožnje bil še veljaven in da se je obdolženec zavedal svojih obveznosti oziroma omejitev, ki iz takega ukrepa izhajajo.
Voznik, ki mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, je dolžan upoštevati tak ukrep vse dokler ta ni preklican ali dokler mu s sklepom sodišča vozniško dovoljenje ni vrnjeno. Prepričanje, da mu je vozniško dovoljenje povsem neupravičeno in nezakonito odvzeto, voznika ne odvezuje obveznosti upoštevanja ukrepa prepovedi vožnje.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Storilka v pritožbenih navedbah zanika, da bi storila očitan ji prekršek. V predmetnem postopku take navedbe niso upoštevne, saj je o odgovornosti storilke za storjeni prekršek že bilo odločeno in je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna.
ZKP člen 92. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 46, 46/3.
stroški kazenskega postopka - stroški sodnega tolmača - nagrada za čas potovanja
Sodišče druge stopnje se ne strinja z načinom tolmačenja določbe tretjega odstavka 46. člena Pravilnika kot ga pritožbeno zatrjuje tolmačka. V sklepu z dne 21. 6. 2021, opr. št. II Kp 40218/2018, je Višje sodišče v Celju zavzelo stališče, na katerega se pravilno sklicuje tudi prvo sodišče pod točko 9 obrazložitve in sicer, da citirano določilo Pravilnika povsem jasno govori o skupnem času potovanja na sodišče in nazaj. Zato je nepravilen izračun kot ga pritožbeno uveljavlja sodna tolmačka in sicer, da bi sodišče prve stopnje moralo čas potovanja računati za pot na sodišče v trajanju 48 minut (dvakrat začete pol ure) in vračanje domov v trajanju 48 minut (dvakrat začete pol ure).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00053775
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1. ZIZ člen 15, 64, 81, 81/3. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - rubež premičnin - neposestna zastavna pravica na premičninah - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - ustavitev izvršbe - tretji - ločitveni upnik - izločitvena pravica - nedovoljena pritožba - obstoj dveh upnikov na istem premoženju - razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom
Tretji v pritožbi kot bistveno uveljavlja, da mu je bila v stečajnem postopku že pravnomočno priznana izločitvena pravica na zadevnih zarubljenih premičninah, upnik pa se je svoji ločitveni pravici odpovedal in je s tem nastal enak položaj, kot da ločitvena pravica ne bi bila prijavljena. Gre torej za vprašanje konkurence dveh privilegiranih upnikov – ločitvenega, to je upnika v predmetnem izvršilnem postopku, in izločitvenega – tretjega. Le-ta namreč meni, da je izločitveni upnik v razmerju do stečajnega dolžnika, saj naj bi bil sam lastnik zadevnih zarubljenih premičnin. O tem, kakšno je razmerje med ločitvenim in izločitvenim upnikom stečajnega dolžnika, pa ne more presojati sodišče v izvršilnem postopku, temveč je to stvar stečajnega postopka. Zato bi moral tretji v stečajnem postopku, v katerem mu je bila izločitvena pravica priznana, zahtevati, da se upnikova zastavna pravica na zarubljenih premičninah izbriše iz registra neposestnih zastavnih pravic. Obstoj ločitvene in izločitvene pravice na isti stvari namreč že pojmovno ni mogoč.
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa
Res je, da sodišče prve stopnje odgovora ni povzelo v izpodbijani sklep in tudi ni izrecno zapisalo, kateri del obrazložitve predstavlja stališče do posameznega zagovornikovega pomisleka iz odgovora na predlog za podaljšanje pripora. A to ne pomeni, da odgovora ni vzelo v obzir in se do njega ni opredelilo, kot zmotno meni pritožnik.
prekršek - prehitra vožnja - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - predložitev dokazov - novi dokazi v pritožbenem postopku
Ker je pritožnica navedene listine predložila šele v pritožbi, je to storila prepozno, saj bi jih morala predložiti že v zahtevi za sodno varstvo, kakor je to navedeno že v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in zato na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje nimajo nikakršnega vpliva.
ZKP člen 18, 83, 148, 148/2, 150, 151. ZNPPol člen 53. URS člen 22, 29.
izločitev dokazov - zakonska podlaga - razlogi za sum - zakonitost pregleda vozila - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - uporaba dobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - prisluhi - naključno pridobljen dokaz
Višje sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je ravnanje policije v skladu z določbo drugega odstavka 148. člena ZKP, ker je tudi po oceni višjega sodišča, zakonitost ravnanj policistov potrebno ocenjevati glede na njihovo vsebino, ne pa zgolj na (formalno) navedeno zakonsko podlago. Tudi v primeru navedene točne zakonske podlage bi se lahko ravnanja policistov, upoštevaje vsebino le-teh, izkazala za nezakonita. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov niti v delu, ko se je prvostopenjsko sodišče glede zakonske podlage za postopanje policistov v obravnavanem primeru sklicevalo tudi na določbo 53. člena ZPPol in je tako tudi tem zaključkom potrebno pritrditi, po vsebini pa pritožnik le-teh ni izpodbijal.
V trenutni fazi kazenskega postopka, ko sodišče odloča o utemeljenosti pripora, ni mogoče dokazno ocenjevati različne ugotovitve izvedencev psihiatrične stroke. Vrednotenje in tehtanje dokazne vrednosti teh dokazov ter njihova dokončna dokazna ocena bo v skladu s procesnimi pravili lahko prepuščena le fazi kazenskega postopka po opravljeni glavni obravnavi.
ZKP člen 8, 8/1, 8/2, 8/6, 148. KZ-1 člen 245, 245/1, 245/3.
pranje denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - sklepčnost izreka odločbe - subjektivni odnos storilca - jezik v kazenskem postopku - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - sodno dejanje
Določba 8. člena ZKP se po vsebini nanaša na udejanjenje pravice do uporabe svojega jezika pri sodnih dejanjih. V zvezi z aktivnostmi policije in zakonske podlage njihovega delovanja v okviru določbe 148. člena ZKP, katerega rezultat so tudi konkretni uradni zaznamki napravljeni v zvezi z njihovimi ugotovitvami, je potrebno zaključiti, da ravnanja policije niso sodna dejanja, zato v zvezi s tem tudi pravice iz 8. člena ZKP niso mogle biti kršene, ker se ta nanaša na uporabo svojega jezika pri sodnih dejanjih. Razen tega je prvostopenjsko sodišče vsebino restavrirane komunikacije med E. E. in obtoženko ocenjevalo ne le v smislu vsebine, same po sebi, tako kot izhaja iz navedenih uradnih zaznamkov, pač pa v povezavi z izpovedbo F. F., ki je prevode dejansko opravila. Zato je potrebno šteti kot dokaz, ne uradni zaznamek, temveč izpovedbo priče v zvezi z vsebino, ki izhaja iz le-teh.
ZNP-1 člen 88, 94, 98, 98/1, 102, 102/1. DZ člen 187, 197, 203.
vzgoja in varstvo otrok - stiki med starši in otrokom - sprememba ureditve stikov - stiki med počitnicami - največja korist otroka - sodna poravnava - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - želje otroka - otrokove potrebe - upravičen predlagatelj - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - postopek začet po uradni dolžnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V postopku, ki je tekel o predlogu za zvišanje preživnine, sodišče ni imelo podlage, da bi določilo nižjo preživnino od dogovorjene s sodno poravnavo.
Ob preizkusu odločitve po uradni dolžnosti se je vzbudil dvom, ali je odločitev o spremembi stikov v dekličino korist. Ni bilo ugotovljeno, kakšne so dekličine želje in kako bo ureditev stikov, ki so jo predlagali starši, vplivala na vez z očetom, ki je bila še nekaj mesecev prej ovrednotena kot pomembna za dekličin razvoj, niti niso bile raziskane druge okoliščine, pomembne za ugotovitev dekličine koristi. Prav ugotavljanju teh okoliščin služi mnenje centra za socialno delo, ki ga je sodišče dolžno pridobiti v postopku, ki teče o varstvu otrokove korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00059986
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 52/1, 52/3, 321, 321/4.. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42.. ZPP člen 154, 154/1, 365, 365-3.
imenovanje posebnega revizorja - odločitev o stroških postopka
Določba četrtega odstavka 321. člena ZGD-1 tako nasprotnemu udeležencu (družbi) omogoča, da ne glede na določbo 40. člena ZNP-1, zahteva povrnitev stroškov postopka v primeru, če so ti nastali zaradi neutemeljene posebne revizije in to po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti. Obremenitev predlagatelja s stroški postopka nasprotnega udeleženca v postopku po 6. alineji prvega odstavka 50. člena ZGD-1, zato ne more temeljiti zgolj na načelu uspeha v postopku, kot to v izpodbijanem sklepu zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, ampak le po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti. Za zahtevo po povrnitvi stroškov postopka nasprotnega udeleženca od predlagatelja posebne revizije po določbi četrtega odstavka 321. člena ZGD-1, ne zadošča objektivna odgovornost predlagateljev, ker s predlogom za posebno revizijo niso bili uspešni, ampak njihova krivdna odgovornost, zato morajo biti za prevalitev stroškov postopka imenovanja posebnega revizorja na predlagatelja izkazane vse predpostavke odškodninske (krivdne) odgovornosti.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek vzpostavitve etažne lastnine - posebni del zgradbe - verjetnejša pravica - lastniška posest
ZVEtL-1 v skladu z namenom, da osebam, ki s pravnim poslom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na tem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, olajšuje dokazovanje lastninske pravice na podlagi dokaznih pravil in domnev, predpisanih v tem zakonu, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 26, 26/2, 26/3, 26/3-1, 26/3-2.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 23, 23/1, 23/3.. ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/4, 134.. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (1994) člen 9.. OZ člen 378.. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/2.
Zmotno je stališče, da mu ni mogoče priznati povračila stroška prenočevanja na poti do kraja razporeditve, ker ga Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini izrecno ne določa. Splošno pravilo, da delodajalec mora zagotoviti delavcu povračilo stroškov, ki jih ima ta na službenem potovanju, določa prvi odstavek 130. člena ZDR-1. V drugem odstavku resda napotuje na nadaljnjo ureditev v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podzakonskem aktu, vendar le glede višine povračila stroška. Ker Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini tega stroška ne ureja, se je potrebno za določitev višine opreti na pravno ureditev, ki ureja to vprašanje v podobnih primerih (prim. Pdp 596/2015), tak podzakonski akt pa po presoji pritožbenega sodišča predstavlja Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, ki velja za javne uslužbence. Ta v 9. členu določa povračilo stroška za prenočišče v višini plačanega hotelskega računa, kolikor v tem sporu vtožuje tudi tožnik.
sklep o stroških - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - vročanje pisanj osebam ki jim je odvzeta prostost
Ker sodišče prve stopnje pri vročanju sklepa in poziva z dne 10. 5. 2021 ni postopalo skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZKP, obsojencu ni bila zagotovljena pravica do uporabe svojega jezika in posledično do (pravočasne) vložitve prošnje za oprostitev plačila stroškov.