ZKP člen 92. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 46, 46/3.
stroški kazenskega postopka - stroški sodnega tolmača - nagrada za čas potovanja
Sodišče druge stopnje se ne strinja z načinom tolmačenja določbe tretjega odstavka 46. člena Pravilnika kot ga pritožbeno zatrjuje tolmačka. V sklepu z dne 21. 6. 2021, opr. št. II Kp 40218/2018, je Višje sodišče v Celju zavzelo stališče, na katerega se pravilno sklicuje tudi prvo sodišče pod točko 9 obrazložitve in sicer, da citirano določilo Pravilnika povsem jasno govori o skupnem času potovanja na sodišče in nazaj. Zato je nepravilen izračun kot ga pritožbeno uveljavlja sodna tolmačka in sicer, da bi sodišče prve stopnje moralo čas potovanja računati za pot na sodišče v trajanju 48 minut (dvakrat začete pol ure) in vračanje domov v trajanju 48 minut (dvakrat začete pol ure).
ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
S pritožbenimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00053267
SZ-1 člen 23, 50, 71.
skupni deli - plačilo stroškov - odškodnina - položaj upravnika - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Med tožnico in toženko (dvema upravnicama) ni nobenega pogodbenega odnosa in tudi SZ-1 med njima samima ne vzpostavlja pravic in dolžnosti (glej predvsem 23. člen SZ-1) v smeri plačevanja obveznosti iz naslova upravljanja. Tožnica je v razmerju do toženke in do etažnih lastnikov dveh stavb, če se v celoti sledi pritožbenim navedbam, tretja oseba, ki je navedene obratovalne stroške plačala in se očitno želi regresirati oziroma od toženke zahteva plačilo odškodnine. Tožnice upoštevaje njene navedbe po SZ-1 ni mogoče šteti niti za dobavitelja v smislu SZ-1 (glej predvsem 71. člen SZ-1).
Edina pravna podlaga, na kateri lahko tožnica od toženke zahteva plačilo omenjenih stroškov s pripadki in opomina, je odškodninska, kar v pritožbi priznava tudi tožnica. Za utemeljenost zahtevka na tej podlagi je treba zatrjevati in izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti (pravno priznano škodo, protipravno ravnanje in vzročno zvezo), z izjemo krivde, katere obstoj se domneva. Omenjenega bremena tožnica tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zmogla.
Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da se toženka skladno s SZ-1 ne bi bila dolžna ravnati po navodilih (sklepih) etažnih lastnikov, pa čeprav obstoji njena načelna dolžnost razdeljevati obratovalne stroške. Povedano drugače in poenostavljeno, četudi je verjetno logičen in razumski interes etažnih lastnikov oziroma je za etažne lastnike koristno, da plačujejo obratovalne stroške glede svoje lastnine, gre vseeno za njihovo lastnino in imajo glede nje vse pravice in dolžnosti, ki jih ima lastnik. Ali etažni lastniki lahko pravno upoštevno prepovedo delitev stroškov, je vprašanje, ki niti ni pravno relevantno oziroma odločujoče. Verjetno ni dvoma, da lahko zavračajo plačilo stroškov s sklepi, ki jim je njihov zastopnik (upravnik) načeloma dolžan slediti.
Ni izkazane nobene vzročne zveze med nerazdelitvijo vtoževanih zneskov in zatrjevano škodo. Toženki so namreč etažni lastniki prepovedali razdeljevati omenjene stroške in ji naložili, da sporne račune zavrača. Povedano drugače, etažni lastniki nočejo plačati.
Obenem mora biti škoda, ki jo upravnik povzroči tretjim osebam, pravno priznana in je ni mogoče kar preprosto enačiti s plačanimi obratovalnimi stroški s pripadki ter stroški opomina. Upravnik je namreč lahko odgovoren le za škodo, ki je posledica njegovega protipravnega ravnanja.
Prav zaradi zavržnosti in družbene nevarnosti tovrstnih kaznivih dejanj, ki so še posebej v razmahu od t. i. begunske krize, ki poteka od leta 2015 dalje, je zakonodajalec z novelo KZ-1G, ki velja od 11. 7. 2020, zvišal zagrožene kazni za kvalificirane oblike predmetnega kaznivega dejanja. Zato je zatrjevanje obrambe o nesorazmernosti obtoženki izrečene kazni, ob sklicevanju na sodbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I K 18601/2014, izrečeno 25. 4. 2014, za pritožbeno sodišče neprepričljivo.
ZP-1 člen 8, 113a. KZ-1 člen 32. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja motornega vozila - skrajna sila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja
Zakonski pogoji za uporabo določbe o ravnanju v skrajni sili niso bili izpolnjeni, saj ni izkazano, da zatrjevane nezakrivljene nevarnosti za obdolženčevo življenje ni bilo mogoče odvrniti drugače, kot s storitvijo očitanega prekrška. Obdolženec je v situaciji, ko naj bi se počutil življenjsko ogroženega zaradi zdravstvenih težav, imel možnost nastalo nevarnost odvrniti drugače, s preprostim klicem na številko 112.
Čeprav je po izvedenem dokaznem postopku v zvezi s prekrškom vožnje pod vplivom mamil sicer res bilo ugotovljeno, da obdolženec v krvi ni imel prepovedanih drog, je kljub temu v času, ko je obdolženec 17. 8. 2020 v naselju Laško vozil osebni avtomobil, še vedno bila v veljavi prepoved vožnje motornih vozil, ki je posledica začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki ga je izvršila že PP ... 8. 8. 2020.
Bistvo prekrška vožnje v času izvrševanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v tem, da obdolženec ne spoštuje zakonitega ukrepa sodišča. Zato ni pomembno zgolj vprašanje, kdaj je odpadel utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek, za katerega je predpisan izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu in zaradi katerega mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, temveč predvsem dejstvo, da je bil tak ukrep zakonito izrečen, da je v času vožnje bil še veljaven in da se je obdolženec zavedal svojih obveznosti oziroma omejitev, ki iz takega ukrepa izhajajo.
Voznik, ki mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, je dolžan upoštevati tak ukrep vse dokler ta ni preklican ali dokler mu s sklepom sodišča vozniško dovoljenje ni vrnjeno. Prepričanje, da mu je vozniško dovoljenje povsem neupravičeno in nezakonito odvzeto, voznika ne odvezuje obveznosti upoštevanja ukrepa prepovedi vožnje.
nedovoljen pritožbeni razlog - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje - obračun za plačilo dela - napoteni delavec
Sodišče se v okviru postopka za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti odločitve pristojnega organa države izdaje, temveč presoja le, ali so predložene ustrezne listine in ali je podan kateri izmed taksativno naštetih pogojev za zavrnitev priznanja in izvršitve po 186. členu ZSKZDČEU-1, v primeru, kot je obravnavani pa tudi, ali je dejanje, za katerega je bila storilcu izrečena denarna sankcija, opredeljeno kot prekršek tudi po pravu Republike Slovenije.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00053285
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5-3.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev dokaznega postopka - hitrost vožnje
Sodišče ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka le v primeru, če spozna, da je dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno. O pravilnosti ali popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa lahko sodišče podvomi le v primeru, ko so trditve v zahtevi za sodno varstvo dovolj konkretizirane in ko tudi obstajajo dokazi, s katerimi je mogoče take trditve preveriti oziroma preizkusiti njihovo verodostojnost. V konkretni zadevi glede na trditve v zahtevi za sodno varstvo ni bilo niti posredno izkazano, da storilec razpolaga še s kakšnimi drugimi dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je tudi dejansko bil ves čas izolacije doma oz. da v času izolacije ni zapuščal svojega prebivališča.
pravno odločilna dejstva - 18 kazenskih točk - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
V postopku za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije sodišče ne ugotavlja ali je storilec storil očitane prekrške in ali je zanje odgovoren, saj je to bilo že ugotovljeno s plačilnimi nalogi, ki so postali pravnomočni. Ker je sodišče na pravnomočne plačilne naloge vezano, v predmetnem postopku ne more upoštevati pritožbenih navedb, v katerih storilec zatrjuje, da vseh prekrškov ni storil on, temveč so jih storili različni družinski člani.
napoved pritožbe - rok za napoved pritožbe - prepis izreka sodbe brez obrazložitve - vročitev sodnega pisanja
Če je sodišče storilčevo vlogo z dne 7. 7. 2021 štelo kot napoved pritožbe zoper sodbo z dne 2. 4. 2021, bi moralo za presojo pravočasnosti napovedi pritožbe ugotoviti datum vročitve prepisa izreka sodbe o prekršku, saj od te vročitve dalje šteje rok za vložitev napovedi pritožbe.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 46/6, 46/6-2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2002) člen 15.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti v naselju - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti
Ni mogoče nalagati policistom, da bi morali izvajati meritve hitrosti s premičnim laserskim merilnikom hitrosti le na takem mestu, da lahko takoj po izvedeni meritvi voznika tudi ustavijo in mu na prikazovalniku pokažejo rezultat meritve neposredno (takoj) po zaključku meritve, zato da je izključen kakršenkoli dvom o pravilnosti meritve in da ima storilec možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve. Storilec ima namreč vso možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve tudi v primeru, če ga policisti ustavijo na drugem mestu, v razumnem času po opravljeni meritvi, saj mu je predočeno, kje naj bi bila kršitev storjena, na kakšni razdalji in kolikšna je bila izmerjena hitrost.
Ker je za ugotavljanje in dokazovanje prekrška prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti vožnje dopustna tudi uporaba nesamodejnih merilnikov hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, pod zgoraj navedenimi pogoji takojšnje predočitve izmerjene hitrosti vozniku, samo dejstvo, da v obravnavanem primeru storilcu meritev prekoračene hitrosti ni bila dokumentirana in predočena s slikovnim gradivom, v ničemer ne omaje pravilnosti in zakonitosti opravljene meritve in nadaljnjega postopka predočitve prekrška storilcu.
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa
Res je, da sodišče prve stopnje odgovora ni povzelo v izpodbijani sklep in tudi ni izrecno zapisalo, kateri del obrazložitve predstavlja stališče do posameznega zagovornikovega pomisleka iz odgovora na predlog za podaljšanje pripora. A to ne pomeni, da odgovora ni vzelo v obzir in se do njega ni opredelilo, kot zmotno meni pritožnik.
ZNP-1 člen 88, 94, 98, 98/1, 102, 102/1. DZ člen 187, 197, 203.
vzgoja in varstvo otrok - stiki med starši in otrokom - sprememba ureditve stikov - stiki med počitnicami - največja korist otroka - sodna poravnava - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - želje otroka - otrokove potrebe - upravičen predlagatelj - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - postopek začet po uradni dolžnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V postopku, ki je tekel o predlogu za zvišanje preživnine, sodišče ni imelo podlage, da bi določilo nižjo preživnino od dogovorjene s sodno poravnavo.
Ob preizkusu odločitve po uradni dolžnosti se je vzbudil dvom, ali je odločitev o spremembi stikov v dekličino korist. Ni bilo ugotovljeno, kakšne so dekličine želje in kako bo ureditev stikov, ki so jo predlagali starši, vplivala na vez z očetom, ki je bila še nekaj mesecev prej ovrednotena kot pomembna za dekličin razvoj, niti niso bile raziskane druge okoliščine, pomembne za ugotovitev dekličine koristi. Prav ugotavljanju teh okoliščin služi mnenje centra za socialno delo, ki ga je sodišče dolžno pridobiti v postopku, ki teče o varstvu otrokove korist.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 26, 26/2, 26/3, 26/3-1, 26/3-2.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 23, 23/1, 23/3.. ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/4, 134.. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (1994) člen 9.. OZ člen 378.. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/2.
Zmotno je stališče, da mu ni mogoče priznati povračila stroška prenočevanja na poti do kraja razporeditve, ker ga Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini izrecno ne določa. Splošno pravilo, da delodajalec mora zagotoviti delavcu povračilo stroškov, ki jih ima ta na službenem potovanju, določa prvi odstavek 130. člena ZDR-1. V drugem odstavku resda napotuje na nadaljnjo ureditev v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podzakonskem aktu, vendar le glede višine povračila stroška. Ker Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini tega stroška ne ureja, se je potrebno za določitev višine opreti na pravno ureditev, ki ureja to vprašanje v podobnih primerih (prim. Pdp 596/2015), tak podzakonski akt pa po presoji pritožbenega sodišča predstavlja Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, ki velja za javne uslužbence. Ta v 9. členu določa povračilo stroška za prenočišče v višini plačanega hotelskega računa, kolikor v tem sporu vtožuje tudi tožnik.
nepopolna pritožba - nepodpisana vloga - vloga v pisni obliki - elektronska vloga
Pri predmetni pritožbi gre za fizično vlogo, ki je bila sodišču poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, zato bi jo sodišče prve stopnje tako tudi moralo presojati.
odškodninska odgovornost države za delo policije - nasilen vstop v stanovanje - hišna preiskava brez odredbe - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča
Res je, da »vsaka bomba« ali vsak primer neupravičene posesti orožja še ne opravičuje vstopa v stanovanje brez odredbe sodišča. Vendar pritožba pri tem spregleda, da v obravnavani zadevi ni šlo le za to, da je A. A. neupravičeno posedoval orožje. Bistveni razločevalni element, ki je upravičeval izjemnost v smislu 218. člena ZKP, je bil ta, da je orožje posedovala potencialno nevarna, nasilna oseba, ki je nedavno grozila policistom, zato je bilo treba računati z možnostjo, da se bo z orožjem uprla. Izpodbijana sodba je pravilno ugotovila, da je zaradi resne možnosti, da A. A. uporabi orožje, policija morala zagotoviti element presenečenja.
sklep o stroških - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - vročanje pisanj osebam ki jim je odvzeta prostost
Ker sodišče prve stopnje pri vročanju sklepa in poziva z dne 10. 5. 2021 ni postopalo skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZKP, obsojencu ni bila zagotovljena pravica do uporabe svojega jezika in posledično do (pravočasne) vložitve prošnje za oprostitev plačila stroškov.
Pravdni stranki sta se v 16. členu omenjene pogodbe resda dogovorili, da bo o sporih iz te pogodbe najprej odločala arbitražna komisija, vendar pa eventualna odločitev te komisije ni dokončna, saj iz 17. člena omenjene pogodbe nadalje izhaja, da če tej komisiji ne uspe rešiti spora, se reševanje spora odstopi pristojnemu sodišču. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da ima omenjena komisija le položaj organa, pred katerim se spor skuša najprej razrešiti, pri čemer izid v tem predhodnem postopku za stranki ni zavezujoč v smeri izključitve sodne pristojnosti. Morebitna odločitev pred to arbitražno komisijo torej nima obveznega učinka pravnomočne sodbe (483. člen ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zarbit).
vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - protipravnost posega v lastninsko pravico - obstoj lastninske pravice - košenje trave - pomanjkanje stvarne legitimacije - dokazna ocena - res judikata - ponavljajoče se motilno dejanje
Z opustitveno (negatorno) tožbo lahko lastnik stvari od tretjega, ki kakorkoli neutemeljeno posega v njegovo lastninsko pravico ter ga s temi posegi vznemirja, zahteva, da s takimi ravnanji preneha. Poseg mora biti dejanski. Za lastnika mora pomeniti oviro pri izvrševanju lastninske pravice. Gre za najširše zavarovanje proti kakršnemukoli motenju lastninske pravice lastnika stvari. Negatorna tožba je izključena le, če ima tretji za posege v lastninsko pravico tožnika ustrezen pravni naslov. Protipravnosti ni, če je lastnik stvari dolžan trpeti tuje vplive na svojo stvar zaradi zakonskih, stvarnopravnih ali obligacijskih upravičenj tretjega: če je ta pooblaščen, da vznemirja lastnika v mirni uporabi stvari na podlagi stvarne pravice, zakonskih omejitev lastnine, sosedskega prava ali obligacijskega razmerja (na primer: lastnikovega dovoljenja).
postopek za izdajo plačilnega naloga - razveljavitev plačilnega naloga - dajatveni zahtevek - pobotanje v pravdi - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določila tretjega odstavka 324. člena ZPP v izreku svoje sodbe ugotovilo, da obstoji terjatev tožnice do toženke v znesku 2.559,90 EUR in da terjatev toženke do tožnice v znesku 5.000,00 EUR ne obstoji. Ker se toženka proti sodbi ni pritožila, je prvostopenjska ugotovitev, da njena terjatev v višini 5.000,00 EUR do tožnice ne obstoji, na podlagi določila prvega odstavka 319. člena ZPP postala pravnomočna. S tako sodbo pa je zaradi objektivnih mej pravnomočnosti toženki odvzeta možnost razliko med zneskoma 2.559,90 EUR in 5.000,00 EUR, uveljavljati v posebni pravdi. Sodišče prve stopnje bi torej ravnalo pravilno, če bi ugotovilo le, da ne obstaja terjatev toženke do tožnice v znesku 2.559,90 EUR, v presežku pa o pobotnem zahtevku sploh odločilo ne bi.
Tožniku je bila v nadaljevanju zaradi dopolnitve (razširitve) tožbe dodatno odmerjena taksa v znesku 888 EUR, ki jo je tožnik tudi plačal. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da te sodne takse sodišče prve stopnje tožniku ni priznalo, čeprav je šlo za strošek, ki je za pravdo potreben in je tožnik do povrnitve tega stroška upravičen.