priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Storilka v pritožbenih navedbah zanika, da bi storila očitan ji prekršek. V predmetnem postopku take navedbe niso upoštevne, saj je o odgovornosti storilke za storjeni prekršek že bilo odločeno in je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna.
ZKP člen 92. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 46, 46/3.
stroški kazenskega postopka - stroški sodnega tolmača - nagrada za čas potovanja
Sodišče druge stopnje se ne strinja z načinom tolmačenja določbe tretjega odstavka 46. člena Pravilnika kot ga pritožbeno zatrjuje tolmačka. V sklepu z dne 21. 6. 2021, opr. št. II Kp 40218/2018, je Višje sodišče v Celju zavzelo stališče, na katerega se pravilno sklicuje tudi prvo sodišče pod točko 9 obrazložitve in sicer, da citirano določilo Pravilnika povsem jasno govori o skupnem času potovanja na sodišče in nazaj. Zato je nepravilen izračun kot ga pritožbeno uveljavlja sodna tolmačka in sicer, da bi sodišče prve stopnje moralo čas potovanja računati za pot na sodišče v trajanju 48 minut (dvakrat začete pol ure) in vračanje domov v trajanju 48 minut (dvakrat začete pol ure).
delo v splošno korist - dohodkovni cenzus - dohodki - premoženjsko stanje prosilca
Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da od plače plačuje najemnino, položnice, različna zavarovanja in se preživlja, pa si mora kljub temu več kot en teden pred vsako plačo od mame ali prijateljev izposojati denar za preživetje.
nedovoljen pritožbeni razlog - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje - obračun za plačilo dela - napoteni delavec
Sodišče se v okviru postopka za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti odločitve pristojnega organa države izdaje, temveč presoja le, ali so predložene ustrezne listine in ali je podan kateri izmed taksativno naštetih pogojev za zavrnitev priznanja in izvršitve po 186. členu ZSKZDČEU-1, v primeru, kot je obravnavani pa tudi, ali je dejanje, za katerega je bila storilcu izrečena denarna sankcija, opredeljeno kot prekršek tudi po pravu Republike Slovenije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00053267
SZ-1 člen 23, 50, 71.
skupni deli - plačilo stroškov - odškodnina - položaj upravnika - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
Med tožnico in toženko (dvema upravnicama) ni nobenega pogodbenega odnosa in tudi SZ-1 med njima samima ne vzpostavlja pravic in dolžnosti (glej predvsem 23. člen SZ-1) v smeri plačevanja obveznosti iz naslova upravljanja. Tožnica je v razmerju do toženke in do etažnih lastnikov dveh stavb, če se v celoti sledi pritožbenim navedbam, tretja oseba, ki je navedene obratovalne stroške plačala in se očitno želi regresirati oziroma od toženke zahteva plačilo odškodnine. Tožnice upoštevaje njene navedbe po SZ-1 ni mogoče šteti niti za dobavitelja v smislu SZ-1 (glej predvsem 71. člen SZ-1).
Edina pravna podlaga, na kateri lahko tožnica od toženke zahteva plačilo omenjenih stroškov s pripadki in opomina, je odškodninska, kar v pritožbi priznava tudi tožnica. Za utemeljenost zahtevka na tej podlagi je treba zatrjevati in izkazati vse predpostavke odškodninske odgovornosti (pravno priznano škodo, protipravno ravnanje in vzročno zvezo), z izjemo krivde, katere obstoj se domneva. Omenjenega bremena tožnica tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zmogla.
Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da se toženka skladno s SZ-1 ne bi bila dolžna ravnati po navodilih (sklepih) etažnih lastnikov, pa čeprav obstoji njena načelna dolžnost razdeljevati obratovalne stroške. Povedano drugače in poenostavljeno, četudi je verjetno logičen in razumski interes etažnih lastnikov oziroma je za etažne lastnike koristno, da plačujejo obratovalne stroške glede svoje lastnine, gre vseeno za njihovo lastnino in imajo glede nje vse pravice in dolžnosti, ki jih ima lastnik. Ali etažni lastniki lahko pravno upoštevno prepovedo delitev stroškov, je vprašanje, ki niti ni pravno relevantno oziroma odločujoče. Verjetno ni dvoma, da lahko zavračajo plačilo stroškov s sklepi, ki jim je njihov zastopnik (upravnik) načeloma dolžan slediti.
Ni izkazane nobene vzročne zveze med nerazdelitvijo vtoževanih zneskov in zatrjevano škodo. Toženki so namreč etažni lastniki prepovedali razdeljevati omenjene stroške in ji naložili, da sporne račune zavrača. Povedano drugače, etažni lastniki nočejo plačati.
Obenem mora biti škoda, ki jo upravnik povzroči tretjim osebam, pravno priznana in je ni mogoče kar preprosto enačiti s plačanimi obratovalnimi stroški s pripadki ter stroški opomina. Upravnik je namreč lahko odgovoren le za škodo, ki je posledica njegovega protipravnega ravnanja.
pravno odločilna dejstva - 18 kazenskih točk - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
V postopku za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije sodišče ne ugotavlja ali je storilec storil očitane prekrške in ali je zanje odgovoren, saj je to bilo že ugotovljeno s plačilnimi nalogi, ki so postali pravnomočni. Ker je sodišče na pravnomočne plačilne naloge vezano, v predmetnem postopku ne more upoštevati pritožbenih navedb, v katerih storilec zatrjuje, da vseh prekrškov ni storil on, temveč so jih storili različni družinski člani.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 46/6, 46/6-2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2002) člen 15.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti v naselju - neposredni prikaz meritve hitrosti vozniku kontroliranega vozila na kraju meritve - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti
Ni mogoče nalagati policistom, da bi morali izvajati meritve hitrosti s premičnim laserskim merilnikom hitrosti le na takem mestu, da lahko takoj po izvedeni meritvi voznika tudi ustavijo in mu na prikazovalniku pokažejo rezultat meritve neposredno (takoj) po zaključku meritve, zato da je izključen kakršenkoli dvom o pravilnosti meritve in da ima storilec možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve. Storilec ima namreč vso možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve tudi v primeru, če ga policisti ustavijo na drugem mestu, v razumnem času po opravljeni meritvi, saj mu je predočeno, kje naj bi bila kršitev storjena, na kakšni razdalji in kolikšna je bila izmerjena hitrost.
Ker je za ugotavljanje in dokazovanje prekrška prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti vožnje dopustna tudi uporaba nesamodejnih merilnikov hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, pod zgoraj navedenimi pogoji takojšnje predočitve izmerjene hitrosti vozniku, samo dejstvo, da v obravnavanem primeru storilcu meritev prekoračene hitrosti ni bila dokumentirana in predočena s slikovnim gradivom, v ničemer ne omaje pravilnosti in zakonitosti opravljene meritve in nadaljnjega postopka predočitve prekrška storilcu.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00053285
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5-3.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev dokaznega postopka - hitrost vožnje
Sodišče ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka le v primeru, če spozna, da je dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno. O pravilnosti ali popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa lahko sodišče podvomi le v primeru, ko so trditve v zahtevi za sodno varstvo dovolj konkretizirane in ko tudi obstajajo dokazi, s katerimi je mogoče take trditve preveriti oziroma preizkusiti njihovo verodostojnost. V konkretni zadevi glede na trditve v zahtevi za sodno varstvo ni bilo niti posredno izkazano, da storilec razpolaga še s kakšnimi drugimi dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je tudi dejansko bil ves čas izolacije doma oz. da v času izolacije ni zapuščal svojega prebivališča.
ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
S pritožbenimi navedbami storilec povsem jasno napada verodostojnost izpovedb zaslišanih prič, s tem pa dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa
Res je, da sodišče prve stopnje odgovora ni povzelo v izpodbijani sklep in tudi ni izrecno zapisalo, kateri del obrazložitve predstavlja stališče do posameznega zagovornikovega pomisleka iz odgovora na predlog za podaljšanje pripora. A to ne pomeni, da odgovora ni vzelo v obzir in se do njega ni opredelilo, kot zmotno meni pritožnik.
odškodninska odgovornost države za delo policije - nasilen vstop v stanovanje - hišna preiskava brez odredbe - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča
Res je, da »vsaka bomba« ali vsak primer neupravičene posesti orožja še ne opravičuje vstopa v stanovanje brez odredbe sodišča. Vendar pritožba pri tem spregleda, da v obravnavani zadevi ni šlo le za to, da je A. A. neupravičeno posedoval orožje. Bistveni razločevalni element, ki je upravičeval izjemnost v smislu 218. člena ZKP, je bil ta, da je orožje posedovala potencialno nevarna, nasilna oseba, ki je nedavno grozila policistom, zato je bilo treba računati z možnostjo, da se bo z orožjem uprla. Izpodbijana sodba je pravilno ugotovila, da je zaradi resne možnosti, da A. A. uporabi orožje, policija morala zagotoviti element presenečenja.
postopek za izdajo plačilnega naloga - razveljavitev plačilnega naloga - dajatveni zahtevek - pobotanje v pravdi - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določila tretjega odstavka 324. člena ZPP v izreku svoje sodbe ugotovilo, da obstoji terjatev tožnice do toženke v znesku 2.559,90 EUR in da terjatev toženke do tožnice v znesku 5.000,00 EUR ne obstoji. Ker se toženka proti sodbi ni pritožila, je prvostopenjska ugotovitev, da njena terjatev v višini 5.000,00 EUR do tožnice ne obstoji, na podlagi določila prvega odstavka 319. člena ZPP postala pravnomočna. S tako sodbo pa je zaradi objektivnih mej pravnomočnosti toženki odvzeta možnost razliko med zneskoma 2.559,90 EUR in 5.000,00 EUR, uveljavljati v posebni pravdi. Sodišče prve stopnje bi torej ravnalo pravilno, če bi ugotovilo le, da ne obstaja terjatev toženke do tožnice v znesku 2.559,90 EUR, v presežku pa o pobotnem zahtevku sploh odločilo ne bi.
ZDR-1 člen 5, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZOdv člen 17, 17/5.. URS člen 74, 74/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nezakonitost odpovedi
Toženka je tožnici po pisnem opozorilu, ki ga ureja prvi odstavek 85. člena ZDR-1, podala presojano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri ji je očitala dva sklopa kršitev, in sicer (1) da pri pregledu računov za opravljene storitve pranja v obdobju od septembra 2019 do decembra 2019 ni zaznala, da ni bil upoštevan dogovorjen popust in (2) hujše kršitve standardov čistoče v sobah, ki so bile ugotovljene v postopku internega inšpekcijskega nadzora, nezadovoljstvo hotelskega gosta F.F. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da toženka utemeljenosti razloga za odpoved, opredeljenega v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni dokazala (ni dokazala, da bi tožnica krivdno kršila obveznosti iz delovnega razmerja).
Pritožba si neutemeljeno prizadeva za takšno razlago petega odstavka 17. člena ZOdv, po kateri bi bil odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, v celoti upravičen do plačila za svoje delo v višini zneska, ki bi mu pripadel po OT. Peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po tarifi. S tem je upoštevana odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-II-1/09 z dne 5. 5. 2009, da je treba z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena URS ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. V tem primeru odvetniki opravljajo naloge, ki iz Ustave RS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in ki jih država tudi v celoti financira. V tem delu odvetniki opravljajo dolžnosti države po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena URS.
Pritožba zmotno očita, da bi moralo sodišče stranki v sodni odločbi z dne 4. 6. 2021 opozoriti, da namerava po njeni pravnomočnosti odločiti o višini stroškov s posebnim sklepom. Takšna zahteva iz določb ZPP ne izhaja. Sodne prakse, iz katere naj bi izhajalo nasprotno, pritožba ne specificira. Sicer pa se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodne odločbe z dne 4. 6. 2021 glede odločitve o stroških postopka sklicevalo na četrti odstavek 163. člena ZPP, zato toženec v nobenem primeru ne more trditi, da ni vedel, da bo pravnomočni sodni odločbi z dne 4. 6. 2021 sledila izdaja izpodbijanega sklepa. Upoštevajoč navedene razloge je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je bila tožencu kršena ustavna pravica do pravnega sredstva.
DZ člen 263, 263/1, 267, 267/1, 268, 269, 269/2. ZNP-1 člen 64, 64/3.
zapuščinski postopek - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - začasno upravljanje skrbnika za posebne primere - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - kolizijski skrbnik - Center za socialno delo (CSD) - dedič - uveljavljanje dedne pravice
Ko sodišče ugotovi, da v postopku nastopa oseba, ki zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja verjetno ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, pa ji še ni imenovan skrbnik, mora zato oceniti, ali naj počaka na imenovanje skrbnika v sodnem postopku ali pa na drugi strani tehtni razlogi narekujejo postavitev skrbnika za posebni primer.
Hramba PIN številke v lastnem domu res ne predstavlja hude malomarnosti. Vendar pa hramba PIN številke v kuverti skupaj s kartico v stanovanju, ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka decembra 2018, torej neposredno pred zlorabo kartice, v stanovanju „srečala“ nepovabljeno in neznano osebo, tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno predstavlja hudo malomarnost.
ZKP člen 18, 83, 148, 148/2, 150, 151. ZNPPol člen 53. URS člen 22, 29.
izločitev dokazov - zakonska podlaga - razlogi za sum - zakonitost pregleda vozila - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - uporaba dobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - prisluhi - naključno pridobljen dokaz
Višje sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je ravnanje policije v skladu z določbo drugega odstavka 148. člena ZKP, ker je tudi po oceni višjega sodišča, zakonitost ravnanj policistov potrebno ocenjevati glede na njihovo vsebino, ne pa zgolj na (formalno) navedeno zakonsko podlago. Tudi v primeru navedene točne zakonske podlage bi se lahko ravnanja policistov, upoštevaje vsebino le-teh, izkazala za nezakonita. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov niti v delu, ko se je prvostopenjsko sodišče glede zakonske podlage za postopanje policistov v obravnavanem primeru sklicevalo tudi na določbo 53. člena ZPPol in je tako tudi tem zaključkom potrebno pritrditi, po vsebini pa pritožnik le-teh ni izpodbijal.
začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov
Četudi je res, da hčere stike z očetom odklanjajo (pritožbeno sodišče ne dvomi v to), to še ne pomeni, da so hčere ob dosedanjem načinu izvrševanja stikov ogrožene v smislu 161. člena DZ, zato je evidentno, da pogoji za izdajo začasne odredbe o stikih niso izpolnjeni. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, zgolj nestrinjanje otrok s stiki, njihovo odklanjanje oziroma želja po drugačnem načinu izvrševanja stikov, ne pomenijo ogroženosti v smislu 161. člena DZ, ki bi opravičevala regulacijo stikov z začasno odredbo. Res je, kar pritožba načeloma navaja, da je v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah ter Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic treba spoštovati želje otroka, mu omogočiti, da jih izrazi in jih kolikor je le mogoče tudi upoštevati, vendar bo ta načela prvostopenjsko sodišče uporabilo v nadaljevanju postopka, ko bo o morebitni spremembi stikov dokončno odločilo. Pogoji za izdajo začasne odredbe (ki je izjema od splošnega pravnega načela, da se o pravicah, koristih in obveznostih odloči po izvedenem rednem in polno kontradiktornem sodnem postopku) pa so drugačni.
sklep o stroških - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - vročanje pisanj osebam ki jim je odvzeta prostost
Ker sodišče prve stopnje pri vročanju sklepa in poziva z dne 10. 5. 2021 ni postopalo skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZKP, obsojencu ni bila zagotovljena pravica do uporabe svojega jezika in posledično do (pravočasne) vložitve prošnje za oprostitev plačila stroškov.