OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0072425
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 34/3, 46, 46/3. ZPP člen 7, 212, 214.
odškodninska odgovornost države – delo izvršilnega sodišča – protipravnost ravnanja sodnika – načelo hitrosti postopka – razumen rok – vročanje sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na opisane okoliščine sodniku ni mogoče očitati kršitve profesionalnih standardov ravnanja. Odločilni razlogi za to so, da (1) sodišče ni kršilo nobene določbe ZIZ, (2) ni določen instrukcijski rok za odločitev o predlaganem dodatnem predmetu izvršbe in posledično vročanje organizaciji za plačilni promet, (3) je sodišče postopalo v običajnih časovnih okvirih, (4) tožeča stranka ni z ničemer opozorila na nujnost zadeve. Odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave zato v obravnavanem primeru ni podana.
Upravičenka do dodatka za pomoč in postrežbo je umrla pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe. Ker so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, tožnica – dedinja po pokojni upravičenki te pravice ne more uveljavljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072455
SZ člen 28. ZPP člen 108, 180, 180/1, 286.
pogodba o upravljanju – upravnik – obratovalni stroški in stroški upravljanja hiše – specifikacija stroškov – določenost tožbenega zahtevka – nepopolna tožba – sklepčnost
Zahtevek iz tožbe je določen takrat, kadar je do te mere specificiran in opisan, da je mogoče en zahtevek jasno ločiti od drugega oziroma, da je jasno, kaj tožeča stranka zahteva, da ji tožena stranka plača. Ker pa iz vtoževanih računov še vedno ni razvidno, katere od pogodbeno dogovorjenih postavk tožeča stranka sploh vtožuje in kolikšen od pogodbeno dogovorjenih postavk odpade na posamezne zneske iz računov, je tožba nepopolna.
Šele po tem, ko ima tožba vse tiste sestavine, ki jih kot popolna vloga mora imeti, se lahko pojavi vprašanje sklepčnosti in šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo na podlagi take tožbe se je možno sklicevati na eventualno maksimo iz 286. člena ZPP.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog- utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo
Tožena stranka s sprejemom novega akta o sistemizaciji ni spremenila le plač, ampak je vzpostavila sistem inženirskih delovnih mest in jih poimenovala z novimi nazivi, na novo je določila pooblastila in odgovornosti, opise del in nalog ter zahtevana znanja in sposobnosti. Na podlagi te spremembe je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku.
plača - uvrstitev v plačni razred - diskrecijska pravica
Uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred je odvisna od odločitve njegovega predstojnika. Ker ne gre za pravico, ki bi šla javnemu uslužbencu na podlagi zakona, je ta ne more iztožiti. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače, kot bi šla na podlagi uvrstitve v višji plačni razred, ni utemeljen.
Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 7.
plača - dodatek k plači
Tožena stranka nima organizirane nujne medicinske pomoči, zato tožnik v to službo ni mogel biti vključen. Njegov tožbeni zahtevek za plačilo dodatka k plači, ki je vezan na opravljanje dela v tej službi, ni utemeljen.
Pri presoji o verjetnosti terjatve upnikov je potrebno upoštevati, da institut ločitve zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine, še ne bo dosegel svojega namena, ki je v tem, da se zapustnikovi upniki poplačajo iz zapuščine, ne da bi jim pri tem škodili (jih prehitevali) upniki prezadolženega dediča. Ta namen bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora zato ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve
ZST-1 člen 3, 3/1, 18, 5, 5/1, 5/1-2.. ZST-1 tarifna številka 4011-4015, 1111, 1112.. ZIZ-UPB4 člen 62, 62/2.
vračilo dela plačane sodne takse - umik tožbe - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
V konkretnem primeru je izvršilno sodišče svoje delo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine v celoti opravilo in v njem izdalo pravnomočno sodno odločbo, tožeča stranka pa je tožbo umaknila šele potem, ko se je pravdni postopek že začel. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki po tarifni številki 1112 ZST-1 upravičeno vrnilo 2/3 plačane sodne takse za pravdni postopek, upravičeno pa je bil zavrnjen njen zahtevek za vrnitev 2/3 plačane sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Pri spremembi preživnine se lahko kredit upošteva le za reševanje osnovnega ne pa luksuznega stanovanjskega vprašanja.
Pritožbena navedba o tem, da je potrebno stanovanjske stroške deliti na tri dele, ker naj bi od oktobra 2011 v stanovanju živel partner toženkine matere, je nedopustna (in zato neupoštevna) pritožbena novota. Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za omenjeno navedbo, saj bi imelo njeno upoštevanje ravno nasprotni učinek.
razlastitev – določitev odškodnine – procesne predpostavke – sodna pristojnost – upravna zadeva - ugovor res iudicata – določitev nadomestne gradbene parcele - denarna odškodnina zaradi razlastitve
Za odločanje o nadomestni gradbeni parceli je v skladu z določilom 19. člena ZSZ-84 pristojen občinski upravni organ. Zato sodna pristojnost za odločanje o zahtevi predlagateljice za dodelitev nadomestne gradbene parcele ni podana in bi moralo po zavrženju predloga v tem delu sodišče prve stopnje odločati o podrejenem predlogu. Sodna pristojnost za odločanje o denarni odškodnini zaradi razlastitve predlagateljice pa je namreč v skladu z določilom 12. člena ZSZ-84 podana.
Na poslovno prakso ni mogoče sklepati zgolj iz primerov plačil, ki jih sedaj s tožbo izpodbija tožnik. Nesprejemljivo bi bilo stališče, da se je poslovna praksa začela oblikovati med strankama glede roka izpolnitve šele s prvim izpodbijanim dejanjem.
Običajnost roka izpolnitve je moč presojati le na podlagi poslovne prakse, ki je med poslovnima strankama dolgotrajnejša in s tem ustaljena.
Ker pravne posledice uspešnega izpodbijanja tožnikovih pravnih dejanj po 1. odst. 278. člena ZFPPIPP nastanejo, ko postane sodba pravnomočna, po 2. odstavku 278. člena ZFPPIPP pa mora oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje opravljeno, stečajnemu dolžniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela, se izkaže tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od celotne vtoževane glavnice za čas od 07. 11. 2009 dalje materialnopravno neutemeljen.
ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – oblika zahtevka – zahtevek na razveljavitev pogodbe - predkupni upravičenec
Tako sedaj veljavni OZ kot pred njim ZOR od predkupnega upravičenca ne „pričakujeta“ le vložitve zahtevka na razveljavitev pogodbe, ampak tudi postavitev zahtevka na sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji (kar je smisel uveljavljanja predkupne pravice). Oblikovalnemu zahtevku (zahtevku na razveljavitev kupoprodajne pogodbe) je zato moč ugoditi samo, če je skupaj z njim postavljen tudi dajatveni (na sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji).
solastnina – neupravičena obogatitev – neuporaba nepremičnin - solastnik – zahtevek za uporabo nepremičnine – dopustitev uporabe – pravno pomembno dejstvo – trditvena podlaga - vezanost sodišča na trditveno podlago
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve. Solastnik mora od drugega solastnika zahtevati dopustitev uporabe.
Če stranka za svojo trditev o pravno pomembnem dejstvu predlaga določen dokaz, sodišče za utemeljitev dokazne ocene lahko uporabi katerokoli informacijo, ki jo o tem pravno pomembnem dejstvu ta dokaz posreduje.
solastnina- uporaba sorazmernega dela solastne stvari- uporaba tuje stvari v svojo korist
Zavračanje plačila uporabnine z utemeljitvijo, da zaseda svoj idealni solastninski delež nepremičnine, ni upoštevno, ker toženka z bivanjem v solastni nepremičnini posega v tujo nepremičnino in ima korist, ki je v brezplačni uporabi solastninskega deleža tožnikov. Dokler razmerja med solastniki (z delitvijo ali kako drugače) niso urejena, je treba na drug način preprečiti, na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi strani obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Ocenilo je, da tožba tožeče stranke še vedno ni primerna za obravnavo. Iz navedb tožeče stranke namreč ni mogoče razbrati okoliščin, pomembnih za presojo škodnega dogodka, ni moč razbrati okoliščin, pomembnih za presojo vzročne zveze, tožeča stranka ni pojasnila, v čem in kako je sploh oškodovana niti ni pojasnila okoliščin, relevantnih za presojo njenega zahtevka po višini. Ker tožeča stranka tožbe ni dopolnila tako, da je primerna za obravnavo, jo je prvostopenjsko sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo.
Obstoj prekarističnega razmerja daje tožnici aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, s katero zahteva izselitev toženca, ne glede na to, da je zgolj najemnica stanovanja. Za njeno aktivno legitimacijo tudi ni bistveno, da je s tem, ko je tožencu dovolila uporabo stanovanja, kršila najemno pogodbo.
Posodnik lahko zahteva vrnitev stvari in s tem prekliče prekarij, kadarkoli hoče, brez omejitev. Če prekarist ne ravna v skladu s preklicem in stvari po zahtevi posodnika ne vrne, postane po sodni praksi nedobroveren imetnik z obveznostmi iz 96. člena SPZ.
stroški stečajnega postopka – investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika - oddaja opreme stečajnega dolžnika v najem
Stroški investicijska vlaganja v premoženje stečajnega dolžnika so lahko nujni in potrebni, če so tudi ekonomsko upravični. Izhajajoč iz dejstva, da upravljanje stečajne mase obsega tudi možnost oddaje premoženja stečajnega dolžnika v najem, s čimer naj bi se pridobila sredstva za čim boljše poplačilo upnikov, v zvezi z oddajo opreme stečajnega dolžnika v najem pa naj bi nastali tudi stroški investicijskega vzdrževanja, bi torej prvostopenjsko sodišče moralo tehtati ekonomsko upravičenost teh stroškov glede na koristi, ki naj bi jih imela oddaja opreme v najem za stečajno maso, za kakšne rezervne dele sploh gre in na podlagi česa je stečajni upravitelj sploh ugotovil potrebnost menjave določenih delov opreme.
ZIZ člen 23, 23/2, 41, 41/5, 44, 61, 61/1. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menica kot verodostojna listina – menični spor – rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi – oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo – kataloška številka – navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo
Za presojo, da gre v konkretnem izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine za menični spor, zadošča pravilna, jasna in popolna opredelitev verodostojne listine v predlogu za izvršbo.
Izvršilno sodišče v tem postopku pred izdajo sklepa o izvršbi, niti po ugovoru dolžnika, vsebinsko ne presoja, ali je listina, na podlagi katere je predlagana in dovoljena izvršba, menica in s tem verodostojna listina. Ta presoja je ob pravočasno vloženem obrazloženem ugovoru, po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, prepuščena pravdnemu sodišču.