SPZ člen 9, 44, 44/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
služnostna pravica – priposestvovanje – pridobitev neobremenjene lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere- vidnost izvrševanja služnosti – raziskovalna dolžnost
Pravilno je sodišče prve stopnje uporabilo določilo drugega odstavka 44. člena SPZ, v skladu s katerim pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
solastnina – delitev solastnine – izločitveni zahtevek iz predmeta delitve
Navedbe nasprotnega udeleženca (ob nasprotovanju predlagateljev) predstavljajo spor o predmetu delitve, ki ga nepravdno sodišče ne more reševati v postopku delitve.
Za utemeljenost izpodbijanega sklepa je tako pomembno zgolj to, da nasprotni udeleženec zatrjuje, da določen del parcele, v nasprotju z zemljiškoknjižnim zapisom ne sodi v solastnino, in da bi moral biti iz nje izvzet. Četudi je to le en od njegovih predlogov za razdelitev solastnine, takšna razdelitev predpostavlja vnaprejšnjo izločitev dela nepremičnine iz solastnine, do česar pa ne more priti v nepravdnem postopku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - strah - duševne bolečine - skaženost - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trditvena podlaga
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je (zaradi pomanjkljive trditvene podlage) zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni pravilna, saj je tožeča stranka v tožbi podala trditveno podlago (navedla je omejitve, ki jih trpi, in posledice na duševnem področju).
ZTLR člen 24, 25, 26. SZ-1 člen 10. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 336. ZOR člen 361.
vlaganje v tujo nepremičnino – pridobitev lastninske pravice – soglasje za pridobitev lastninske pravice z vlaganji – nova stvar – sprememba identitete nepremičnine – neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe (npr. če je hlev prezidan v stanovanjski prostor, če iz senika nastane počitniška hišica).
Do prehoda koristi zaradi vlaganj in posledičnega nastanka (dospelosti) terjatve iz naslova neupravičene obogatitve pride šele takrat, ko graditelj (vlagatelj) izgubi posest nad stvarjo (oziroma njenim delom) in jo pridobi lastnik.
zastaranje terjatve – zvišanje tožbenega zahtevka po poteku zastaralnega roka
Ker je bil tožnik že pred vložitvijo tožbe seznanjen s tem, da gre pri njem za popolno okvaro aksilarnega živca, torej za njegovo paralizo, da je torej njegova invalidnost 15 %, vtoževal pa je le 10 % invalidnost in je zahtevek zvišal šele po poteku triletnega subjektivnega roka, je zahtevek v višini 5 % invalidnosti zastaral.
plačilo takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ker v konkretnem primeru tožnica kljub pozivu sodišča prve stopnje zahtevanih listin (izjave o premoženjskem stanju podane na predpisanem obrazcu) ni predložila, je le-to njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks upravičeno zavrglo.
Presoja tožbenega zahtevka za znižanje preživnine.
Nabava kolesa, pohištva in avto sedeža ne pomeni izrednih stroškov, ki ne spadajo v osnovo za izračun preživnine. Po določbi 2. odstavka 129.a člena ZZZDR mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
Sodišče prve stopnje je na podlagi najemne pogodbe, dveh opominov ter na podlagi podpisane povratnice s strani tožene stranke ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti iz najemne pogodbe ni poravnavala in na podlagi navedenega zaključilo, da je v celoti podan odpovedni razlog pod 4. točko 1. odst. 103. člena SZ-1.
Sodišče prve stopnje je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in bo ocenilo, ali so bila njegova navodila glede izdelave izvedenskega mnenja upoštevana.
Če dopolnitev mnenja obsega le tisto, kar bi moralo že osnovno mnenje, potem izvedencu za dopolnitev ne pripada dodatna nagrada.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49.
ugovor tretjega – izvršba na nepremičnine – pričakovalna pravica – vpis v zemljiško knjigo – verjetnost pravice tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pravica, ki preprečuje izvršbo – učinek prenosa lastninske pravice
Tretji je z verjetnostjo izkazal obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo na solastnem deležu sporne nepremičnine, da je ob zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke na sporni nepremičnini v upnikovo korist na nepremičnini že imel lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
ZTuj-1 člen 25, 47, 47/2, 47/2-2, 98, 98/1, 98/1-3. ZZDT-1 člen 32, 34, 35.
nezakonito prebivanje – vstopni naslov – bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pojem prebivanja v smislu ZTuj-1 je potrebno razlagati kot čas zadrževanja tujca na ozemlju Republike Slovenije po vstopu na njeno ozemlje, ki traja od prihoda do odhoda oziroma izstopa z državnega ozemlja Republike Slovenije, ne glede na to, ali takšno bivanje traja le nekaj ur ali več dni zaporedoma.
Za ugotovitev prekrška bivanja v Republiki Sloveniji v nasprotju z vstopnim naslovom mora biti iz opisa dejanskega stanja razvidno, na podlagi kakšnega vstopnega naslova je storilec vstopil na ozemlje Republike Slovenije konkretnega dne, kaj je nato med bivanjem na ozemlju Republike Slovenije dejansko počel in ali je imel za namen bivanja, kot ga je dejansko izvrševal v času bivanja na ozemlju Republike Slovenije, ustrezno dovoljenje.
URS člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 329, 329/3.
prekinitev postopka zaradi izbrisa družbe – nadaljevanje postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe – vezanost sodišča na sklepe
Sklep o prekinitvi postopka s pozivom določeni osebi, da prevzame postopek namesto stranke, ki je prenehala obstajati, ni sklep procesnega vodstva, zato je sodišče po določilu tretjega odstavka 329. člena ZPP nanj vezano.
STVARNO PRAVO – ODZ – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067886
ZTLR člen 29. ZOR člen 73, 107. ZPN člen 5. ZVNDL člen 4. ZZD člen 204.
priposestvovanje družbene lastnine – ustni prenos pravice uporabe – realizacija pogodbe – ustni dogovor – ničnost – družbena lastnina
V primeru družbene lastnine ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Ustni dogovor o prenosu pravice uporabe med dvema fizičnima osebama je ničen in nima pravnih učinkov.
Predlagatelj vpisa lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL, ki ni vpisan v zemljiški knjigi kot imetnik pravice uporabe, mora torej predložiti ustrezno odločbo pristojnega organa oziroma overjeno pogodbo v pisni obliki, s katero izkazuje, da je pridobil to pravico izvenknjižno.
Sklep, s katerim zapuščinsko sodišče v že pravnomočnem sklepu o dedovanju spremeni obseg zapuščine (namesto, da spada v zapuščino polovica stanovanja, navede, da spadajo 3/8 stanovanja), po svoji naravi ni popravni sklep.
odgovornost imetnika živali – pes – vzročna zveza – predvidljivost škodljive posledice – prispevek oškodovanca – policist kot oškodovanec – vmesna sodba
Povsem normalna in s tem predvidljiva posledica ravnanja psa brez ustreznega varstva in nadzorstva v mestu (njenem centru) je, da lahko nastane škoda bodisi v prometu, škoda kot posledica dejstva, da se ljudje psa ustrašijo, pa tudi škoda pri preprečitvi takega ravnanja psu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - starejši delavec
Četudi je tožena stranka v sklepu o zmanjšanju števila zaposlenih (zaradi neugodne poslovne situacije) navedla, da bo podala odpoved dvajsetim delavcem (kar je večje število delavcev), ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, saj svojega sklepa ni realizirala, ampak je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga samo trem delavcem.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - dejansko delo - diskriminacija
Ne glede na to, da je v listini „zahtevek za izdajo uniforme“ naveden naziv delovnega mesta, organizacijska enota in da je tožnik pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas, te listine ni mogoče šteti za (pisno) pogodbo o zaposlitvi.
OZ člen 39, 50, 50/1, 280, 280/1, 569, 569/1, 570.
posojilna pogodba – pogodba o dolgoročnem posojilu – causa pogodbe – poroštvena pogodba – navidezna pogodba
Bistvena vsebina posojilne pogodbe, količina denarja in obveznost plačila je bila določena. „Pogodba o dolgoročnem posojilu“ je bila torej po svoji vsebini posojilna pogodba.
Pojem navidezne pogodbe sicer v 1. odstavku 50. člena OZ ni določen. Literatura navidezno pogodbo opredeljuje kot takšno, glede katere vlada soglasje strank, da naj bi zanju ne veljala.
ZTLR člen 28, 30. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2, 45/4.
priposestvovanje – negativno dejstvo – indic – vštevanje posesti pravnih prednikov – priposestvovalna doba – vštevanje posesti prednika v priposestvovalno dobo – dobra vera – dobroverni lastniški posestnik – zakoniti posestnik – denacionalizacijski postopek
Pravilo o vštevanju posesti prednika v priposestvovalno dobo velja samo za tiste posestne prednike, ki so stvar imeli v posesti kot dobroverni lastniški (prej zakoniti) posestniki.
Čim posestnik izve za kakšno okoliščino, ki pri njem vzbudi dvom o tem, ali je res lastnik stvari, se priposestvovanje prekine.