ZJU člen 120. ZGO-1 člen 204. ZUN člen 71, 78, 144.
javni uslužbenec - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožnica - urbanistična inšpektorica - je nadaljevala z delom kot gradbena inšpektorica. Glede na to, da ji je bil (ne glede na smer njene izobrazbe, ki je bila ustrezna za urbanistično, ne pa gradbeno inšpektorico) priznan status gradbenega inšpektorja z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz statusa gradbenega inšpektorja, veljajo zanjo splošna določila glede uvrstitve v plačni razred in glede napredovanja.
plačilo sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – družbenik – sodni register – navedbe stranke v postopku
Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnost preveri in v ta namen pridobi ustrezne podatke iz uradnih evidenc in registrov. Če pridobljene podatke upošteva pri odločitvi, mora prosilcu pred odločitvijo dati možnost, da se do njih opredeli.
ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49.
ugovor tretjega – izvršba na nepremičnine – pričakovalna pravica – vpis v zemljiško knjigo – verjetnost pravice tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pravica, ki preprečuje izvršbo – učinek prenosa lastninske pravice
Tretji je z verjetnostjo izkazal obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo na solastnem deležu sporne nepremičnine, da je ob zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke na sporni nepremičnini v upnikovo korist na nepremičnini že imel lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
zavrženje tožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse – postopek vrnitve takse
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena. Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
Krivdni razlogi za odpoved stanovanjske najemne pogodbo so našteti v 1. odstavku 103. člena SZ-1. Za odpoved zadošča, da je podan en sam razlog. Pred odpovedjo mora biti najemnik opomnjen, odpoved je sodna. V 1. odstavku 104. člena SZ-1 je določen opravičbeni razlog, zaradi katerega najemniku ni mogoče odpovedati najemne pogodbe kljub temu, da ne plačuje najemnine. Če je najemnik v zaporu, je to okoliščina, na katero je lahko vplivala, in izključuje uporabo 104. člena SZ-1.
OZ člen 179, 199, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 2, 2/2, 155, 155/1, 154, 154/1, 165, 165/1, 165/3, 212, 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 358, 358-5. ZVCP člen 19, 19-21, 28, 28/2, 44, 44/1, 73, 73/3, 83, 83/2, 83/3.
objektivna odgovornost lastnika nevarne stvari – avtomobil – ekskulpacija – višina soprispevka oškodovanke – kolesarka brez čelade – višina odškodnine
Toženec je kot voznik avtomobila in imetnik nevarne stvari, od katere izvira povečana škodna nevarnost za okolico, zavezan k posebni skrbnosti pri udeležbi v prometu. To velja tembolj v prometnih situacijah, ko se na cesti srečuje z otroci kot posebej občutljivo in ranljivo skupino prometnih udeležencev – drugi odstavek 2. člena ZVCP. Pri tožencu sta v obravnavanem primeru, poleg objektivne odškodninske odgovornosti, bili nedvoumno ugotovljeni tudi izrazita neskrbnost in ravnanje v nasprotju s temeljnimi predpisi ZVCP (prekoračitev dovoljene hitrosti in dodatna neprilagoditev hitrosti prehodu za pešce – drugi odstavek 28. člena in prvi odstavek 44. člena ZVCP), ki bi jih toženec kot voznik začetnik prav gotovo moral spoštovati.
Sklep, s katerim sodišče popravi dediča, ker ugotovi, da je dedič, ki je naveden v pravnomočnem sklepu o dedovanju umrl, po svoji naravi ni popravni sklep.
Ker je obdolženec pritožbo zoper sodbo vložil prepozno in je tako sodba o obdolžilnem predlogu postala pravnomočna 16.2.2012, sklepa, s katerim je bil zavrnjen obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in ga je sodišče prve stopnje izdalo 1.3.2012, ni mogoče izpodbijati s samostojno pritožbo, zato je obdolženčeva pritožba zoper sklep z dne 1.3.2012 (kljub napačnemu pravnemu pouku prvostopenjskega sodišča) nedovoljena.
negatorna tožba – priposestvovanje – ugovor res iudicata – določenost tožbenega zahtevka – dobroverna posest
Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravico. Za utemeljenost takšne tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja. Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik lahko v zmoti glede tega, komu dejansko pripada nepremičnina. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti njegova zmota tudi opravičljiva.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – upravna stvar - odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Tožeča stranka je od toženca uveljavljala plačilo opravljenih storitev na podlagi izstavljenih računov, kar pomeni, da gre za premoženjskopravni zahtevek, za katera so (glede na konkretno vrednost spornega predmeta) v skladu s 30. členom ZPP pristojna odločati okrajna sodišča.
ZPP člen 205, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 20, 301, 301/2.
nadaljevanje postopka – pravne posledice stečaja – poziv stečajnemu upravitelju – pojem terjatve
Pravila 301. člena ZFPPIPP ter 208. člena ZPP se ne izključujejo, marveč ob ustrezni razlagi sobivajo. V primeru, ko se pravdni postopek nanaša na ugotovitev lastninske pravice, se ta v primeru stečaja ene izmed strank nadaljuje po pravilu iz prvega odstavka 208. člena ZFPPIPP in to ne oziraje se na določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev – pogoji za začasno odredbo
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Nadalje mora upnik za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. V zvezi z drugim ponujenim zavarovanjem terjatve mora dolžnik izkazati, da razpolaga s premoženjem, ki predstavlja ustrezno zavarovanje vtoževane terjatve.
ZTLR člen 28, 30. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2, 45/4.
priposestvovanje – negativno dejstvo – indic – vštevanje posesti pravnih prednikov – priposestvovalna doba – vštevanje posesti prednika v priposestvovalno dobo – dobra vera – dobroverni lastniški posestnik – zakoniti posestnik – denacionalizacijski postopek
Pravilo o vštevanju posesti prednika v priposestvovalno dobo velja samo za tiste posestne prednike, ki so stvar imeli v posesti kot dobroverni lastniški (prej zakoniti) posestniki. Čim posestnik izve za kakšno okoliščino, ki pri njem vzbudi dvom o tem, ali je res lastnik stvari, se priposestvovanje prekine.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 51.
dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb - ustni dogovor - dokazno breme
Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanega dodatka za delovno dobo je utemeljen, saj v pogodbi o zaposlitvi tožnice ni bilo določeno, da je dodatek že zajet v njeni osnovni plači, niti ni tožena stranka dokazala, da je bil takšen usten dogovor, ki ga je sklenila s tožnico.
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6. ZPP člen 163, 163/4.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb
260. člen ZIZ taksativno določa, kakšno predhodno odredbo lahko sodišče odredi in med njimi je v zvezi z nepremičnino dolžnika izrecno omenjena (zgolj) predznamba zastavne pravice. Predhodne odredbe z vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve zakon ne pozna in njene izdaje ne predvideva.
OZ člen 39, 50, 50/1, 280, 280/1, 569, 569/1, 570.
posojilna pogodba – pogodba o dolgoročnem posojilu – causa pogodbe – poroštvena pogodba – navidezna pogodba
Bistvena vsebina posojilne pogodbe, količina denarja in obveznost plačila je bila določena. „Pogodba o dolgoročnem posojilu“ je bila torej po svoji vsebini posojilna pogodba. Pojem navidezne pogodbe sicer v 1. odstavku 50. člena OZ ni določen. Literatura navidezno pogodbo opredeljuje kot takšno, glede katere vlada soglasje strank, da naj bi zanju ne veljala.
spor majhne vrednosti – garancija za napake stvari – prostovoljna garancija – poškodovan avto – zamenjani del – prodajalčeva obveznost – ugovor o izključitvi garancijske obveznosti – odločilno dejstvo
Podana ugovora o izključitvi garancijske obveznosti se ne izključujeta in bi zato sodišče, ko je prvi ugovor štelo za utemeljen, moralo vsebinsko obravnavati drugega, saj bi v primeru, da bi tožnica z njim uspela, bila končna odločitev drugačna. Ker tega ni storilo, sodba nima razlogov o tem odločilnem dejstvu in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
predhodna odredba – obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve – ugovor zoper sklep o izvršbi
Zaradi dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi dajatveni del sklepa oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen ni postal. Gre torej za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, oziroma za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ, s čemer je prvi pogoj za zavarovanje s predhodno odredbo izkazan.