začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev – pogoji za začasno odredbo
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Nadalje mora upnik za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
V zvezi z drugim ponujenim zavarovanjem terjatve mora dolžnik izkazati, da razpolaga s premoženjem, ki predstavlja ustrezno zavarovanje vtoževane terjatve.
URS člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 329, 329/3.
prekinitev postopka zaradi izbrisa družbe – nadaljevanje postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe – vezanost sodišča na sklepe
Sklep o prekinitvi postopka s pozivom določeni osebi, da prevzame postopek namesto stranke, ki je prenehala obstajati, ni sklep procesnega vodstva, zato je sodišče po določilu tretjega odstavka 329. člena ZPP nanj vezano.
prejšnja in poznejša oporoka – napotitev na pravdo – veljavnost oporoke
Zapustnica je z zapisom v kasnejši oporoki sama razveljavila prejšnjo oporoko, zato bi zapuščinsko sodišče že z uporabo prava moralo samo ugotoviti, da prejšnja oporoka ni veljavna in ni razlogov za napotitev na pravdo zaradi ugotovitve njene neveljavnosti.
Ugotoviti je, da tožnik ni ravnal po sklepu sodišča, s katerim ga je sodišče pozvalo na dopolnitev tožbe v smislu predložitve še enega izvoda prilog, je pritožba tožnika neutemeljena.
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6. ZPP člen 163, 163/4.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb
260. člen ZIZ taksativno določa, kakšno predhodno odredbo lahko sodišče odredi in med njimi je v zvezi z nepremičnino dolžnika izrecno omenjena (zgolj) predznamba zastavne pravice. Predhodne odredbe z vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve zakon ne pozna in njene izdaje ne predvideva.
solastnina – delitev solastnine – izločitveni zahtevek iz predmeta delitve
Navedbe nasprotnega udeleženca (ob nasprotovanju predlagateljev) predstavljajo spor o predmetu delitve, ki ga nepravdno sodišče ne more reševati v postopku delitve.
Za utemeljenost izpodbijanega sklepa je tako pomembno zgolj to, da nasprotni udeleženec zatrjuje, da določen del parcele, v nasprotju z zemljiškoknjižnim zapisom ne sodi v solastnino, in da bi moral biti iz nje izvzet. Četudi je to le en od njegovih predlogov za razdelitev solastnine, takšna razdelitev predpostavlja vnaprejšnjo izločitev dela nepremičnine iz solastnine, do česar pa ne more priti v nepravdnem postopku.
SPZ člen 9, 44, 44/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
služnostna pravica – priposestvovanje – pridobitev neobremenjene lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere- vidnost izvrševanja služnosti – raziskovalna dolžnost
Pravilno je sodišče prve stopnje uporabilo določilo drugega odstavka 44. člena SPZ, v skladu s katerim pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
OZ člen 179, 199, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 2, 2/2, 155, 155/1, 154, 154/1, 165, 165/1, 165/3, 212, 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 358, 358-5. ZVCP člen 19, 19-21, 28, 28/2, 44, 44/1, 73, 73/3, 83, 83/2, 83/3.
objektivna odgovornost lastnika nevarne stvari – avtomobil – ekskulpacija – višina soprispevka oškodovanke – kolesarka brez čelade – višina odškodnine
Toženec je kot voznik avtomobila in imetnik nevarne stvari, od katere izvira povečana škodna nevarnost za okolico, zavezan k posebni skrbnosti pri udeležbi v prometu. To velja tembolj v prometnih situacijah, ko se na cesti srečuje z otroci kot posebej občutljivo in ranljivo skupino prometnih udeležencev – drugi odstavek 2. člena ZVCP. Pri tožencu sta v obravnavanem primeru, poleg objektivne odškodninske odgovornosti, bili nedvoumno ugotovljeni tudi izrazita neskrbnost in ravnanje v nasprotju s temeljnimi predpisi ZVCP (prekoračitev dovoljene hitrosti in dodatna neprilagoditev hitrosti prehodu za pešce – drugi odstavek 28. člena in prvi odstavek 44. člena ZVCP), ki bi jih toženec kot voznik začetnik prav gotovo moral spoštovati.
Sklep, s katerim sodišče popravi dediča, ker ugotovi, da je dedič, ki je naveden v pravnomočnem sklepu o dedovanju umrl, po svoji naravi ni popravni sklep.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. ZPP člen 115, 115/2, 214, 286b, 321, 321/2, 321/3, 323, 323/1.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – pravni naslov - zavrnitev dokazov – opravičena odsotnost iz naroka – razglasitev sodbe – izdaja sodbe
Posestnik, ki misli, da je lastnik stvari, ne ve pa, na kateri podlagi (pravni posel, dedovanje) naj bi lastninsko pravico pridobil, ima razlog za dvom o tem, ali je res lastnik stvari. Takšen posestnik ne more biti dobroverni posestnik.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 51.
dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb - ustni dogovor - dokazno breme
Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanega dodatka za delovno dobo je utemeljen, saj v pogodbi o zaposlitvi tožnice ni bilo določeno, da je dodatek že zajet v njeni osnovni plači, niti ni tožena stranka dokazala, da je bil takšen usten dogovor, ki ga je sklenila s tožnico.
Zemljiškoknjižno sodišče ne more ugotavljati ničnosti v vseh primerih, za katere je v materialnem pravu taka sankcija sicer predpisana. Upošteva lahko le tiste ničnostne razloge, ki izhajajo neposredno iz zakona.
nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Za obdobje, ko je bil tožnik odsoten z dela nad 30 dni, je bila tožena stranka (njegov delodajalec) le izplačevalec nadomestila plače, nadomestilo plače je izplačevala v breme zavoda. Ker ji je zavod refundiral nadomestilo plače le za 6 ur dnevno (pri tožniku je bila v presežku ugotovljena invalidnost, le da ni prejemal delne invalidske pokojnine, ker ni pričel z delom s krajšim delovnim časom), je tožniku upravičen do nadomestila plače le v tem obsegu. Ne nazadnje je bilo v pravnomočno zaključenem socialnem sporu odločeno, da ima tožnik (zavarovanec) pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja le za 6 ur dnevno, sodišče pa je na takšno pravnomočno odločitev vezano.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - strah - duševne bolečine - skaženost - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trditvena podlaga
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je (zaradi pomanjkljive trditvene podlage) zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni pravilna, saj je tožeča stranka v tožbi podala trditveno podlago (navedla je omejitve, ki jih trpi, in posledice na duševnem področju).
ZDR člen 34, 136, 165, 172. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 32.
izobraževanje - študijski dopust - odškodnina za neizkoriščen dopust - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - nadurno delo
Tudi študijski dopust se, razen dopusta na dan, ko delavec prvič opravlja izpit, in če v kolektivni pogodbi ali pogodbi o izobraževanju ni drugače določeno in v konkretnem primeru ni bilo, izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa.
ZDR člen 44, 88, 88/1, 88/1-1, 113, 184. OZ člen 131. ZEPDSV člen 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - svet zavoda - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda
Pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku v času, ko je bil predstavnik delavcev v svetu zavoda, ni zakonita, ker tožena stranka pred odpovedjo ni pridobila soglasja sveta zavoda.
Direktorica tožene stranke je nedopustno ravnala, ker je podatke o tožnikovi izobrazbi nepooblaščeno posredovala tretjim osebam v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani v okviru evidence zaposlenih. To ravnanje se je odrazilo v tožnikovi duševni sferi (tožnik je postal napet, tesnoben, razdražljiv, depresivno razpoložen in pesimističen), zaradi česar je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo v višini 2.000,00 EUR.
povračilo stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - sodno varstvo - arbitražni dogovor - zavrženje tožbe
Ker je v konkretnem primeru tožnica vložila tožbo za plačilo zahtevane razlike stroškov prevoza na delo in z dela, ne da bi sprožila arbitražni postopek pri svojem delodajalcu, kot je bilo določeno s pogodbo o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v sporu zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo tožbo.
Sodišče prve stopnje je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in bo ocenilo, ali so bila njegova navodila glede izdelave izvedenskega mnenja upoštevana.
Če dopolnitev mnenja obsega le tisto, kar bi moralo že osnovno mnenje, potem izvedencu za dopolnitev ne pripada dodatna nagrada.
ZTLR člen 28, 30. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2, 45/4.
priposestvovanje – negativno dejstvo – indic – vštevanje posesti pravnih prednikov – priposestvovalna doba – vštevanje posesti prednika v priposestvovalno dobo – dobra vera – dobroverni lastniški posestnik – zakoniti posestnik – denacionalizacijski postopek
Pravilo o vštevanju posesti prednika v priposestvovalno dobo velja samo za tiste posestne prednike, ki so stvar imeli v posesti kot dobroverni lastniški (prej zakoniti) posestniki.
Čim posestnik izve za kakšno okoliščino, ki pri njem vzbudi dvom o tem, ali je res lastnik stvari, se priposestvovanje prekine.