povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – objava sodbe – obseg objave sodbe – predložitev listinskega dokaza
Objava celotne sodbe bi bila nesorazmerna s pomembnostjo vsebine sodnega spora in bi imela že lahko naravo kaznovalne funkcije (primerjaj tudi odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 233/2000), vsekakor pa je tožnica upravičena do objave sodbe v takem obsegu, da sta odločitvi obeh sodišč, tako prvostopnega kot pritožbenega, individualizirani, da so javnosti znane pravdne stranke, med katerimi je tekel spor, da je individualizirano bistvo spora ter da je javnosti v celoti sporočena vsebina pravnomočne sodbe.
zvišanje preživnine – potrebe otroka – zmožnosti staršev - potencialne pridobitve zmožnosti – dohodki v prihodnosti
Dejstva, da je zakonita zastopnica pred tem prejemala višjo plačo in da bo z dnem 15.2.2012 nastopila delo v polnem delovnem času in bo prejemala plačo 1.800,00 EUR neto niso relevantna. Pravilno je namreč, da sodišče projekcije plače, ki je bodoče dejstvo, ni upoštevalo. To dejstvo namreč sega onkraj časovnih mej pravnomočnosti.
Pri določanju preživnine je treba upoštevati tudi (potencialne) preživninske zmožnosti.
Med pravdnima strankama je najemno razmerje ves čas urejala (najemna) pogodba, ki jo je dne 2.4.1993 toženka sklenila s takratnim lastnikom. Ta pogodba v tem obdobju nikoli ni bila spremenjena oziroma odpovedana. Slednje na eni strani pomeni, da je imela toženka ves ta čas veljaven pravni naslov za uporabo stanovanja (skratka njena uporaba v nobenem trenutku ni bila neupravičena, zaradi česar obogatitveni zahtevek oziroma zahtevek na plačilo uporabnine ni utemeljen), na drugi strani pa je ta ista pogodba določala medsebojne obveznosti, in sicer tudi toženkino v zvezi s plačevanjem najemnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vročitev odpovedi - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Tožnik, čeprav kot sindikalni zaupnik ni bil nikoli razrešen, v času prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitve iz poslovnega razloga ni užival posebnega varstva pred odpovedjo, saj je sindikalna skupina, v kateri je bil sindikalni zaupnik, že pred leti prenehala obstajati oz. je v njej ostal le tožnik.
vrnitev poslovne sposobnosti- delno odvzeta poslovna sposobnost - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - formalni preizkus pritožbe
V primeru delno odvzete poslovne sposobnosti mora sodišče vsaj okvirno določiti posle oz. področja, na katerih obravnavana oseba ima poslovno sposobnost oz. posle, ki jih brez skrbnika ne more opravljati.
ZDR člen 42. ZPP člen 394, 394/1, 394/1.10, 400, 400/3.
plača - prikrajšanje pri plači - obnova postopka - nova dejstva
Tožnik bi moral navedbe, da ne gre za nova dejstva, uveljavljati v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi predloga tožene stranke dopustilo obnovo postopka. Ker tega ni storil, ne more v pritožbi zoper odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v nadomestitvenem postopku, navajati, da ne gre za nova dejstva, ki jih tožena stranka brez krivde ni navedla v postopku do pravnomočnosti.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – trditve o obstoju nedenarne terjatve - terjatev na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov
Trditve tožeče stranke o nedenarnih terjatvah so v predlogu presplošne, zaradi česar ni bilo mogoče niti s stopnjo verjetnosti ugotoviti njihov obstoj.
Pravica do preživnine po polnoletnosti otroka je vezana na redno izpolnjevanje šolskih obveznosti. Pojem rednega šolanja pomeni, da mora študent v rednem roku zaključiti izobraževanje na tisti študijski usmeritvi, na katero je bil ob začetku študija sprejet.
V obravnavanem primeru za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zadostuje le oblikovalni zahtevek, da vknjižena hipoteka v korist toženke nima učinka do terjatve tožeče stranke.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071895
ZOR člen 141.
posojilna pogodba – ničnost – oderuška pogodba – objektivni element oderuštva – višina obrestne mere
Za presojo objektivnega elementa oderuštva (očitno nesorazmerje med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo) je pomembno, pod kakšnimi pogoji bi tožnik dobil kredit pri drugih bankah. V ta namen je sodišče prve stopnje upravičeno opravilo primerjavo z obrestnimi merami drugih bank, ki so jih v obdobju sklenjenih pogodb nudile za tovrstna posojila.
Zmotno je stališče, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ker bi s prepovedjo izplačila sodnega depozita, za katerega si je upnica prizadevala in o katerem je državni organ odločil v okviru svojih pristojnosti, upnica dosegla učinek, ki nasprotuje pravni naravi sodnega depozita in ki je v nasprotju z vsem, za kar si je upnica prizadevala v postopku za sprejem sodnega depozita.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/1, 40, 40/3, 40/3-2.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja – listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
1. V obravnavani zadevi je bil vpis predlagan na podlagi pogodbe, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim dovoljuje vpis lastninske pravice v korist druge osebe (2. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1) in bi zato moralo biti taki listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine iz prvega odstavka 38. člena ZZK-1. 2. Pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1.
ZIZ člen 165, 165/1, 165/2, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
predlog za vpis spremembe družbenika – nepopoln predlog – zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – prepoved razpolaganja in obremenjevanja poslovnega deleža – izvrševanje sklepov izvršilnega sodišča
Registrsko sodišče na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga izdalo izvršilno sodišče v izvršilnem postopku, vpiše pri poslovnem deležu družbenika ustrezno zaznambo. Zaznambo sklepa o izvršbi je zato mogoče izbrisati le na podlagi ustreznega sklepa izvršilnega sodišča. Registrsko sodišče o tovrstnem vpisu ne odloča samostojno ampak le izvršuje že izdane sklepe izvršilnega sodišča. To pomeni, da registrsko sodišče ne presoja pravilnosti sklepov izvršilnega sodišča.
ničnost skupščinskih sklepov – učinkkovanje ničnosti - ex tunc učinek – zahtevek na razveljavitev skupščinskih sklepov
Če je ničnost skupščinskega sklepa po korporacijsko pravnih pravilih uspešno uveljavljena, učinkuje za nazaj (ex tunc).
Sodišče mora v posebnih okoliščinah tega primera, ko sodišče ugotovi obstoj ničnostnih razlogov po 1. alineji 390. člena ZGD-1, tožniku nuditi pravno varstvo, pa čeprav je slednji podal (le) zahtevek na razveljavitev skupščinskih sklepov in ne (izrecno) zahtevka na ugotovitev ničnosti teh sklepov.
spor o pristojnosti – samostojni podjetnik – gospodarski spor
Iz javno dostopnih evidenc Poslovnega registra izhaja, da A. V. v času vložitve izvršilnega predloga ni bil več samostojni podjetnik. Iz trditev pravdnih strank pa tudi ni mogoče sklepati, da izvira spor iz pridobitne dejavnosti tožene stranke iz časa, ko je bil samostojni podjetnik, zato predmetni spor ni gospodarski spor.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Določba SKPgd (ki ne velja več), da je norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov ustrezna, če jo dosega vsaj 90 % delavcev, ki delajo po teh kriterijih, se nanaša na normo/merilo za plačilo vnaprej določenih delovnih rezultatov, ne pa na normo/merilo za ugotavljanje pričakovanih delovnih rezultatov v okviru ugotavljanja utemeljenosti razloga nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga se tožnica, ki je odpoved prejela, ne more sklicevati na nedoseganje merila/norme pri ostalih zaposlenih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0071368
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 51/2. ZMZPP člen 90, 90/2.
vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca – vlaganja v nepremičnino tretjega – dogovor o skupni gradnji – delež na skupnem premoženju – sklepčnost zahtevka – načelo superficies solo cedit – tožniška varščina – uveljavljanje tožniške varščine
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki v skladu z načelom specialnosti in načelom povezanosti zemljišča in objekta ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato ni možen zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje zgradba oziroma del zgradbe, temveč le zahtevek, s katerim se ugotavlja, da spada v skupno premoženje zemljišče, na katerem ta stavba stoji.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti vrednost vloženih sredstev toženih strank in tožeče stranke v novo stvar, kar pa je moč ugotoviti s pomočjo izvedenca gradbene stroke, da bi lahko sprejelo zaključek o tem, kakšno je razmerje med novo vrednostjo nepremičnine (nove stvari), v katero so pravdne stranke vlagale, in opravljenimi vlaganji.
Posebna vložka prve in druge toženke v novo stvar, to je obnovljeno nepremičnino, mora sodišče prve stopnje oceniti v primerjavi z vrednostjo nove stvari.
ZIZ člen 272, 273. ZDR člen 85, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 160.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - nedenarna terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Ker je tožnici v času vložitve tožbe delovno razmerje pri toženi stranki že prenehalo, ni mogoče zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 85. člena ZDR.