vrnitev poslovne sposobnosti- delno odvzeta poslovna sposobnost - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - formalni preizkus pritožbe
V primeru delno odvzete poslovne sposobnosti mora sodišče vsaj okvirno določiti posle oz. področja, na katerih obravnavana oseba ima poslovno sposobnost oz. posle, ki jih brez skrbnika ne more opravljati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vročitev odpovedi - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Tožnik, čeprav kot sindikalni zaupnik ni bil nikoli razrešen, v času prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitve iz poslovnega razloga ni užival posebnega varstva pred odpovedjo, saj je sindikalna skupina, v kateri je bil sindikalni zaupnik, že pred leti prenehala obstajati oz. je v njej ostal le tožnik.
Glede na dejstvo, da gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti ter upoštevaje zakonska določila 3. odstavka 455. člena ZPP sodbe, ki je predmet pritožbenega obravnavanja, na podlagi pritožbenih razlogov, ki jih navaja tožena stranka, ni mogoče izpodbijati in se pritožbeno sodišče do njih ne bo bolj podrobno opredeljevalo.
Etažni načrt ni pravni posel, zato ni mogoče ugotavljati njegove ničnosti.
Hišniško stanovanje je z uveljavitvijo SZ postalo solast solastnikov ene ali več stanovanjskih hiš in kot takšno se ni moglo še enkrat privatizirati po določilu 117. člena SZ oziroma ni moglo biti predmet obveznosti prodajne pogodbe, sklenjene po določilu 117. člena SZ. Prodajna pogodba, katere predmet obveznosti je nedopusten, pa je nična.
Po spremembi odločitve sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča je tožbeni zahtevek tožnikov v celoti zavrnjen. Ker je tako okoliščina, ki je aktivirala eventualno nasprotno tožbo tretje toženke odpadla, je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje glede tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi.
Za protipravnost ravnanja (kot ena od predpostavk odškodninske odgovornosti za negmotno škodo) ne zadošča zgolj to, da je v sodnem postopku ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
priposestvovanje – dobra vera – dobroverna posest – solastnina – priposestvovanje idealnega dela nepremičnine – etažna lastnina
Priposestvovanje idealnega dela nepremičnine bi bilo v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.
Ugotovitev lastninske pravice na stanovanju s priposestvovanjem pa je mogoča kljub temu, da etažna lastnina ni vzpostavljena, zaradi česar ta del tožbenega zahtevka ni izvedljiv v zemljiški knjigi.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka - vstop v stavbo sodišča - izredni dogodek - upravičen vzrok
V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabila 20 minut.
delitev solastnine – razdružitev solastnine – zakonska podlaga – uporaba zakona – upravičen interes
Podlago za odločitev o predlogu za razdružitev solastnine predstavljajo določbe ZNP in ne 70. člen SPZ. V skladu s prehodno določbo 268. člena SPZ se namreč postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače.
Pri ugotavljanju dejstva, ali je tretja toženka opustila dolžno skrb za zagotovitev varnih delovnih pogojev, sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, ki se nanašajo na materialno procesno vodstvo in pravila o prekluziji.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – objava sodbe – obseg objave sodbe – predložitev listinskega dokaza
Objava celotne sodbe bi bila nesorazmerna s pomembnostjo vsebine sodnega spora in bi imela že lahko naravo kaznovalne funkcije (primerjaj tudi odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 233/2000), vsekakor pa je tožnica upravičena do objave sodbe v takem obsegu, da sta odločitvi obeh sodišč, tako prvostopnega kot pritožbenega, individualizirani, da so javnosti znane pravdne stranke, med katerimi je tekel spor, da je individualizirano bistvo spora ter da je javnosti v celoti sporočena vsebina pravnomočne sodbe.
Obveznost vrniti stroške pripravništva, če se nato ne sklene pogodba o zaposlitvi oz. če ta predčasno preneha veljati, je predpisana že z zakonom (četrti odstavek 11.a člena ZPDI). Glede na to ni bistveno, ali je takšna obveznost določena tudi v pogodbi o zaposlitvi, ki jo pripravnik sklene za čas opravljanja pripravništva.
Zmotno je stališče, da s predlagano začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja, ker bi s prepovedjo izplačila sodnega depozita, za katerega si je upnica prizadevala in o katerem je državni organ odločil v okviru svojih pristojnosti, upnica dosegla učinek, ki nasprotuje pravni naravi sodnega depozita in ki je v nasprotju z vsem, za kar si je upnica prizadevala v postopku za sprejem sodnega depozita.
prometno dovoljenje – dejanski lastnik vozila – dokaz lastništva – povračilo stroškov za opomin pred tožbo
V pravdnem postopku se lahko dokazuje, da oseba, na katero se glasi prometno dovoljenje, ni dejanski lastnik.
Zahteva za plačilo opomina pred tožbo ni utemeljena, saj ne gre niti za strošek, ki je nastal med postopkom, prav tako pa ne gre za strošek, ki je nastal zaradi postopka in bi bil za postopek nujno potreben.
nujna pot – določitev nujne poti – postavitev izvedenca cestnoprometne stroke – prekomerna obremenitev nepremičnin
Predlog za določitev nujne poti v širini do 6 metrov zato, da bi se omogočila vožnja vozilom velikih dimenzij in tonaže, ni utemeljen, ker bi se prekomerno obremenjevalo nepremičnine nasprotnih udeležencev. Za samo oceno, da taka vozila, kot želi predlagatelj, ne morejo voziti po zatravljenem terenu, pač pa je potrebno teren utrditi, ni potrebno kakšno specialistično znanje. (to bi bilo potrebno za odgovor na vprašanje, kako ga utrditi).
V obravnavanem primeru za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zadostuje le oblikovalni zahtevek, da vknjižena hipoteka v korist toženke nima učinka do terjatve tožeče stranke.
Med pravdnima strankama je najemno razmerje ves čas urejala (najemna) pogodba, ki jo je dne 2.4.1993 toženka sklenila s takratnim lastnikom. Ta pogodba v tem obdobju nikoli ni bila spremenjena oziroma odpovedana. Slednje na eni strani pomeni, da je imela toženka ves ta čas veljaven pravni naslov za uporabo stanovanja (skratka njena uporaba v nobenem trenutku ni bila neupravičena, zaradi česar obogatitveni zahtevek oziroma zahtevek na plačilo uporabnine ni utemeljen), na drugi strani pa je ta ista pogodba določala medsebojne obveznosti, in sicer tudi toženkino v zvezi s plačevanjem najemnine.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/1, 40, 40/3, 40/3-2.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja – listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih
1. V obravnavani zadevi je bil vpis predlagan na podlagi pogodbe, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim dovoljuje vpis lastninske pravice v korist druge osebe (2. točka tretjega odstavka 40. člena ZZK-1) in bi zato moralo biti taki listini priloženo tudi potrdilo o namenski rabi nepremičnine iz prvega odstavka 38. člena ZZK-1. 2. Pogodba o fizični razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1.
ZDR člen 42. ZPP člen 394, 394/1, 394/1.10, 400, 400/3.
plača - prikrajšanje pri plači - obnova postopka - nova dejstva
Tožnik bi moral navedbe, da ne gre za nova dejstva, uveljavljati v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je na podlagi predloga tožene stranke dopustilo obnovo postopka. Ker tega ni storil, ne more v pritožbi zoper odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v nadomestitvenem postopku, navajati, da ne gre za nova dejstva, ki jih tožena stranka brez krivde ni navedla v postopku do pravnomočnosti.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka - vstop v stavbo sodišča – izredni dogodek – upravičen vzrok
V začetnem delu sojenja zadeve t.i. „balkanski bojevnik“, so bile dejansko razmere tako na sodišču kot tudi v njegovi neposredni okolici izredne in jih pooblaščenka tožeče stranke, ki ima sedež pisarne celo izven območja Ljubljane, ni mogla ne predvideti ne pričakovati. Glede na takšne, izredne dogodke pa tožeča stranka ni mogla računati, da bo za vstop v zgradbo porabila 20 minut.