gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalen objekt - pravica do spoštovanja doma - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja
Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama.
Inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
Iz 154. člena ZGO-1 izhaja, da so ukrepi, ki jih je mogoče izreči - izvedba nujnih vzdrževalnih del, obnova objekta ali njegova odstranitev, in sicer na celotnem objektu ali na delu objekta - določeni alternativno. Zato je treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt.
Tako skopa in splošna utemeljitev prvostopenjskega upravnega organa ne zadošča za preizkus po zakonu predvidenega ukrepa odstranitve. Prvostopenjski organ ni obrazložil, ali je izrečeni ukrep odstranitve objekta najprimernejši ukrep za dosego zasledovanega cilja in zakaj zasledovanega cilja ni mogoče doseči z drugimi, milejšimi ukrepi, navedenimi v 154. členu ZGO-1.
ZGO-1 člen 148, 148/1. ZUP člen 220, 251, 251/3, 298, 298/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - pritožbeni postopek - vrnitev zadeve v ponovni postopek - dopolnilna odločba
Prvostopenjski organ je s tem, ko je v ponovnem odločanju (po odpravi 3. točke izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 in vrnitvi v ponovno odločanje) odločil z izdajo dopolnilnega sklepa, kršil pravila postopka. V prvotnem sklepu je namreč odločil tudi v tej, torej 3. točki izreka (ko je v primeru neizpolnitve obveznosti še v naknadnem roku tožniku zagrozil z novo denarno kaznijo), le odločitev je bila nezakonita, posledično odpravljena in vrnjena v ponovno odločanje. Hkrati je organ z načinom odločitve, kot izhaja iz izreka (ko je spremenil 3. točko izreka sklepa z dne 25. 9. 2020 in jo nadomestil z novo 3. točko izreka tega istega sklepa, tj. sklepa z dne 25. 9. 2020, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa), vezal čas izpolnitve obveznosti tožnika v tej točki na prejetje sklepa z dne 25. 9. 2020, torej za nazaj - retroaktivno, kar ne bi smel.
Iz tožbe in njenih prilog izhaja, da so pravni učinki izpodbijane odločbe že prenehali še pred vložitvijo tožbe. Zato si tožnik v obravnavanem primeru ne more izboljšati svojega pravnega položaja in nima pravnega interesa za vodenje tega postopka. S prenehanjem pravnih učinkov izpodbijanega akta je namreč prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu. Navedeno pomeni, da tožnik že ob vložitvi tožbe ni imel pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe. V takšnem primeru je za uresničitev pravice do sodnega varstva zoper odločbe upravnih organov predvidena možnost vložitve ugotovitvene tožbe (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Tožnik pa v predmetni tožbi ni uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe oziroma ni postavil ugotovitvenega zahtevka.
ukrep gradbenega inšpektorja - stranka v postopku - varstvo javnega interesa - zasebni interes - pravni interes
Predmetni inšpekcijski postopek se nanaša na nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN), organiziran je in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa ter se vodi po uradni dolžnosti. Inšpekcijskega postopka samo zaradi zasebnega interesa ni mogoče ne začeti in ne voditi (5. člen ZIN), ali je ob zasebnem interesu tudi javni interes, pa je v presoji inšpektorja. Tožnica od gradbenega inšpektorja tako ni upravičena zahtevati izdaje odločbe v inšpekcijskem postopku niti izreka kakršnegakoli inšpekcijskega ukrepa, prvostopenjski organ pa je po presoji sodišča ravnal pravilno in zakonito, ko je takšni tožničini zahtevi zavrgel (2. in 3. točka izreka izpodbijanega sklepa).
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravna korist
Inšpekcijski nadzor se je na šoli vršil zaradi točno določenega dogodka, ki se je nanašal na mladoletnega tožnika, ki ima zato status stranskega udeleženca v postopku.
Kolikor tožeči stranki namreč stranska udeležba ni priznana, tudi ni seznanjena z inšpekcijskim postopkom in odločitvijo, kot tudi ne z zbrano dokumentacijo v inšpekcijskem postopku, ki se bo lahko uporabila v morebitnem odškodninskem postopku. Zato ni mogoče pritrditi toženi stranki, da prizadetost pravnega položaja tožeče stranke ni izkazana.
ZCes-1 člen 118, 118/1, 118/1-8. ZUP člen 9, 146, 146/3, 154, 154/1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objekta - ustna obravnava - pravica stranke do izjave - kršitev pravil postopka
Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način zagotavljanja uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice. To pa tudi pomeni, da če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v postopku preuranjeno. V upravnem (tudi v inšpekcijskem) postopku po povedanem ne zadostuje zgolj pisna seznanitev stranke z vsebino izpovedi priče.
ZIN člen 24, 24/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/3, 142, 142/1, 142/5.
ukrep okoljskega inšpektorja - stranski udeleženec - pravica do pritožbe
Vsak subjekt, ki mu je bila priznana pravica, da se kot stranski udeleženec udeležuje upravnega postopka, ima že po zakonu tudi pravico do vložitve pritožbe zoper odločbo, s katero je bil ta postopek končan. Ker je bil v predmetnem inšpekcijskem postopku tožniku pravnomočno priznan status stranskega udeleženca, mu pravice do pritožbe zoper inšpekcijsko odločbo (v mejah priznane pravice do stranske udeležbe) tako ni mogoče odreči.
upravni postopek - denarna kazen zaradi kršitve reda oziroma zagrešitve večje nedostojnosti - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Uradna oseba lahko stranko, ki kljub opominu še naprej moti delo oziroma se vede nedostojno, odstrani, kot to določa prvi odstavek 110. člena ZUP, poleg tega (torej ob tem) pa ga lahko kaznuje tudi z denarno kaznijo (111. člen ZUP). Odstranitev stranke z dejanja postopka torej ni pogoj za izrek denarne kazni po 111. člen ZUP, ampak se lahko izvede en ali drug ukrep ali oba.
delo na črno - prepoved dela na črno - načelo zaslišanja strank - ustna obravnava
Razpis ustne obravnave z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi prek postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam) pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice, ki nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Ker odlok občine določa, da na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno postavljati premičnih objektov, na enostavne in nezahtevne objekte pa ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil, je ukrep odstranitve panoja za oglaševanje ustrezno izrečen s strani občinskega inšpektorja.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - gradnja na kmetijskem zemljišču - nezahtevni objekt
Ne gre le za sam izgled objekta postavljenega na kmetijskem zemljišču, ampak tudi za večje število predmetov, ki se nahajajo na zemljišču (žar, jedilna miza, pergola, tlakovci), torej celoten videz zemljišča, ki daje podlago za zaključek, da se v tem delu kmetijsko zemljišče ne uporablja v skladu z njegovim namenom. Če bi bil objekt namenjen le spravilu kmetijskih pridelkov, bi se lahko v ta namen, za potrebe obdelovanja obravnavanega kmetijskega zemljišča in obsega kmetijske pridelave, uporabljal v jugozahodnem kotu zemljišča prizidan manjši objekt. Tožnica sama v tožbi priznava, da se ob kmetijskem zemljišču nahajajo določeni predmeti, ki jih uporablja za to, da si med opravljanjem kmetijske dejavnosti pripravi hrano in da med delom lahko počiva, navedeno pa ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - občinska cesta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - varovalni pas občinske ceste
Posegi v varovalni pas občinske ceste so v skladu z drugim odstavkom 97. člena ZCes-1 omejeni in so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, ki pa ga tožnik v obravnavani zadevi, ob upoštevanju s tem povezanih nespornih dejstev, ni pridobil.
Dajalec kredita mora pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobiti dovoljenje za njegovo opravljanje.
Zadružnikov vložek v zadrugo še ne predstavlja izjeme od uporabe ZPotK-2 in torej ne pomeni, da zadružniki niso v primerih sklepanja posojilnih pogodb z zadrugo za obdobje več kot 30 dni potrošniki po ZPotK-2.
ZVPoz člen 35, 35/4. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep požarnega inšpektorja - evakuacijske poti - požarna varnost - ničnost - ničnost odločbe - neizvršljivost
Izrek ne sme vsebovati sklicev z nedoločnimi pojmi, na predpise, namesto konkretizacije norme za posamični primer; mora biti konkretiziran za določeno stranko in njene okoliščine v času teka postopka; prav tako se ob odsotnosti izrecne pravne podlage ne sme sklicevati na priloge.
Upravni postopek po uradni dolžnosti se v skladu s prvim odstavkom 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. V obravnavani zadevi se je postopek izvršbe po uradni dolžnosti začel dne 2. 7. 2019, ko je prvostopenjski organ opravil kontrolni inšpekcijski pregled. Ker GZ v 126. členu kot datum začetka uporabe določa dan 1. 6. 2018, sodišče ugotavlja, da bi se moral zadevni izvršilni postopek voditi na podlagi določb GZ, in ne ZGO-1. Glede na navedeno sodišče pritrjuje tožnici, da bi moral organ izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe in zagroženo denarno kazen izreči na podlagi določb GZ, s tem pa je svojo odločitev oprl na napačno materialnopravno podlago.
inšpekcijski ukrep - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - prepoved uporabe objekta - javni interes - načelo sorazmernosti - sodni preizkus - obrazložitev odločbe
Inšpektor je že po zakonu dolžan prepovedati uporabo objekta, za katerega je v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da se uporablja brez uporabnega dovoljenja. Zakon inšpektorju pri odločanju ne daje diskrecije. Načeli sorazmernosti ter varstva javnega interesa ter zasebnih interesov pa je upošteval že zakonodajalec, ko je v 84. členu GZ določil, da je javni interes pri graditvi objektov, ki se varuje v inšpekcijskem postopku, tako pomemben, da je v primeru ugotovljene neskladne uporabe objekta treba uporabo objekta prepovedati ne glede na druge (javne ali zasebne interese), ki so s prepovedjo uporabe morda prizadeti.
Ukrep prepovedi neskladne uporabe objekta je bil tožniku izrečen tudi za dele objekta na zemljiščih glede katerih je gradbeni inšpektor v obrazložitvi odločbe pojasnil, da niso predmet tega inšpekcijskega postopka (to je postopka nadzora uporabe objekta), ker se za dele objekta na teh zemljiščih vodi drug inšpekcijski postopek, to je postopek zaradi nelegalne gradnje objektov. Zaradi opisanih pomanjkljivosti (ki jih ni odpravil niti pritožbeni organ), odločbe sodišče ne more preizkusiti.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč
Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi prve alineje točke B) 107. člena ZKZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZKZ, ker se kmetijsko zemljišče uporablja za drug namen. V prvem odstavku 4. člena ZKZ je predpisano, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Pri tem se je inšpektor oprl na svojo pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.
inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja - ukrep tržnega inšpektorja na področju cen - nepoštena poslovna praksa - zavajajoče oglaševanje - maloprodajna cena - prepoved oglaševanja
Po oceni sodišča je z vidika povprečnega potrošnika, ki po pošti na dom prejme katalog tožeče stranke, v katerem ni jasno označeno, kaj sploh pomeni priporočena maloprodajna cena, brezpredmetno, da bi lahko potrošnik isti izdelek naročil iz (le ene) tuje spletne trgovine, saj so v katalogu izdelki s prečrtanjem višje cene in oznako „samo“ označeni na način, da potrošnik upravičeno sklepa, da gre za popust. Pri prikazovanju znižanja cen gre namreč za pomemben psihološki učinek, ki ga ima oglaševanje na potrošnika, s čimer je podana tudi možnost oškodovanja potrošnika, da se pod napačnim vtisom, ki ga pridobi ob ogledu reklamnega kataloga tožeče stranke, odloči za obisk ene od njenih poslovalnic, misleč, da gre za popust oziroma ugodnejši nakup zaradi nižje cene, po kateri pa v resnici tožeča stranka blaga ni nikoli prodajala.
ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5. ZJC člen 47, 68, 68/2. ZUP člen 214.
postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - neobrazložena odločba
Drugi odstavek 68. člena ZJC izrecno določa, kaj mora vsebovati soglasje, in sicer pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. To pomeni, da bi morala upravna organa presoditi pravno naravo pogodbe na podlagi določbe drugega odstavka 68. člena ZJC in ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za soglasje ali ne. Zgolj sklicevanje na stališče občine, da soglasja ni izdala, kot že navedeno, ne zadošča za zaključek, da navedena pogodba ne more šteti za soglasje.