ZPP člen 333, 333/1, 363, 363/1, 333, 333/1, 363, 363/1. ZDSS-1 člen 3, 3/3, 3, 3/3.
dovoljenost pritožbe - odločba sodišča druge stopnje
Določba 3. odstavka 3. člena ZDSS-1 določa pristojnost VS RS za odločanje o pritožbah (in revizijah) zoper odločbe pritožbenega sodišča. Dovoljenost pritožbe predstavlja - poleg pravočasnosti in popolnosti - procesno predpostavko, ki mora biti podana, da lahko VS RS o pritožbi po vsebini sploh odloča. Pravno zmotno je zato pritožbeno naziranje, da določba 3. odstavka 3. člena ZDSS-1, ki določa pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločitve pritožbenega sodišča, določa tudi dovoljenost pritožbe, in sicer drugače kot ZPP. Citirana določba ZDSS-1 določa le sodišče, ki je pristojno odločati o dovoljenih pritožbah zoper odločbe pritožbenega sodišča ter jo je potrebno uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odstavka 30. člena in 3. odstavka 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 novo uvedena procesnopravna instituta popolne pritožbene obravnave in dopuščene revizije.
Ker je zavarovalnica vtoževala regres ne le po času, ko je škoda nastala in je bila pogodba sklenjena (čas neomejenega regresa), ampak je tudi vtoževala regres iz sklenjenega sporazuma s tožencem, katerega se pa tožena stranka ni držala, mora sodišče tudi o sporazumu zavzeti stališče. V času sklepanja sporazuma je bila takšna poravnava dopustna, zato sodišče mora zavzeti stališče o veljavnosti tega sporazuma v času veljavnosti noveliranega ZOZP, ki ureja nižji regres, kot je višina dogovorjenega regresa po sporazumu.
ZIZ člen 64, 65, 64, 65. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
ugovor tretjega - pravnomočno razsojena stvar
Ker je sodišče prve stopnje v ugovoru tretje že pravnomočno odločilo, je ponoven ugovor tretje, ki je po vsebini povsem enak prejšnjemu ugovoru, sedaj pravilno zavrglo kot nedovoljen.
Za primer neoriginarnega načina pridobitve lastninske pravice ZZK-1 ne predvideva zaznambe spora, saj so v določilu I. odst. 79. čl. ZZZK-1 taksativno našteti primeri, ko pridobitelj lastninske pravice lahko uspešno uveljavlja zaznambo spora. Gre za primere stvarnopravnih in ne obligacijskopravnih sporov v zvezi z nepremičnino.
ZOR člen 277, 277/1, 279, 279/2, 277, 277/1, 279, 279/2. OZ člen 376, 378, 381, 1060, 376, 378, 381, 1060.
zamudne obresti - procense obresti
Po določbi čl. 376 OZ obresti res nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Vendar pa po izračunu tožeče stranke obračunane zakonske zamudne obresti niso dosegle glavnice. Da bi to dosegle zahtevane zakonske zamudne obresti od 28.2.2004 dalje do dne izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pa tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala kot bi v skladu s I. odst. 7. čl. ZPP morala. Poleg tega bi morala tudi določno navesti, kdaj so zamudne obresti glavnico dosegle (tega konkretno pa ne navaja niti v pritožbi). Ker navedenega v postopku na prvi stopnji tožena stranka ni uveljavljala, pomenijo njene pritožbene navedbe tudi nova dejstva, s katerimi pa se pritožbeno sodišče ne sme ukvarjati (I. odst. 337. čl. ZPP).
ZSReg člen 43, 43/1, 43/1, 43. ZGD-1 člen 425, 425/2, 429, 429/1, 425, 425/2, 429, 429/1.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - objava sklepa - uveljavljanje terjatve do družbenika - rok
Rok za uveljavljanje terjatve do družbenika družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku v skladu z ZGD-1, začne teči z objavo izbrisa (drugi odstavek 425. člena ZGD-1) in ne z objavo sklepa o izbrisu (prvi odstavek 429. člena ZGD-1).
ZGD člen 52, 52/1, 53, 53-3. ZTVP člen 13, 14, 14/1, 14/3.
nakup delnic na podlagi nepopolnih računovodskih izkazov - odškodninska odgovornost članov uprave - neresnično prikazani podatki o poslovanju družbe - vrednost delnice - podatki o poslovanju povezanih družb
Za pravilnost in poštenost računovodskih izkazov uprava družbe odgovarja družbi.
Vedenje oškodovanca za „netočnost oziroma nepopolnost podatkov v prospektu" že po zakonu samem predstavlja pretrganje vzročne zveze med dolžnostjo posredovati točne podatke in nastalo škodo.
Ker ob dokaj obširni cit. obrazložitvi v njej res niso navedeni razlogi o za izpodbijano odločitev (tudi) tistih odločilnih dejstvih, ki jih v pritožbi našteva tožena stranka (in jih je sodišče druge stopnje prav tako navedlo v obrazložitvi svojega sklepa (povzetek obrazložitve pritožbe)), je izpodbijana sodba prve stopnje dejansko neobrazložena. Zato ima pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 14 ZPP.
prisilna poravnava - predlog za začetek postopka - pomanjkanje procesnih predpostavk
Formalne pomanjkljivosti glede vloženega predloga za začetek postopka prisilne poravnave bi pritožnika morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave v zato postavljenem roku 8 dni.
prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti - ne ultra alterum tantum
Prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti, ko le-te dosežejo glavnico, predstavlja kogentne določbe materialnega prava. Namenjene so zaščiti ene pogodbene stranke - dolžnika. Ker je ob preizkusu pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotovilo, da so zapadle, pa do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje neplačane obresti, že dosegle vtoževano glavnico, je sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 4. tč. 358. čl. ZPP spremenilo tako, da je dolžnik dolžan plačati zakonske zamudne obresti v višini vtoževane glavnice.
ZPP člen 363, 363/1, 363, 363/1. ZDSS-1 člen 32, 32/3, 32, 32/3.
sklep pritožbenega sodišča o nedopustitvi revizije - dovoljena pritožba
Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v ZPP določeno, da ni pritožbe (1. odstavek 363. člena ZPP). Po splošnem pravnem pravilu, da specialni zakon določeno področje oz. institut lahko uredi drugače kot splošni zakon, pa je ZDSS-1 med drugim določil, da je pritožba zoper sklep, s katerim pritožbeno sodišče ni dopustilo revizije (3. odstavek 32. člena ZDSS-1), dovoljena. Odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo potrebno pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča o nedopustitvi revizije zavreči, ker je bila vložena zoper sklep, izdan na drugi stopnji, je zato napačna.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je obsojenemu preklicalo izrečeno mu pogojno kazen. Res je, da ni v celoti izpolnil v njej mu naloženega posebnega pogoja po povrnitvi prizadejane škode oškodovani družbi. Je pa to, glede na možnosti poskušal storiti, sedaj pa se je zaposlil in razpolaga s sredstvi za poplačilo. Utemeljena je zato sprememba izrečene sodbe z določitvijo novega roka za izpolnitev obveznosti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233.
začasna nezmožnost za delo
S tem, ko je sodišče prve stopnje v celoti odpravilo odločbo prve stopnje, s katero je toženec tožniku bolniški stalež za določeno obdobje priznal - v konkretni zadevi pa je sporen samo datum zaključka bolniškega staleža -, je poseglo tudi v nesporni del odločbe, zaradi česar je zmotno uporabilo materialno pravo.
ugovor tretjega - rok za ugovor - pravni interes - odlog izvršbe na predlog tretjega
Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi do konca izvršilnega postopka (2. odstavek 64. člena ZIZ). Začetek teka roka za vložitev ugovora z zakonom ni določen, nedvomno pa nastopi od izdaje sklepa o izvršbi dalje. V primeru, ko sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oz. opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki izvršbo preprečuje, niti ne more uspešno uveljavljati ugovora tretjega. Pravni interes za vložitev ugovora tretji pridobi šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene oz. določljive, to je z rubežem premičnin.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - denarna sredstva
Glede na prvo navedeno sredstvo izvršbe v predlogu za izvršbo - rubež denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, ob upoštevanju kraja sedeža dolžnika, je za odločanje v tej izvršilni zadevi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Velenju.
spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - načelo koneksnosti -izključitvena klavzula
Toženčevi prihranki, glede katerih tožnica zahteva ugotovitev, da sodijo v skupno premoženje in njen delež na njih v višini 1/2, se nahajajo v Švici in so posledica pravne ureditve v Švici. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da dejanskega stanja, ki izvira iz kompleksnih pravnih institutov oziroma sistemov (kot sta pokojninsko zavarovanje in druge oblike varčevanja) nekega pravnega območja, ni mogoče materialnopravno pravilno interpretirati z uporabo prava druge države. ZMZPP v prvem odstavku 2. člena uzakonja t.i. načelo koneksnosti v obliki izključitvene klavzule, ki sodišču omogoča, da prava, na katerega napotujejo določbe tega zakona, izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno ,da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Glede na zgoraj povzete okoliščine obravnavane pravdne zadeve je očitno, da med razmerjem in švicarskim obstoji zelo tesna povezava, medtem ko ti prihranki s slovenskim pravom, na uporabo katerega sicer odkazuje 38. člen ZMZPP, nimajo pomembnejše zveze, zato je treba glede njih uporabiti švicarsko pravo.
ZOR člen 256, 256/2, 256, 256/2. ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2.
menično poroštvo - bianco menica - ugovori iz temeljnega razmerja
Ugovori iz temeljnega pravnega posla so dopustni, ker menično razmerje izhaja iz temeljnega pravnega posla med izdajateljem - trasantom (ki je v tem primeru istočasno akceptant) in remitentom (tožečo stranko) pri čemer je uporabiti določilo II. odst. čl. 16 Zakona o menici (ZM) v zvezi z II. odst. 256. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ker pa je avalist (porok) odgovoren prav tako kakor tisti, za katerega je porok (čl. 31 Zakona o menici) ima zoper meničnega upnika vse ugovore, torej tudi ugovore iz temeljnega razmerja, kot jih ima oseba za katero jamči.
verzija - delovno razmerje - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Tožnik za obdobje, ko je bil v rednem delovnem razmerju, ni upravičen do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. Za to obdobje je tožnik prejete zneske dolžan vrniti, saj je s sklenitvijo sodne poravnave oz. vzpostavitvijo delovnega razmerja za nazaj odpadla pravna podlaga za izplačilo nadomestila.
Po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu sodišče nadaljuje kazenski postopek. S tem je obdolženemu dana možnost, da se na glavni obravnavi izjavi o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, da navede vsa dejstva, ki so mu v korist in predlaga izvedbo razbremenilnih dokazov.