KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058105
ZKP člen 372, 372/5.. KZ-1 člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 308.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izrek kazenske sankcije - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - kršitev kazenskega zakona
Pritožnica nima prav, da je sodišče zagrešilo kršitev kazenskega zakonika po 5. točki 372. člena ZKP. Ta kršitev ni podana, saj sodišče prve stopnje z omilitvijo zaporne kazni ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu. Podana bi bila le tedaj, če bi sodišče izreklo kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja, ali če bi izreklo kazensko sankcijo, ki jo zakon ne pozna ali ne bi izreklo kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje zaporno kazen omililo v mejah 51. člena KZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00052131
OZ člen 255, 255/1, 255/2. ZIZ člen 272, 272/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačnost pravnega dejanja - razpolaganje s premoženjem družbe - namen skleniti pogodbo - objektivni in subjektivni pogoj - oškodovanje upnikov - dejanje storjeno v škodo upnikov - izdaja začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - poslovanje družbe - običajni pravni posli - poslovni namen pogodbe
Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.
Izpodbijanje dejanj pomeni odstop od temeljnega načela, da je obligacijsko razmerje razmerje med strankama, zato določeni pogoji zahtevajo ozko razlago, vendar pa razlaga ne more biti tako ozka, da bi to izvotlilo pravico upnikov, da se poplačajo iz premoženja dolžnika (v primeru, ko ta prav po začetku pravde, v kateri upnik od dolžnika zahteva plačilo določenega zneska, odsvoji svoje premoženje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00050088
OZ člen 164, 164/1, 243, 243/3.. ZGD-1 člen 263.. ZPP člen 8, 319.
odškodninska odgovornost članov vodenja - pravnomočna vmesna sodba - obseg odškodnine - upoštevanje koristi pri odmeri odškodnine - popolna odškodnina - dokazna ocena
O teh trditvah toženke se sodišče prve stopnje, kot pravilno zatrjuje pritožba, ni izreklo in ni odgovorilo na vprašanja, ali so bila preventivna sredstva v višini 31.339,64 EUR že upoštevana v okviru skupnega bonusa za leto 2007 višini 133.139,53, ali pa je šlo pri preventivnih sredstev za samostojno dodatno znižanje premije. V zvezi s pravno pomembnim dejstvom prihranka zavarovalne premije za leto 2007 tako izpodbijana sodba nima zadostnih razlogov o odločilnih dejstvih, tako da je objektivno ni mogoče preizkusiti (procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4.
vojska - kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - solidarnostna pomoč - epidemija
V skladu s 4. alinejo četrte točke 40. člena KPND pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi KPND, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.
Izhajajoč iz neprerekanega dejstva, da je tožnik odškodninsko tožbo vložil v času teka kazenskega postopka zoper toženca zaradi istega življenjskega dogodka, je materialno pravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek ni zastaran, ker je zaradi začetka teka kazenskega postopka zastaranje pretrgano.
Neprerekanih dejstev ni potrebno dokazovati (214. člen ZPP), zato je neutemeljena pritožbena trditev, da (v tem pravdnem postopku) ni dokazano ali je kazenski postopek zoper toženca še v teku ali je ta že v bil ustavljen.
ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 285, 337, 337/1.. ZDSS-1 člen 34.. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonita odpoved
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
Kdo je glavni delničar, določa 384. člen ZGD-1, in sicer gre za delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90 % osnovnega kapitala družbe. Za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarju družbe, se smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena tega zakona. Določba je jasna, gre za delničarja posameznika, h kateremu se prištevajo le delnice z njim koncernsko povezanih družb. Zato je ni mogoče razlagati na način, na katerega se zavzemajo predlagatelji, to je, da je kot glavnega delničarja treba šteti tudi konzorcij delničarjev, povezanih z delničarskim sporazumom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058244
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - obteževalne okoliščine - naklep - sprememba kazenske sankcije
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je štiriletna zaporna kazen prestroga kazenska sankcija oz. da močno odstopa od primerljivih primerov sodne prakse. Že res, kar ugotavlja prvostopenjsko sodišče, da je obtoženec kaznivo dejanje storil iz koristoljubnosti, po drugi strani pa tudi drži, da obtožencu direktnega naklepa kot oblike krivde, s katerim je obravnavano kaznivo dejanje storil, kot obteževalne okoliščine ni mogoče upoštevati, saj obravnavanega kaznivega dejanja z drugačno obliko krivde sploh ni mogoče storiti.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 90.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zamudna sodba - nezakonitost odpovedi
Zmoten je pritožbeni očitek, da zaradi tega, ker odpoved ne omenja bolniške odsotnosti in disciplinskega postopka, tovrstne tožbene trditve nasprotujejo listinskemu dokazu (odpovedi), sodišče pa bi moralo postopati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP za odpravo nesklepčnosti. Zatrjevanje fiktivnosti odpovednega razloga predpostavlja, da je bila delavcu odpoved podana iz drugih razlogov, kot so vsebovani v obrazložitvi odpovedi, zato zamudne sodbe ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da so dejstva o dejanskih razlogih za odpoved, na katera se opira tožbeni zahtevek (bolniška odsotnost, disciplinski postopek), v nasprotju s predloženim dokazom (odpoved). Prav tako ni podana nesklepčnost tožbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Kot je namreč prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, daljša bolniška odsotnost tožnika in zoper njega uveden disciplinski postopek nista utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritožba sicer navaja, da je bila epidemija splošno znano dejstvo in vztraja pri obstoju utemeljenega poslovnega razloga, kakor je bil obrazložen v odpovedi, vendar s temi navedbami izpodbija prvostopenjsko ugotovitev o fiktivnem odpovednem razlogu, kar predstavlja uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker toženko v pritožbenem postopku zastopa le eden od direktorjev, čeprav je določeno in v poslovni register vpisano skupno zastopstvo, je šteti, da takšni pritožbi nista dovoljeni. Nedovoljeni pritožbi pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s 343. členom ZPP zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delna nezmožnost za delo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za tožnika, ki mu je toženka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je bil ob poteku odpovednega roka v polovičnem bolniškem staležu, torej je bil zmožen za delo s skrajšanim delovnim časom, ne velja določba tretjega odstavka 116. člena ZDR-1. Ta določba velja le za delavce, ki so ob poteku odpovednega roka (v celoti) odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051212
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 209, 209/1, 209/3.. ZKP člen 52, 52/1, 357, 357-4, 386, 394, 394/1.
kaznivo dejanje tatvine - rok za vložitev predloga za kazenski pregon - prepozen predlog - zavrnitev obtožbe - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - pogojna obsodba
Sicer je rok za vložitev predloga za pregon določen v procesnem zakonu (prvi odstavek 52. člena ZKP), vendar to ne pomeni, da mu je mogoče pripisati naravo procesnega roka, saj za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ne more biti odločilno zgolj dejstvo, ali je rok določen v ZKP ali KZ-1. Bistvena je sama narava roka, to je, kakšna pravica se daje z določenim rokom ter kakšne so posledice njegove zamude. Rok za podajo predloga za kazenski pregon je materialni rok, za njegov začetek, tek in iztek pa se ne upoštevajo dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, kot to velja za procesne roke. Glede na navedeno, razloge napadene sodbe in podatke spisa, iz katerih je razvidno, da je oškodovana družba za kaznivo dejanje in storilca izvedela na dan dogodka, to je 16. 11. 2018, je predlog za pregon 18. 2. 2019 vložila prepozno. Ker torej ni (pravočasnega) predloga oškodovane družbe za kazenski pregon obdolženca za kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, so po 4. točki 357. člena ZKP podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.
DELOVNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00050292
ZDR-1 člen 41, 41/3.. ZGD-1 člen 38a, 41, 263.
odškodninski zahtevek - škoda zaradi izgubljenega dobička - kršitev konkurenčne prepovedi - aktivno ravnanje - svobodna gospodarska pobuda
Načelo sorazmernosti pri tovrstnih primerih pomaga pri odgovoru na vprašanje, ali je prepoved konkurence za določeno osebo dopustna oziroma so dopustni razlogi zanjo glede na njen položaj in vpliv v družbi in ali je ustrezna (npr. z vidika trajanja omejitve). Rezultat oz. odgovor na to vprašanje pa je nujno v škodo ene in v korist druge stranke.
Pritožba v tej zvezi neutemeljeno zagovarja stališče, da je bil pravkar citirani primer sodne prakse kasneje v že navedeni odločbi III Ips 42/2018 z dne 26. 7. 2019 dopolnjen v smislu, da revizijsko sodišče ni ohranilo stališča, da mora biti ravnanje kršitelja aktivno. V citirani zadevi je bilo bistveno to, da je kršitelj najprej ustanovil konkurenčno družbo (pri čemer je bil hkrati družbenik obeh družb, torej tudi tožeče stranke - prve družbe), nato pa je ta družba sklepala posle s strankami, ki so pred tem poslovale s tožečo stranko. Nedvomno je torej šlo za konkretna aktivna ravnanja oz. posle.
invalid - vojak - razporeditev na drugo delovno mesto - ustrezna zaposlitev
Ponudba nove pogodbe o zaposlitvi sicer res ni vsebovala določbe o višini plače, vendar to ne pomeni, da toženka s ponudbo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto Vzdrževalec V-I ni izpolnila svoje obveznosti iz devetega odstavka 93. člena ZObr. Navedena določba zagotavlja stalnemu pripadniku sestave Slovenske vojske, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu priznana invalidnost, razporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Če obstaja možnost za tako razporeditev bodisi z ali brez poklicne rehabilitacije, se ga na tako delovno mesto razporedi (premesti) in se z njim sklene ustrezna pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Ponujena pogodba tožniku zagotavlja delovno mesto, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Tudi če je posebna odločba o plači po desetem odstavku 92. člena ZObr predvidena le za vojake, na kar opozarja pritožba, je bistveno, da je bila tožniku ponujena ustrezna zaposlitev, kar je pri zagotavljanju pravic invalidom odločilnega pomena. Naknadna odločba o plači bi to pomanjkljivost pogodbe o zaposlitvi sanirala, zoper njo pa bi tožnik lahko ugovarjal, v kolikor bi bila določena v nasprotju z določbami ZObr oziroma ZSPJS.
določitev stikov med staršem in otrokom - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - vzgoja in varstvo otrok - vzdrževanje stikov v korist otroka - varstvo koristi otroka - postopno uvajanje stikov - postopnost pri vzpostavitvi stikov
Zgolj dejstvo, da je predlagatelj pripravljen izboljšati svoje starševske kompetence, še ne vpliva na obseg in način izvajanja stikov, temveč je te treba določiti tako, da bodo otrokoma v največjo korist.
namen regulacijske začasne odredbe - stiki staršev z otrokom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo vse okoliščine primera in pravilno zaključilo, da ni podana tista stopnja ogroženosti otroka s strani matere, ki bi upravičevala takojšnje ukrepanje sodišča z izdajo začasne odredbe v smeri širitve sedaj že ustaljenega načina poteka stikov med otrokom in očetom, z občasno nočitvijo, prav tako pa pravilno zaključilo, da se ogroženost mld. A. zaradi selitve v tujino tekom dokaznega postopka na ravni verjetnosti ni potrdila, zaradi česar je predlog toženca tudi v tej smeri zavrnilo.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika do višine vrednosti podedovanega premoženja - obseg zapuščine
Ker je dolžnica izkazala, da je vrednost zapuščine 5.538,00 EUR ter da je na račun zapustnikovih dolgov poravnala 3.000,00 EUR, pri tem pa iz izvršilnih postopkov v zvezi z drugimi zapustnikovimi upniki ne izhaja, da bi dolžnica karkoli poplačala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžničin ugovor z dne 3. 6. 2020, da odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v celoti neutemeljen, saj je preostanek razpoložljivega premoženja, to je 2.538,00 EUR višji od terjatve v predmetnem izvršilnem postopku, ki na dan zapustnikove smrti znaša 2.028,021 EUR.
Pritožbeno prikazovanje, da gre v obravnavani zadevi zgolj za civilno pravno oziroma dolžniško upniško razmerje in ne za kaznivo dejanje, saj obdolženec oškodovancu naj ne bi ničesar lažno prikazoval in oškodovanca tudi ni zavajal, prav tako pa tudi ni imel goljufivega namena, je v nasprotju s podatki predmetnega kazenskega spisa in izvedenim dokaznim postopkom.
OZ-UPB1 člen 112.. ZPSPP člen 28, 28-2.. ZIUPOPDVE člen 117.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Najemno razmerje med pravdnima strankama je zaradi odstopa od pogodbe predčasno prenehalo, in sicer še preden je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omejitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 (ZIUPOPDVE). Ta zakon je namreč začel veljati šele 31.12.2020, pri čemer je njegova določba iz 117. člena, kjer so urejeni začasni ukrepi na področju najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, veljala do 30.6.2021. Zato se tožena stranka na uporabo te zakonske določbe ni mogla sklicevati, upoštevaje da je tožeča stranka še pred veljavnostjo tega zakona odstopila od najemne pogodbe. Pred tem (v okviru prvega vala epidemije Covid-19) pa takšna ali podobna specifična pravna podlaga ni obstajala.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - vročanje v tujino
Ker iz podatkov spisa izhaja, da je organ za sprejem poslal organu za pošiljanje potrdilo o vročitvi skupaj z izvodom sklepa z dne 30. 10. 2020 o imenovanju pooblaščenca za sprejem pisanj drugotoženi stranki v Republiki Sloveniji ter prevodom tega sklepa, pritožbeno sodišče zaključuje, da kljub odredbi na l. št. 145 spisa ter izpolnitvi točke 7.2 zaprosila z dne 25. 11. 2020, glede na dokazila o vročitvi ter postopanje pristojnega organa za sprejem pisanj obstaja dvom, ali je bil drugotoženi stranki dne 7. 1. 2021 vročen (skupaj s prevodom) tudi sklep, s katerim jo je sodišče prve stopnje pozvalo na popravo vloge z vložitvijo v slovenskem jeziku.