Pritožbeno prikazovanje, da gre v obravnavani zadevi zgolj za civilno pravno oziroma dolžniško upniško razmerje in ne za kaznivo dejanje, saj obdolženec oškodovancu naj ne bi ničesar lažno prikazoval in oškodovanca tudi ni zavajal, prav tako pa tudi ni imel goljufivega namena, je v nasprotju s podatki predmetnega kazenskega spisa in izvedenim dokaznim postopkom.
OZ-UPB1 člen 33, 33/3, 33/4, 59, 59/2.. ZGD-1 člen 623, 623/4.
predpogodba - obligacijski zahtevek na izpolnitev obveznosti - odložni pogoj - oddelitev družbe - ničnost pogodbe zaradi predmeta - nesklepčen tožbeni zahtevek
Na podlagi predpogodbe bi tožeča stranka lahko zahtevala samo sklenitev glavne pogodbe, to je prodajne pogodbe, ne pa tudi izpolnitve odložnega pogoja.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravica do izjave - razveljavitev sklepa
Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje predlogu toženke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ugodilo, ne da bi mu dalo možnost, da se izjavi. S takšnim postopanjem je bilo poseženo v njegovo pravico do kontradiktornega postopka, ki ima pomen v vseh sodnih postopkih. Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti (drugi odstavek 42. člena ZIZ), je postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Pravica do izjave stranki zagotavlja možnost, da predstavi svoja stališča v postopku in tako vpliva na odločitev, ki posega v njene pravice in interese. Nujen predpogoj za uresničitev te pravice je predhodna seznanitev stranke s procesnimi dejanji nasprotne stranke, glede katerih ima pravico do izjave.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - vročanje v tujino
Ker iz podatkov spisa izhaja, da je organ za sprejem poslal organu za pošiljanje potrdilo o vročitvi skupaj z izvodom sklepa z dne 30. 10. 2020 o imenovanju pooblaščenca za sprejem pisanj drugotoženi stranki v Republiki Sloveniji ter prevodom tega sklepa, pritožbeno sodišče zaključuje, da kljub odredbi na l. št. 145 spisa ter izpolnitvi točke 7.2 zaprosila z dne 25. 11. 2020, glede na dokazila o vročitvi ter postopanje pristojnega organa za sprejem pisanj obstaja dvom, ali je bil drugotoženi stranki dne 7. 1. 2021 vročen (skupaj s prevodom) tudi sklep, s katerim jo je sodišče prve stopnje pozvalo na popravo vloge z vložitvijo v slovenskem jeziku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058244
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - obteževalne okoliščine - naklep - sprememba kazenske sankcije
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je štiriletna zaporna kazen prestroga kazenska sankcija oz. da močno odstopa od primerljivih primerov sodne prakse. Že res, kar ugotavlja prvostopenjsko sodišče, da je obtoženec kaznivo dejanje storil iz koristoljubnosti, po drugi strani pa tudi drži, da obtožencu direktnega naklepa kot oblike krivde, s katerim je obravnavano kaznivo dejanje storil, kot obteževalne okoliščine ni mogoče upoštevati, saj obravnavanega kaznivega dejanja z drugačno obliko krivde sploh ni mogoče storiti.
ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 285, 337, 337/1.. ZDSS-1 člen 34.. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonita odpoved
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker toženko v pritožbenem postopku zastopa le eden od direktorjev, čeprav je določeno in v poslovni register vpisano skupno zastopstvo, je šteti, da takšni pritožbi nista dovoljeni. Nedovoljeni pritožbi pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s 343. členom ZPP zavrže.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053314
KZ-1 člen 20, 20/2, 47, 57, 257a, 257a/1, 257a/2. ZJF člen 54. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-3, 359, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 373.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - sprememba sodbe v škodo obtoženca - sprememba opisa kaznivega dejanja iz obtožbe - nerazumljiv izrek sodbe - nejasni razlogi sodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - oškodovanje - nenamenska poraba sredstev - sostorilstvo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - nasprotje med razlogi sodbe - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - krivda odgovornost - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - kvalificirano kaznivo dejanje - kazenska oprostilna sodba - obsodilna kazenska sodba - ogrozitev - objektivni pogoj kaznivosti - pravica do obrambe - nedokazane trditve - pomoč pri kaznivem dejanju
Trditev pritožbe, da je zaradi sprememb obtožbe povečalo kriminalno količino, očitano obdolžencu, ter da je poseglo v opis kaznivega dejanja zato, da je lahko na njenem opisu utemeljevalo obdolženčevo naklepno ravnanje, je zmotna. Sprememba besedila, kjer je besede "za pokritje bodoče izgube" nadomestilo z besedami "za bodoče pokritje izgube", v opisu kaznivega dejanja ne spreminjajo ničesar odločilnega in ne povečuje obsega kriminalne količine, očitane obdolžencu, kot trdi pritožba. Z navedeno spremembo je bila popravljena očitna pisna napaka, saj je iz predhodnega besedila povsem jasno razvidno, da mestni svet MOMS tedaj še ni potrdil višine izgube družbe za leto 2011 in ni sprejel sklepa o pokrivanju izgube ter da prav tako, kot je navedeno v opisu kaznivega dejanja, javno podjetje K. d.o.o. ni zahtevalo izplačila akontacije za izgubo, nastalo v letu 2011, torej izgubo, ki je že nastala in bi bila pokrita v bodoče. Navedena sprememba torej v opisu kaznivega dejanja ne določa ničesar dodatnega in obdolžencu ne očita več, kot mu je očitala obtožba, zanj ne predstavlja presenečenja, prav tako nima bistvenega pomena za ugotovitev in obrazložitev krivdnega ravnanja obdolženca.
Sodišče prve stopnje je v opisu kaznivega dejanja trditev iz obtožbe, da je bilo Š.D.N.Š.M.05 dne 14. 5. 2012 ustanovljeno izključno za potrebe izplačila posojila, nadomestilo z besedilom, da je bilo ustanovljeno 14. 5. 2012 ter je z javnim podjetjem K. d.o.o. sklenilo posojilno pogodbo le za potrebe prejema posojila za N.D.M.05, spremembo pa je pojasnilo z navedbo, da po izvedenih dokazih ni mogoče zaključiti, da je bilo Š.D.N.Š.M.05 ustanovljeno izključno za potrebe izplačila posojila in da je obdolženec zato vedel, da ne bo vrnilo izposojenega denarja, temveč da je novoustanovljeno društvo sklenilo obravnavano posojilno pogodbo s podjetjem K. le zato, da je denar lahko prejelo matično N.D.M.05 mimo svojih blokiranih tekočih računov. Takšna drugačna navedba ne spreminja ničesar glede bistvenega, to je dejstva, navedenega v opisu kaznivega dejanja, da sta obdolženi A.Š. in D.Š. vedela, da je bilo N.D.M.05, ki je dejansko prejelo izplačilo posojila prek Š.D.N.Š.M.05, zaradi obsežnih finančnih težav prezadolženo, da je imelo blokirane račune ter da kot dejanski posojilojemalec ne bo zmožno vrniti denarja, kakor tudi, da Š.D.N.Š.M.05 ne bo moglo vrniti denarja, in da sta se, kot se nadaljuje opis po tem, tako zavedala, da zaradi tega lahko nastane za javna sredstva velika premoženjska škoda, ki je tudi nastala... Navedeni spremembi opisa kaznivega dejanja zato nista nedopustni in sodišče prve stopnje s svojim ravnanjem ni prekoračilo obtožbe, kot trdi pritožba. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Razlogi sodbe niso sami s seboj v nasprotju, ker sodišče prve stopnje pojasnjuje, da je šport dobrina v javnem interesu, a da je obravnavano posojilo predstavljalo nenamensko rabo javnih sredstev in glede te okoliščine tudi dejanskega stanja sodišče ni ugotovilo zmotno, kot zatrjuje pritožba. V sodbi so navedeni razlogi, ki tehtno in ustrezno pojasnjujejo tudi pomen namenske rabe, pri čemer pojmi, ki so jasni, ne potrebujejo dodatne obrazložitve. V izvajanje komunalne dejavnosti, s katero se zagotavlja oskrba skupnosti z javnimi materialnimi dobrinami, šport ne sodi in trditev pritožbe, da bi lahko bil iz sredstev, ki so namenjena zagotavljanju teh dobrin, financiran tudi nogomet in da je obdolženec upravičeno menil, da je to dovoljeno, je seveda neprepričljiva in zmotna.
V sodbi je pravilno pojasnilo še, da mora biti subjektivni element pomoči v opisu kaznivega dejanja določno opredeljen z navedbo okoliščin, iz katerih izhaja zakonsko zahtevani psihični odnos pomagača do kaznivega dejanja glavnega storilca in do svojega prispevka (tako imenovani dvojni naklep) ter da bi sodišče nedopustno preseglo očitek iz opisa kaznivega dejanja v obtožbi, če bi nedokazane okoliščine, ki opisujejo naklep obdolžencev, iz opisa kaznivega dejanja izpustilo ter dodalo druge, ki bi ga potrjevale. Torej tudi zgolj z izpustitvijo besedila v opisu kaznivega dejanja, ki ga navaja pritožba, bi ravnalo v nasprotju z načelom zakonitosti ter bi obdolžencem prekršilo pravico do obrambe in tudi glede tega je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo, da bi ravnalo v nasprotju z načelom zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave RS ter zagotovljenimi pravnimi jamstvi v kazenskem postopku iz njenega 29. člena, če bi nedokazane okoliščine iz opisa kaznivega dejanja izpustilo ter bi okoliščine, ki bi pojasnjevale dvojni naklep obdolžencev, pojasnjevalo v razlogih sodbe.
O potrebnih izdatkih in nagradi pooblaščenca oškodovanega podjetja K. d.o.o., ki so nastali s podajo odgovora na pritožbo zagovornika obdolženega A.Š., pritožbeno sodišče ni odločilo, ker odgovor ni bil dovoljen, saj je bil podan na pritožbo zoper obsodilni del sodbe. Ti stroški ne morejo bremeniti obdolženca, pa tudi ne proračuna. Po četrtem odstavku 367. člena ZKP sme oškodovanec s pritožbo izpodbijati sodbo, s katero je sodišče zavrnilo obtožbo, oprostilo obdolženca obtožbe, sodbo, s katero je obdolženca spoznalo za krivega, pa sme izpodbijati le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških. Ker zagovornik obdolženca pritožbe ni vložil zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku in tudi ne zoper odločbo o stroških, ki jih mora obdolženec plačati oškodovancu in njegovemu pooblaščencu, na kar bi oškodovanec lahko podal odgovor, slednji tudi ni upravičen podati odgovor na pritožbo, ki jo je vložil zagovornik obdolženca zoper obsodilno sodbo iz drugih pritožbenih razlogov.
sodna taksa - rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - zakonski rok - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja novega plačilnega naloga
Tožnica je bila v sklepu višjega sodišča opozorjena, da v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča. Ta sklep je bil pooblaščenki tožnice vročen 5. 11. 2020, zato se je rok za plačilo sodne takse, upoštevajoč, da od 16. 11. 2020 do 31. 1 2020 roki niso tekli zaradi razglašene epidemije, iztekel s 5. 2. 2021.
Zakon za primer, ko višje sodišče zavrne pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse (za pritožbo), ne predpisuje izdaje novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ampak le opozorilo iz sedmega odstavka 34.a člena ZST-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051212
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 209, 209/1, 209/3.. ZKP člen 52, 52/1, 357, 357-4, 386, 394, 394/1.
kaznivo dejanje tatvine - rok za vložitev predloga za kazenski pregon - prepozen predlog - zavrnitev obtožbe - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - pogojna obsodba
Sicer je rok za vložitev predloga za pregon določen v procesnem zakonu (prvi odstavek 52. člena ZKP), vendar to ne pomeni, da mu je mogoče pripisati naravo procesnega roka, saj za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ne more biti odločilno zgolj dejstvo, ali je rok določen v ZKP ali KZ-1. Bistvena je sama narava roka, to je, kakšna pravica se daje z določenim rokom ter kakšne so posledice njegove zamude. Rok za podajo predloga za kazenski pregon je materialni rok, za njegov začetek, tek in iztek pa se ne upoštevajo dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, kot to velja za procesne roke. Glede na navedeno, razloge napadene sodbe in podatke spisa, iz katerih je razvidno, da je oškodovana družba za kaznivo dejanje in storilca izvedela na dan dogodka, to je 16. 11. 2018, je predlog za pregon 18. 2. 2019 vložila prepozno. Ker torej ni (pravočasnega) predloga oškodovane družbe za kazenski pregon obdolženca za kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, so po 4. točki 357. člena ZKP podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.
Izhajajoč iz neprerekanega dejstva, da je tožnik odškodninsko tožbo vložil v času teka kazenskega postopka zoper toženca zaradi istega življenjskega dogodka, je materialno pravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek ni zastaran, ker je zaradi začetka teka kazenskega postopka zastaranje pretrgano.
Neprerekanih dejstev ni potrebno dokazovati (214. člen ZPP), zato je neutemeljena pritožbena trditev, da (v tem pravdnem postopku) ni dokazano ali je kazenski postopek zoper toženca še v teku ali je ta že v bil ustavljen.
namen regulacijske začasne odredbe - stiki staršev z otrokom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo vse okoliščine primera in pravilno zaključilo, da ni podana tista stopnja ogroženosti otroka s strani matere, ki bi upravičevala takojšnje ukrepanje sodišča z izdajo začasne odredbe v smeri širitve sedaj že ustaljenega načina poteka stikov med otrokom in očetom, z občasno nočitvijo, prav tako pa pravilno zaključilo, da se ogroženost mld. A. zaradi selitve v tujino tekom dokaznega postopka na ravni verjetnosti ni potrdila, zaradi česar je predlog toženca tudi v tej smeri zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00050292
ZDR-1 člen 41, 41/3.. ZGD-1 člen 38a, 41, 263.
odškodninski zahtevek - škoda zaradi izgubljenega dobička - kršitev konkurenčne prepovedi - aktivno ravnanje - svobodna gospodarska pobuda
Načelo sorazmernosti pri tovrstnih primerih pomaga pri odgovoru na vprašanje, ali je prepoved konkurence za določeno osebo dopustna oziroma so dopustni razlogi zanjo glede na njen položaj in vpliv v družbi in ali je ustrezna (npr. z vidika trajanja omejitve). Rezultat oz. odgovor na to vprašanje pa je nujno v škodo ene in v korist druge stranke.
Pritožba v tej zvezi neutemeljeno zagovarja stališče, da je bil pravkar citirani primer sodne prakse kasneje v že navedeni odločbi III Ips 42/2018 z dne 26. 7. 2019 dopolnjen v smislu, da revizijsko sodišče ni ohranilo stališča, da mora biti ravnanje kršitelja aktivno. V citirani zadevi je bilo bistveno to, da je kršitelj najprej ustanovil konkurenčno družbo (pri čemer je bil hkrati družbenik obeh družb, torej tudi tožeče stranke - prve družbe), nato pa je ta družba sklepala posle s strankami, ki so pred tem poslovale s tožečo stranko. Nedvomno je torej šlo za konkretna aktivna ravnanja oz. posle.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika do višine vrednosti podedovanega premoženja - obseg zapuščine
Ker je dolžnica izkazala, da je vrednost zapuščine 5.538,00 EUR ter da je na račun zapustnikovih dolgov poravnala 3.000,00 EUR, pri tem pa iz izvršilnih postopkov v zvezi z drugimi zapustnikovimi upniki ne izhaja, da bi dolžnica karkoli poplačala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžničin ugovor z dne 3. 6. 2020, da odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v celoti neutemeljen, saj je preostanek razpoložljivega premoženja, to je 2.538,00 EUR višji od terjatve v predmetnem izvršilnem postopku, ki na dan zapustnikove smrti znaša 2.028,021 EUR.
odvzem premoženjske koristi - zaseg denarja - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora
Sodišče prve stopnje je izvedlo vse dokaze, potrebne za razjasnitev dejanskega stanja glede izvora denarja, ki je bil obdolžencu zasežen, jih ocenilo ter v sodbi o tem podalo podrobne in tehtne razloge, pri čemer je med drugim utemeljeno zaključilo, da posojilo obdolženčeve matere ne predstavlja denarja, ki je bil zasežen. Pravilno je pojasnilo, da je od posojila denarja do zasega bankovcev preteklo toliko časa, da glede na okoliščine, da je obdolženec urejal delavnico in za to trošil denar ter da je tudi relativno daljši čas pred zasegom denar pridobil s prodajo avtomobilov, kot je navajal, in glede na socialne razmere obdolženca, ko se je njegova družina preživljala s socialno pomočjo, ob upoštevanju količine kokaina in zneskov, ki ga je prodaja tega prinašala, denar, ki mu je bil zasežen, ne izvira iz drugega kot iz zaslužka, ki ga je pridobil s preprodajo prepovedane droge v sostorilstvu z obdolženim C.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delna nezmožnost za delo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za tožnika, ki mu je toženka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je bil ob poteku odpovednega roka v polovičnem bolniškem staležu, torej je bil zmožen za delo s skrajšanim delovnim časom, ne velja določba tretjega odstavka 116. člena ZDR-1. Ta določba velja le za delavce, ki so ob poteku odpovednega roka (v celoti) odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe.
določitev stikov med staršem in otrokom - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - vzgoja in varstvo otrok - vzdrževanje stikov v korist otroka - varstvo koristi otroka - postopno uvajanje stikov - postopnost pri vzpostavitvi stikov
Zgolj dejstvo, da je predlagatelj pripravljen izboljšati svoje starševske kompetence, še ne vpliva na obseg in način izvajanja stikov, temveč je te treba določiti tako, da bodo otrokoma v največjo korist.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00069937
Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij člen 1. ZTFI člen 74. ZBan-1L člen 1. ZPP člen 8, 185, 185/1, 339, 339/2-14, 339/2-15.
Sodišče prve stopnje je natančno in obširno ter pravilno pojasnilo vsebino pojasnilne dolžnosti (komercialne) banke pri prodaji (tu podrejenih) obveznic, v okviru relevantnih določb področne zakonodaje (Zakona o trgu finančnih instrumentov, Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih potrošniških pogojih, Zakona o varstvu potrošnikov). Pri tem vprašanju gre za vprašanje, ali so bile v predpogodbeni fazi sklepanja pogodbe in naknadnega vplačila ter vpisa obveznic stranki, ki se je odločala o tem, da bi postala imetnik podrejenih obveznic, s strani banke podane zadostne informacije za sprejem odločitve. Gre zlasti za vprašanje, ali je banka tožniku ustrezno pojasnila pravne lastnosti tega podrejenega finančnega instrumenta v primerjavi z hranilnimi vlogami in z navadnimi obveznicami banke. Pojasnilna dolžnost kot korekcija informacijskega neravnotežja, izvedena v predpogodbeni fazi, predstavlja obveznost banke, da nasprotno stranko na jasen in pregleden način informira o okoliščinah sklenitve pogodbe, tako da lahko stranka razume možna tveganja, povezana z naložbo.
Pritrditi gre stališču sodišča prve stopnje, da pojasnilna dolžnost pri prodaji podrejenih obveznic ni primerljiva s pojasnilno dolžnostjo bank v primerih kreditojemalcev v CHF, kar je nenazadnje razbrati tudi iz navedene odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 5/2020, ki opredeljuje, s čim se zadosti pojasnilni dolžnosti pri prodaji spornih obveznic. Gre sicer za podobno vprašanje, a zadeve ni mogoče primerjati že zato, ker gre za različna položaja, v katerih so uporabljeni različni finančni instrumenti. Dolžnost banke pri prodaji obveznic je v zagotovitvi vseh potrebnih informacij tako glede njihove narave kot glede z njo povezanih tveganj. Aktivna obveznost informiranja je lahko podana tako ustno kot pisno, tudi s pomočjo prospekta, na podlagi česar lahko stranka sprejme poučeno in preudarno ter prostovoljno odločitev. Banka ni dolžna preverjati, ali se je nasprotna stranka s ponujenimi potrebnimi informacija seznanila in jih (natančno) preučila. Pomembno je, da so bile različne informacije bodočemu imetniku (pred kasnejšim sprejetjem odločitve) dostopne.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da toženka ni obvestila tožnika o možnosti izgube podrejenih obveznic izven stečaja banke, in takšne poučitve tudi ni obsegala vsebina prospekta. A pritožbeno sodišče soglaša z razlogi in zaključki sodišča prve stopnje, da ob izdaji prospekta in ob sklenitvi pogodbe za nakup podrejenih obveznic takšna možnost prenehanja kvalificirane obveznosti toženke ni bila predvidena. Pravna podlaga, ki je omogočala sprejetje izrednih ukrepih, kakršni so bili izrečeni s sporno odločbo BS, je bila v slovenski pravni red vnesena šele z novelo Ban-1L z dne 12. 11. 2013. Nacionalna naloga zakonodajalca je bila, da predpiše ukrepe in pogoje za izrek takih ukrepov. Direktiva 2001/24/ES z dne 4. 4. 2001 ni predstavljala neposrednega pravnega temelje za izrek takih ukrepov. Pred spremembo ZBan-1L se je lahko BS v primeru, ko komercialna banka postane nesposobna za poslovanje, odzvala s predlogom stečaja banke, šele spremenjeni zakon pa je omogočil, da se odzove tudi z izrednim ukrepom izbrisa obveznic, s katerim prepreči stečaj. Prospekt za prodajo obveznic X. je bil izdan pred spremembo zakonodaje in je povsem logično, da toženka ni mogla opozoriti tožnika na možnost izbrisa obveznic izven stečaja, torej na izredni regulacijski ukrep. Spremenjeni pogoji za prenehanje obveznosti banke so bili posledica spremenjene zakonodaje. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, vsebina Direktive ni nalagala dolžnosti ureditve reorganizacijskih ukrepov za ponovno vzpostavitev ustreznosti bank, s katerimi bi za to pristojni sodni ali upravni organi znižali terjatve tretjih oseb, zlasti pa ne, kakšne ukrepe konkretno, naj posamezna država članica predpiše in kakšni so pogoji za njihov izrek. Omenjena vprašanja so bila prepuščena nacionalnemu pravu posamezne države članice. Da izrek prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, ki sledi izbrisu obveznic, ob nastanku razmerja, torej ob izdaji obveznic, ni bil niti pogodbeno niti zakonsko predviden, je potrjeno tudi v odločbi VS RS II Ips 173/2017.
Kdo je glavni delničar, določa 384. člen ZGD-1, in sicer gre za delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90 % osnovnega kapitala družbe. Za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarju družbe, se smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena tega zakona. Določba je jasna, gre za delničarja posameznika, h kateremu se prištevajo le delnice z njim koncernsko povezanih družb. Zato je ni mogoče razlagati na način, na katerega se zavzemajo predlagatelji, to je, da je kot glavnega delničarja treba šteti tudi konzorcij delničarjev, povezanih z delničarskim sporazumom.
OZ člen 689, 691, 692, 692/2. ZPP člen 314, 314/1, 358, 358-5, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pogodba o prevozu stvari - izguba pošiljke - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica kot izvajalec s toženko kot podizvajalcem 15. 10. 2016 sklenila pogodbo, katere predmet so bile storitve prevoza gotovine ter da je v obdobju med 14. 10. 2017 in 5. 11. 2017 izginilo šest ovojnic z gotovino v skupnem znesku 18.825 EUR.
Zapisalo je, da ostane prevoznik skladno z drugim odstavkom 692. člena OZ odgovoren za izgubo ali poškodbe pošiljk, ki jih ni bilo mogoče opaziti pri izročitvi, če ga je prejemnik o njih obvestil takoj, ko jih je odkril, vendar najkasneje v osmih dneh po izročitvi. Do dileme, kdaj je prišlo do izročitve izgubljene pošiljke, pa se ni opredelilo. Svojo presojo, da je treba izgubljeno pošiljko grajati v osmih dneh od izročitve, je oprlo na komentar Obligacijskega zakonika. Pri tem pa je spregledalo, da 692. člen OZ izgube pošiljke ne omenja. To je logično, saj pri izgubi pošiljke do njene izročitve sploh ne pride. Da je opravičilo uporabo omenjenega komentarja, pa je kot dan izročitve pošiljke štelo kar dan prevzema pošiljke. To pa je v direktnem nasprotju z dikcijo drugega odstavka 692. člena OZ, saj to določilo v primeru poškodbe pošiljke govori o osemdnevnem roku od izročitve pošiljke (naslovniku), ne pa od prevzema pošiljke (pri pošiljatelju).
Prav tako drži pritožbeno stališče, da je odgovornost za izgubo bistveno strožja od odgovornosti za poškodbo in da zato 691. člen OZ celo določa, da mora prevoznik takrat, kadar pošiljko izgubi, pošiljatelju povrniti škodo, pravice do plačila prevoza pa nima.