CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00059815
URS člen 2.. DZ člen 262, 262/1, 293.. ZPP člen 89, 89/2, 351.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo sorazmernosti - obrazložitev sklepa - Center za socialno delo (CSD) - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pooblaščenec brez opravljenega PDI
V pritožbenem postopku lahko CSD opravlja procesna dejanja le po zakonitem zastopniku direktorju, po strokovnem delavcu, to je po pooblaščencu pa le, če ima ta opravljen pravniški državniški izpit. Slednje iz pritožbe ne izhaja. V kolikor ta pogoj ni izpolnjen, gre za nedovoljeno pritožbo, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo Sodišče prve stopnje se do vloge CSD kot strokovne institucije, ki ji je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, sploh ni opredelilo.
Zaključek sodišča, da upnikov predlog nima nujnih sestavin, potrebnih za obravnavanje, temelji na ugotovitvah, - da upnik v obravnavani vlogi ni postavil jasnega predloga, kako naj se glasi začasna odredba, ni opisal razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči in ni v zadostni meri utemeljil in pojasnil ogroženosti otrok, zaradi katere bi bilo treba družinsko razmerje ponovno urejati, niti predložil dokazov, - da je bil s sklepom z dne 22. 6. 2021 pozvan k dopolnitvi predloga, - da v danem osemdnevnem roku tega ni storil.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058671
ZIZ člen 273b. DZ člen 157, 157/2, 161.
določitev stikov - stiki med starši in otrokom - stiki pod nadzorom - začasna odredba o stikih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - ogroženost otroka - največja korist otroka - družinsko nasilje - ekonomsko nasilje - verbalna grožnja - konfliktnost med starši - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - nujni primeri - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Deček je zaradi dogajanja med staršema zelo obremenjen. V šoli je zaskrbljen, nemotiviran za šolsko delo, deluje zaspano in odsotno. Močno nefunkcionalen odnos med staršema, ki se nista sposobna dogovarjati glede stikov, ter očetovo nasilje do matere, ki so mu priča otroci, ogrožata zdrav razvoj otrok. Očetovo odklanjanje ponujene strokovne pomoči in vse prej izpostavljene okoliščine kažejo na nujnost ureditve stikov na način, da za otroke ne bodo obremenjujoči. Zato ni razloga, da ne bi sledili mnenju CSD po začasni vzpostavitvi stikov pod nadzorom.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - stiki z otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - prevoz otroka na stike - način izvajanja stikov - stiki pod nadzorom - obseg stikov - uživanje alkohola
Po načelnem stališču sodne prakse naj oba roditelja skrbita za prevoze, ker to pokaže otrokom, da pri izvrševanju stikov sodelujeta in sta v odnosu do otrok enakopravna. Tako Vrhovno sodišče RS kot višja sodišča sicer dopuščajo tudi odstope od tega stališča, a le v primeru tehtnih okoliščin.
Vprašanje preživljanja otrok na (začasni) način izvrševanja stikov ne vpliva.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058467
DZ člen 138, 138/1, 151, 151/2, 151/4, 161. ZNP-1 člen 34, 106, 106/2. ZPND člen 3, 3/2, 3/5, 3/8, 4, 4/2.
začasna odredba v družinskih sporih - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - varstvo koristi otroka - nadomestitev soglasja starša - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - odločanje po uradni dolžnosti - psihično nasilje - obseg in način izvajanja stikov - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - preživninska obveznost staršev - nova dejstva in dokazi
Pri odločanju o zaupanju otrok je bolj pomembno, da so otroci zaupani v vzgojo in varstvo tistemu od staršev, ki ima boljše starševske kapacitete, kot tistemu, pri katerem bi imeli boljše stanovanjske pogoje ali ki ostane v njihovem dotedanjem domu oziroma okolju.
Trening starševskih veščin ni namenjen le staršem, ki otrokom povzročajo nasilje, namenjen je tudi moškim in ženskam, ki jim manjka starševskih veščin in potrebujejo dodatna znanja o vzgoji.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, ampak tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni svojo preživninsko obveznost, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem.
Odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev (do katere zaradi konfliktov med staršema hitro pride) lahko povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki je težko popravljiva.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058378
ZZK-1 člen 243. DZ člen 67. OZ člen 86.
izbrisna tožba - prodajna pogodba - nična pogodba - neveljavnost vknjižbe - nedopusten nagib - izigranje upnikov - dokazna ocena - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino
Toženec je namenoma, s kombinacijo svojih pravnih dejanj dosegel, da tožničina terjatev iz prej toženčevega (nepremičnega) premoženja ne more biti poplačana. To, da je zaradi odtujitve dela svojih nepremičnin toženec prejel kupnino, na tako presojo ne vpliva. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni naključje, da je vsa denarna sredstva, čeprav je vedel, da ima tožnica do njega terjatev, (z vednostjo toženke) naložil v kriptovalute, na katere tožnica z izvršbo realno ne more poseči.
Glede na ugotovitev, da je bil glavni namen pogodbe izigrati tožnico kot upnico in ji preprečiti poplačilo, je pravilna materialnopravna presoja, da je pogodba zato v celoti nična. Pravilna pa je posledično tudi odločitev, da so neveljavni na podlagi te (nične) pogodbe izvedeni zemljiškoknjižni vpisi.
URS člen 35.. DZ člen 135, 138, 138/3, 138/4.. ZPP člen 8, 254, 254/2, 287, 287/2, 347, 347/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
skupno starševstvo - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - pritožbena obravnava - ni nedovoljen dokaz - pravilna dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - nepristranskost izvedenca
Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno odločilo, da se ravno zaradi slabše komunikacije režim skupnega starševstva natančno določi, kot to izhaja iz 1. točke izpodbijanega sklepa.
DZ člen 4, 4/1, 67. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2. ZFPPIPP člen 384, 399, 399/1, 399/3.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj premoženja stečajnega dolžnika - aktivno iskanje zaposlitve
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je podana tudi ovira za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik brez lastnega prizadevanja za poplačilo dolgov ves čas teka stečajnega postopka ne more priti do odpusta obveznosti. Očitno je, da se je dolžnik zadovoljil s plačo, ki onemogoča upniku, da v tem postopku pride do vsaj delnega poplačila svoje terjatve. Da bi dolžnik tudi v teku tega postopka osebnega stečaja iskal bolje plačano službo doma ali v tujini, pa v tem postopku ni zatrjeval.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - skrb za otroka - starševska skrb - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med očetom in otrokom - začasna ukinitev stikov
Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost kot pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je podana, če otrok utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).
Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.
Začasna odredba ne more biti izdana na „zalogo“ oziroma za vsak primer, če se oče ne bi več želel podrejati navodilom strokovnjakov.
preživljanje otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - premoženjsko stanje - razporeditev preživninskega bremena - zavrnitev predloga
Odločitev je pravilno oprta na 197. člen DZ, po katerem sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zniža preživnino, določeno z izvršilnim naslovom, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev pravice do stikov - omejitev stikov - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - osebnostna ali vedenjska motenost - obseg in način izvajanja stikov
Sodišče lahko enemu ali obema od staršev, pa tudi osebi, ki je s sodno odločbo ali s sodno poravnavo pridobila pravico do stikov z otrokom, omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi.
Omejitev pravice do stikov je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka. Tak ukrep sodišče izreče, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ). Ena od okoliščin, ki izkazuje otrokovo ogroženost je tudi verjetnost nastanka škode, ki bi bila posledica storitve ali opustitve staršev (drugi odstavek 157. člena DZ).
stiki mladoletnega otroka s starši - začasna odredba - ogroženost otroka - verjetno izkazana dejstva - konfliktnost med starši
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da so po izvedenem dokaznem postopku s stopnjo verjetnosti izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Dokazni postopek je namreč pokazal, da se udeleženca trenutno nista sposobna dogovarjati glede stikov, da se prevečkrat zgodi, da eden ali drugi izmed njiju stike samovoljno podaljša, prekine ali prestavi, kar je v škodo mld. A., pri kateri se mora vzpostaviti občutek varnosti, jo poskušati izogniti stresu, predvsem pa jo zaščititi pred konflikti staršev, kar bi lahko ogrožalo njen psihofizični razvoj. Natančna določitev stikov še pred odločitvijo do končne odločitve namreč pomeni, da odpade vsakodnevno tedensko dogovarjanje o stikih in s tem tudi stres. Iz izpovedbe predlagateljice je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se mld. A. s tem spopada tako, da je pričela stike odklanjati in to je nedvomno potrebno čimprej preseči. Z izdajo začasne odredbe o natančni določitvi stikov je sodišče zavarovalo mld. A. ter ji takoj omogočilo, tako redne stike z očetom kot materjo, vse brez obremenjevanj s spori med staršema do končne odločitve v predmetni nepravdni zadevi.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058776
ZIZ člen 226, 226/3.
zavračanje stikov - odtujevanje otroka - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče prve stopnje je o tem, kako naj bi se kazale A. zdravstvene težave, zaslišalo tudi predlagateljico, in zaključilo, da njena izpoved zgolj potrjuje, da mati ne prepoznava potreb deklic, da sta obe pod njenim vplivom in ne dobita njenega pristnega dovoljenja za srečanje z očetom. Zaključilo je, da odgovornost za nastalo situacijo izvira iz predlagateljice in njenega ravnanja, saj svoje aktivnosti ne usmerja v spodbujanje srečanj, pač pa v njihovo preprečevanje. Ker deklice ni peljala na nikakršen zdravniški pregled oziroma predložila zdravniškega opravičila za njen izostanek s srečanja, kot ji je bilo naloženo z začasno odredbo, je sodišče prve stopnje predlagateljico (ponovno) denarno kaznovalo. Glede na povzete dejanske okoliščine je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odgovornost za neudeležbo deklice na terapevtskem srečanju na materi, ki izostanka tudi ni izkazala z zahtevanim zdravniškim potrdilom. Pravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je predlagateljico za navedeno opustitev denarno kaznovalo in hkrati izreklo višjo denarno kazen za morebitne bodoče kršitve
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058850
DZ člen 161, 163, 163/1, 163/2. ZIZ člen 273b. ZNP-1 člen 34.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - odtujitveni sindrom - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - časovna omejitev trajanja ukrepov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvršljivost odločbe - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - začasna določitev preživnine - trditveno in dokazno breme - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dovoljenost ugovora - napačen pravni pouk - ugovor kot pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec od dneva izdaje ukrepov po ZPND nima stikov z mld. otrokom ter da je treba že tekom trajanja postopka urediti stike, da ne bi prišlo do odtujitve mld. otroka od očeta. Glede na to, da se stiki več kot tri mesece pred izdajo začasne odredbe niso izvajali, ne drži, da zaključek prvostopenjskega (glede morebitne odtujitve mld. A. od očeta) nima podlage v dejanskem stanju. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da imata mld. A. in njen oče dober odnos oz. sta navezana drug na drugega, hkrati pa se stiki daljše časovno obdobje niso izvajali, je zaključek, da je mld. A. ogrožena zaradi morebitne odtujitve od očeta, logičen in življenjsko sprejemljiv ter nenazadnje glede na sodno prakso ustrezen.
Stališče, da samostojni stiki ne bi bili v korist, da pa so koristni stiki pod nadzorom, evidentno ni nasprotujoče.
Ker je prepoved približevanja nasprotnemu udeležencu po ZPND izrečena na način, da ne velja glede mld. A. v primeru določitve stikov v drugem sodnem postopku, ne drži utemeljevanje predlagateljice, da sta hkratna prepoved približevanja in določitev stikov pod nadzorom nezdružljiva ukrepa.
OZ člen 198.. ZPP člen 254, 279a.. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 84, 84/3.
odpoved glavni obravnavi - izvedba dokaza z izvedencem - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - razpolaganje brez soglasja drugega - uporabnina - nemožnost uporabe nepremičnine - darila med zakoncema
Skupno premoženje - obstoj, obseg, obligacijski zahtevek, uporabnina, vrnitev vrednosti darila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00058230
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZGD-1 člen 483, 483/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3. ZNP-1 člen 155, 155/1, 158. ZPP člen 340, 341.
predlog za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo za zavarovanje - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje bivših zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža - namen zavarovanja z začasno odredbo - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - korporacijske pravice - delitev skupnega poslovnega deleža
V skupno premoženje zakoncev namreč spadajo tudi korporacijske pravice iz poslovnega deleža.
Delitev poslovnega deleža med bivša zakonca je namreč v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu s četrtim odstavkom 483. člena ZGD-1 možna, kljub načelni prepovedi ZGD-1 o delitvi poslovnega deleža. Tako je delitev poslovnega deleža možna tudi v enoosebni d.o.o., kot je družba A. Zato dejstvo, da tožnica ni bila aktivno udeležena v upravljanju družbe A., in da ni bila družbenica te družbe, še ne pomeni, da v postopku končne delitve skupnega premoženja, ko bodo deleži na njem že določeni, slednja ne more izkazovati upravičenega interesa za pridobitev imetništva na delu spornega poslovnega deleža v sorazmerju, kot ji bi pripadel ob delitvi.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057488
DZ člen 67, 68. Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema člen 17.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje bivših zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - zakonska domneva - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb za dom in družino - dohodek - okoliščine konkretnega primera - nepremičnina v tujini - spori o stvarnih pravicah na nepremičninah v tujini - (ne)pristojnost slovenskih sodišč
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda, kar z drugimi besedami pomeni, da ni namen takšne pravde, da bomo iskali prav vsak znesek dohodka pravdnih strank in v podrobnosti natančno ugotavljali vrednosti premoženja, itd.
Pristojnost sodišča Republike Slovenije za odločanje o skupnem premoženju na Hrvaškem izvira iz Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema. Ta je sicer začela veljati 29. 1. 2019, a v prehodnih določbah določa, da se, če je bil postopek začet v državi članici izvora pred tem datumom odločbe, izdane po tem datumu, priznajo in izvršijo v skladu s poglavjem IV, če je bila pristojnost določena v skladu s pravili iz poglavja II. Pravdni stranki sta bivša zakonca, slovenska državljana, s prebivališčem v Sloveniji, zato je sodišče prve stopnje previlno zaključilo, da je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - stiki staršev z otrokom - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - pogoji za začasno odredbo - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - hitrost postopka zavarovanja - denarna kazen - višina denarne kazni - namen denarne kazni - opravičenje začasne odredbe - zakonski rok
Med bistvenimi načeli postopka sprejema začasne odredbe sta načeli hitrosti postopka zavarovanja in čim hitrejše zaščite ogroženega položaja otroka. Zato za izkaz posameznega dejstva zadošča že dokazni standard verjetnosti in sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov.
Višina denarne kazni ni pogojena s premoženjskim stanjem strank. Njen namen namreč ni, da bi jo udeleženci postopka zlahka zmogli plačati ter še naprej kršili sodno odločitev, temveč da predstavlja ustrezno prisilo za njeno izpolnitev, upoštevajoč pomen dobrine, ki se z izvršbo varuje.
Začasna odredba pred uvedbo postopka predstavlja izjemno sredstvo zavarovanja, ko je potrebno nujno ukrepanje sodišča zaradi preprečitve ogroženosti otrok še preden se prične sodni postopek. DZ za takšne primere ne glede na vrsto začasne odredbe in naravo spora določa enoten sedemdnevni rok od izdaje sklepa, v katerem je treba začasno odredbo opravičiti. Določilo 166. člena DZ je glede na splošna določila ZIZ specialno.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00057096
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pogodbena hipoteka - dobra vera - poizvedovalna dolžnost - nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - odsotnost vpisa - razpolaganje s skupnim premoženjem - izločitvena tožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neprimeren dokaz
Tožnica razen trditev, da slabo govori slovensko, ni podala trditev, iz katerih bi bilo moč razbrati, da pri podpisu notarske listine oziroma na naroku pri notarju ni mogla zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin zavarovati svojih pravic na nepremičnini, ki ji pripadajo iz naslova skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje ji zato utemeljeno očita, da v danih okoliščinah ni ravnala skrbno, s tem, da iz njene trditvene podlaga ne izhaja, da je toženka, katera skrbnost se presoja po pravilih skrbnosti dobrega strokovnjaka, opustila dolžno (pričakovano) poizvedovalno skrbnost, kot se od toženke pričakuje v tovrstnih pravnih razmerjih.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - stiki otroka - stiki v korist otroka - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Neutemeljeni so očitki o pomanjkljivostih izpodbijane odločitve. Sodišče je v dokaznem postopku pridobilo poročila in mnenja CSD, izvedensko mnenje in dlje časa spremljalo izvajanje stikov med deklico in očetom. Opredelilo se je do vseh okoliščin, ki jih je ocenilo kot pomembne za ureditev stikov med očetom in hčerjo.