zvišanje preživnine - znižanje preživnine - sporno dejansko stanje - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pravilno v dvofaznem postopku najprej ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin, nato pa je znova ugotavljalo preživninske potrebe preživninske upravičenke - nasprotne udeleženke - ter nato materialne zmožnosti preživninskih zavezancev - predlagatelja in zakonite zastopnice nasprotne udeleženke - in na podlagi teh ugotovitev porazdelilo preživninsko breme in posledično predlagatelju naložilo znižano preživninsko obveznost.
ZPND člen 4, 5, 19, 22a, 22a/4. ZNP-1 člen 36, 36/3.
prepoved osebnih stikov - prepoved približevanja - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo - nasilje v družini - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - nujen postopek - zaščita žrtve - zahteva za preiskavo - dokazni standard verjetnosti - načelo hitrosti postopka - načelo sorazmernosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dopolnitev pritožbe
Dokazni standard utemeljenega suma v kazenskih zadevah zadostuje dokaznemu standardu verjetnosti v obravnavanem postopku po ZPND.
Podane so konkretizirane in specifične navedbe, ki v povezavi z oceno organov pregona vzpostavljajo dovolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja pogojev za izrek ukrepov, ki naj začasno zaščitijo mld. A. A. pred morebitno ponovno zlorabo s strani nasprotnega udeleženca.
dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - sprememba odločitve o stikih - skupno starševstvo
Nima prav nasprotna udeleženka, da je v največjo korist otroka, da se dodeli njej. Pri tej odločitvi je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage določb 138., 139. in 143. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), pri čemer je pravilno poudarilo, da je temeljno vodilo, ki ga sodišče upošteva pri odločitvi o zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo načelo otrokove koristi (7. člen DZ). Sodišče druge stopnje pri tem zgolj dodaja, da vsak konflikt kot posledica nerazrešenih osebnih razmerij med bivšimi zakonci, niso odločilni za odločitev o skupnem starševstvu.
DZ člen 135, 136, 137, 189, 197. ZZVZZ člen 23, 23-1, 23-2, 23-3.
zahtevek na zvišanje preživnine - materialne zmožnosti staršev - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - spremenjene okoliščine - obvezno zdravstveno zavarovanje - povrnitev potnih stroškov - možnost zaposlitve - korist mladoletnega otroka
Predlagatelj kot oče mladoletnih otrok bi se moral in mogel zavedati svojih starševskih dolžnosti, še posebej glede na to, da je zdrav in delovno sposoben ter narediti vse kar je potrebno v korist otrok.
sprememba ureditve stikov - sprememba izvajanja stikov - sodna poravnava - spremenjene okoliščine - ogroženost otroka - nesreča - primernost staršev - mnenje otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - otrok s posebnimi potrebami - prava volja otroka - odločilna volja in koristi otroka starega več kot 14 let
Iz celotnega spisa in tudi pritožbe je razbrati, da predlagateljica očetu pripisuje odgovornost za nezgodo sina in da prav na tem dogodku v veliki meri gradi svojo tezo o očetovi neprimernosti za stike z otroki in njihovi domnevni ogroženosti. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo in temu mnenju se pridružuje tudi pritožbeno sodišče, da je šlo za enkratni dogodek v preteklosti, ki sam po sebi še ne more dokazovati, da oče ne bi bil primeren za vzgojo oziroma stike z otroki. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko se ni spuščalo v vprašanja v zvezi z odgovornostjo za to nezgodo in ko ni dopustilo razprave glede načina in vzrokov za razpad zunajzakonske skupnosti ter glede nasilja nad predlagateljico (kar neutemeljeno očita sodišču prve stopnje pritožba), saj predmet tega postopka ni presoja, kdo je odgovoren za nezgodo in kaj se je dogajalo med udeležencema postopka, temveč vprašanje, ali so se v času od določitve stikov (januarja 2020) okoliščine pri otrocih in/ali starših oziroma koristi otrok tako spremenile, da terjajo poseg v s poravnavo dogovorjeni režim stikov.
V nepravdnih postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih otrok, je zelo pomembno, da se sliši mnenje otrok, kolikor so ga otroci sposobni izraziti (primerjaj 96. člen ZNP-1). Zakon ne določa starostne meje, kdaj se šteje, da je otrok sposoben izraziti svoje mnenje, starost 15 let pa določa kot mejo, ko ima otrok (če to želi) pravico tudi aktivno sodelovati v postopku (drugi odstavek 45. člena ZNP-1).
Evidentno je, da 15 let star fant, ki lahko uspešno zaključi osmi razred osnovne šole (pa četudi z nekaj učne pomoči in prilagoditve), ni na ravni štiri- do petletnega otroka in je tudi zmožen izraziti svojo voljo in mnenje brez tuje pomoči. Pritožnica z obširnimi navedbami, da naj B. ne bi bil sposoben sam izraziti svoje volje in želja o stikih z očetom, diskriminira in neutemeljeno invalidizira lastnega otroka. Pri tem se pritožnica tudi logično zapleta: tako na primer v pritožbi obširno navaja, da ne CSD ne sodišče naj ne bi bila sposobna opraviti razgovora s tako hudo poškodovano osebo, hkrati pa se sklicuje na to, da je s svojo izjavo sodišču prenesla »pravo voljo« B. (peti odstavek na drugi strani pritožbe); pritožnica ni po izobrazbi ne nevrologinja ne pedopsihiatrinja ne druga medicinska strokovnjakinja, temveč pravnica – enako kot razpravljajoča sodnica. Ni jasno, na čem pritožnica gradi svoje prepričanje, da je ona sposobna ugotoviti in prenesti pravo voljo »tako hudo poškodovane osebe,« hkrati pa to zmožnost odreka tako sodišču kot strokovnjakom centra za socialno delo.
obstoj zunajzakonske skupnosti - dedna pravica - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - skupno bivanje - skupno gospodinjstvo - življenjska in ekonomska skupnost
Eden od ključnih elementov zunajzakonske skupnosti je skupno bivanje oziroma skupno življenje, ki je moralo, če naj se prizna dedna pravica, obstajati do smrti enega od partnerjev. Tožnica (vsaj) pet let pred zapustnikovo smrtjo z njim ni živela v skupnem gospodinjstvu. Stiki med tožnico in zapustnikom med njegovo boleznijo in tik pred smrtjo ne zadostujejo za zaključek o skupnem bivanju. Odločilno ni niti tožničino doživljanje odnosa z zapustnikom. Zapustnik in tožnica nista živela v ekonomski skupnosti in v očeh okolja nista veljala za življenjska sopotnika.
DZ člen 141, 141/1, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZIZ člen 9, 46, 46/1, 226, 238f. ZNP-1 člen 108.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dejansko stanje v času izdaje odločbe - navajanje novih dejstev v pritožbi - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - višina denarne kazni - pravica do osebnih stikov z otrokom - izvršitev odločbe o osebnih stikih
Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in ravnovesju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena ZD). Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem ne živi, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj. Da so stiki otroka z obema staršema (in tudi drugi starosti otroka primerni socialni stiki) potrebni, pretirano navezovanje otroka le na enega starša pa za otroka škodljivo, je znano tudi vsakemu povprečnemu človeku, na CSD pa so zaposleni strokovnjaki. Zakon določa, da ima mnenje CSD v postopkih, v katerih se odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, posebno težo (108. člen ZNP-1). Če otrok s staršem, ki ima primerne starševske kapacitete, in da jih predlagatelj ne bi imel, ni z ničemer izkazano, nima stikov, pride do odtujitve, ki je lahko razlog za vedenjske in čustvene težave, ki povzročajo škodo v razvoju otroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00063539
ZNP-1 člen 9. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnega premoženja razvezanih zakoncev - prekinitev nepravdnega postopka - premično skupno premoženje - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - sporno dejansko vprašanje - napotitveni sklep - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Nasprotni udeleženec je res zatrjeval, da je vozilo njegovo posebno premoženje, vendar tega ni izkazal. Sodišče bi zato njega moralo napotiti na pravdo glede tega vozila.
Sodišče prve stopnje ni razčistilo, kaj je glede ostalega premičnega premoženja med udeležencema sporno, zato je odločitev, da se predlagateljico napoti na pravdni postopek tudi glede teh ostalih premičnin, preuranjena. V tem delu je zato sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, saj odločitve ni mogoče preizkusiti, in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede teh premičnin bo moralo torej sodišče prve stopnje ugotoviti, ali in kaj je med udeležencema sporno in ali je napotitev na pravdni postopek v tem delu sploh potrebna. V primeru ponovne napotitve na pravdni postopek v tem delu pa bo moralo sodišče tudi o tem navesti razloge o odločilnih dejstvih.
Pri oceni potreb otroka za določitev preživninske obveznosti ne gre za matematično natančen seštevek stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen znesek zadostuje za ustrezno materialno zagotovitev otrokovih potreb, pri čemer je treba najprej seveda zadovoljiti tiste najnujnejše potrebe, ki jih otrok ima, nato pa tudi druge, kolikor zmožnosti staršev to dopuščajo. Potrebe mladoletne B. B. tako niso in ne morejo biti relevantne v svojem natančnem znesku, saj gre za variabilne stroške, ki se mesečno spreminjajo.
spor iz razmerij med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - določitev stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - korist mladoletnega otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - mnenje izvedenca - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - prepoved približevanja določeni osebi
Poleg tega, da se s stiki zagotavlja ustrezen otrokov razvoj, je njihov namen zlasti v tem, da se prepreči odtujitev otroka od nerezidenčnega starša. Po pridobitvi izvedenskega mnenja sodne izvedenke psihiatrične stroke, iz katerega izhaja, da je nasprotni udeleženec sposoben izvajati stike z otrokom, ki so mu v korist in ga ne ogrožajo, je prvo sodišče z začasno ureditvijo stikov (v skladu z določili Družinskega zakonika) v prostorih centra za socialno delo ter pod nadzorom njegovega strokovnega delavca ustrezno poskrbelo tudi (predvsem) za otrokovo varnost v času izvajanja stikov z nasprotnim udeležencem.
ZPP člen 154, 158. ZNP-1 člen 101. URS člen 14, 22, 23.
ugotavljanje očetovstva - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha v postopku - načelo enakosti - načelo enakega varstva pravic - presoja po prostem preudarku - varstvo koristi otroka
Ker se v postopkih ugotavljanja očetovstva urejajo razmerja med (domnevnimi) starši in otroki, za odločitve o nepravdnih stroških ni temeljno pravilo uspeh v postopku iz 154. člena ZPP, ki ga kot enega od pomembnih okoliščin želi uveljaviti pritožba.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063513
DZ člen 2. ZNP člen 112. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-14.
razveljavitev pravnega posla - vrnitev stanovanja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - upravljanje s solastno stvarjo - souporaba stanovanja - družina - družinski člani - pojem družine - pojem družinskega člana - obstoj zunajzakonske skupnosti - domneva priznanja neprerekanih dejstev - upravljalske pravice - prenos upravičenj - obstoj najemne pogodbe - nesklenitev najemne pogodbe - razlogi sodbe
Pojem družina je v 2. členu DZ preveč tog in neživljenjski. Gre za pojem, ki se ves čas spreminja, kot se spreminja družba. Tudi zakonodajalec je v nekaterih določbah DZ od definicije družine odstopil in uporabil širši, sociološki pojem družine. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje tožence obravnavalo kot družino v širšem smislu, in ne tako ozko kot ta pojem definira DZ. Prva toženka in tretji toženec sta oče in hči, drugi toženec pa je hčerin zunajzakonski partner. Tako med tretje toženčeve družinske člane nedvomno sodi prva toženka, prav tako pa tudi drugi toženec, kot njen zunajzakonski partner. Nadalje je prav tako neutemeljena pritožbena navedba, da na podlagi skope obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti razlogov sodbe, ki so sodišče vodile do zaključka, da tožene stranke tvorijo družino. Sodišče prve stopnje je namreč v sodbi jasno obrazložilo, zakaj toženci tvorijo družino. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
DZ člen 106, 108. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 71, 71/1, 71/1-11, 72, 72/2, 72/2-4.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - prenehanje pravice do preživnine - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog
Dolžnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala dejstev, ki bi terjala presojo na podlagi določb 106. člena DZ, temveč je zatrjevala prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve dohodkov, s katerimi si lahko upnik zagotovi preživljanje. S tem se je sklicevala na zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine, četudi izhaja iz izvršilnega naslova (sodne poravnave), v tem primeru preneha že z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege) in ne šele na podlagi sodne odločbe, kot to velja v primerih iz 106. člena DZ. S prenehanjem pravice do preživnine preneha upnikova terjatev iz naslova preživnine, to pa je razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), ki ga je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku. V takem primeru je torej izvršilno sodišče tisto, ki mora v okviru ugovornega postopka ugotoviti, ali je do prenehanja preživninske obveznosti resnično prišlo, in v zvezi s tem (upoštevaje trditve in dokazne predloge strank) ugotoviti, ali je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 108. člena DZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00063859
DZ člen 7, 7/4, 161. ZPP člen 7, 212, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 42.
sprememba stikov - začasna odredba o stikih - način izvajanja stikov - ogroženost otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujevanje otroka - pobeg - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - standard verjetnosti - razlogi o odločilnih dejstvih - neformalni razgovor otroka s sodnikom
Zgolj neprimerno, nevljudno in prostaško izražanje starša še ne pomeni nujno, da bi bili otroci ogroženi do te mere, da je potrebna intervencija z začasno odredbo. Tudi dejstvo, da otroci stikov nočejo, da jih odklanjajo oziroma da jim na stikih pri očetu ni všeč, še ne izkazuje takšne ogroženosti.
razmerja med starši in otroki - otrokovi stiki - varstvo koristi otroka - preživnina otroka - višina preživnine - potrebe otroka - zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena
Očetova pripravljenost, da poleg preživnine prispeva k stroškom za deklico, je pozitivna, a ne odvezuje sodišča, da v porazdelitvi preživninske obveznosti upošteva vse stroške, ki jih po zakonu zajema preživnina.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine za otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca
Odločitev o tem, da je oče k pokritju preživninskih potreb dolžan prispevati v deležu 60 % temelji na ugotovitvah, - da materini mesečni dohodki v povprečju znašajo 850 EUR, - da je po odselitvi v tujino nekaj mesecev prispeval k sinovemu preživljanju in je zato sklepati, da je zaposlen, - da ni znano, da bi imel druge preživninske obveznosti, - da je mlad in sposoben za delo in si je zato dolžan prizadevati za vsaj enak dohodek, kot ga prejema mati. Ni odločilno, kakšni so dejanski očetovi dohodki. Odločilno je, da niso izkazane ovire, da ne bi mogel pridobiti vsaj enakih dohodkov, kot jih – ob hkratni celotni skrbi za otroka - pridobiva mati.
začasna odredba v družinskih sporih - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna določitev stikov - največja korist otroka - omejitev stikov - način izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov
Opozarjanje na preteklo nasilno vedenje ne more biti uspešen argument, če to vedenje ni bilo ovira, da bi stiki kljub temu potekali celo v širšem obsegu.
znižanje preživnine - ukinitev preživnine - redno šolanje kot pravni standard - plačilo preživnine - preživninska obveznost staršev - preživljanje otroka - prekoračitev zahtevka - vsebina sodnega varstva - (ne)izvedba predlaganih dokazov - dokazovanje z izvedencem - nepotreben dokaz
Sodišče ne more predlagatelju prisoditi nekaj več niti kaj drugega, kot to s predlogom zahteva. Odločitev o ukinitvi preživnine pa je več kot odločitev za njeno znižanje.
V primeru, da pri izpolnjevanju študijskih obveznosti pride do zastoja oziroma prekinitve, so starši dolžni otroka preživljati še naprej, vendar le, če je bil zastoj v šolanju upravičen.
V primeru, da sodišče ugotovi prenehanje izvršilnega naslova za plačevanje preživnine, le-ta ne more ponovno zaživeti s kasnejšim rednim šolanjem.
postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik mladoletnika - navzkrižje interesov - omejitev starševske skrbi - varstvo koristi otroka - konfliktnost med starši
Glede na intenzivnost konflikta med staršema se je sodišču porodil dvom, da sta sposobna ustrezno poskrbeti za koristi mld. deklice, zato ji je postavilo kolizijsko skrbnico za objektivno varovanje njenih pravic in koristi v (pravdnem) postopku.