sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - otrok staršev, ki so se odpovedali roditeljski pravici - posvojitev otroka - privolitev starša v posvojitev - pravni interes za pritožbo - stike odklanja starš, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo - zavračanje stikov - izvedenec klinične psihologije - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - mnenje izvedenca psihologa - pripombe strank na izvedensko mnenje - preživninska obveznost staršev - korist mladoletnega otroka
Ne glede na to, da se je nasprotna udeleženka „odpovedala“ otroku oziroma stikom z otrokom, ima pravni interes za pritožbo. Vsak starš načeloma deluje v korist otroka. V primeru, da bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena, to lahko nasprotni udeleženki (posredno pa otroku) prinese konkretno in neposredno pravno korist.
Obveznost plačevanja preživnine ne preneha niti z ukinitvijo stikov niti zaradi odvzema starševske skrbi.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 100, 108. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - predlog za izdajo začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - režim izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - dogovor o začasnem izvajanju stikov - razširitev stikov - postopek za izdajo začasne odredbe - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
Čeprav iz mnenj CSD izhaja, da trenuten obseg stikov ni optimalen, tudi po presoji pritožbenega sodišča s tem ni verjetno izkazana takšna stopnja ogroženosti otrok, ki bi (že) utemeljevala izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je zagotavljanje optimalnega obsega stikov, ki je v največjo korist otrok, v tej fazi postopka dolžnost staršev. Zmotno je tudi pritožnikovo enačenje neoptimalnega izvajanja stikov z ogroženostjo otrok.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje bivših zakoncev - sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - obstoj skupnega premoženja v času razpada zakonske zveze - stanje ob zaključku glavne obravnave - trditveno in dokazno breme - nesklepčnost - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - stopničasta tožba
Tožnik se ne more sklicevati na okoliščine, da mu v času vložitve tožbe obseg skupnega premoženja ni bil znan. Če je bil tožnik v takšni trditveni in dokazni stiski, da ni mogel konkretizirano opredeliti tožbenega zahtevka, bi lahko vložil stopničasto tožbo (182.a člen ZPP).
Prvo sodišče je pravilno ocenilo, da je tožnik pri posameznih delih tožbenega zahtevka, katerih predmet so denarna sredstva, že v tožbenem predlogu opredelil, da uveljavlja ugotovitev obstoja tega dela skupnega premoženja po stanju na določen datum oziroma v določenem časovnem obdobju, ne pa po stanju ob razpadu zakonske skupnosti strank in ob zaključku sojenja pred prvim sodiščem, kar bi moral tožnik zatrjevati in dokazati v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena, da bi lahko uspel v sporu. Tožba v tem delu zato ni bila sklepčna.
Za del zahtevka v točki III/3 izreka sodbe tožnik v tožbenem predlogu sicer ni navedel nobenega datuma (to tudi ni bilo potrebno, saj je treba vsa odločilna dejstva navesti v trditveni podlagi tožbe in zanje predlagati dokaze), kar pa ničesar ne spremeni na stvari. Bistveno je, da tožnik v trditveni podlagi sploh ni pojasnil oziroma zatrjeval, da bi vsa ta denarna sredstva kot skupno premoženje obstajala tako ob razpadu življenjske skupnosti strank kot ob zaključku sojenja pred prvim sodiščem. Tožba tudi v tem delu ni bila sklepčna.
URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8. DZ člen 7, 138, 138/3, 171, 171/1, 171/3, 183, 183/1, 186.
posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - načelo otrokove koristi - pravice in dolžnosti staršev - vzgoja in varstvo otrok - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - stiki v korist otroka - ukrep omejitve starševske skrbi - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - določitev preživnine za otroka - porazdelitev preživninskega bremena
Edino merilo pri odločanju je, ali je skupno varstvo in vzgoja v otrokovo največjo korist (7. člen DZ). Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je vestno in skrbno izvedena, torej ob presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP), zato ji višje sodišče v celoti sledi, izhaja, da je v danih okoliščinah v otrokovo največjo korist, da je zaupan v varstvo in vzgojo obema udeležencema postopka ter da ohrani način prehajanja med staršema, na katerega je že navajen in ki zmanjšuje število medsebojnih stikov udeležencev postopka.
Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 183. člena DZ). Povedano pri ustavnih in konvencijskih podlagah o izhodiščno enakovrednem statusu obeh od staršev, velja tudi za dolžnost preživljanja; oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - skupno varstvo in vzgoja otroka - predlog za spremembo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - spremenjene okoliščine - ogroženost otroka - posest orožja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo hitrosti postopka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Res sodišče ni pridobilo medicinske dokumentacije nasprotnega udeleženca ter ni postavilo izvedenca psihiatra, vendar pa s tem smiselno uveljavljane kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni storilo. Ker predstavlja začasna odredba ukrep začasne narave do vzpostavitve ureditve s končno odločbo, se sodišče pri odločitvi opre na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno in hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi, oziroma ali so podane takšne spremenjene okoliščine, da terjajo spremembo že izdane začasne odredbe.
Starša sta že na podlagi načela o prepovedi diskriminacije na podlagi spola ali druge osebne okoliščine pri skrbi za otroka enakopravna. To pomeni, da skupno in enakovredno izvajata varstvo in vzgojo ter sta enako zavezana k ustvarjanju razmer za celovit razvoj otroka in k skrbi za njegovo korist.
DZ člen 138, 138/3, 139, 141, 141/1, 141/2, 141/5.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno starševstvo - določitev stikov med staršem in otrokom - obseg in način izvajanja stikov - telefonski stiki z otrokom - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - mnenje otroka - preprečevanje stikov - korist mladoletnega otroka - izvršitev denarne kazni za primer nespoštovanja začasne odredbe - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - stalno prebivališče otroka
Preštevanje, koliko ur, vikendov in tednov A. A. preživi pri enem in drugem staršu, ni na mestu. Namen stikov je predvsem v tem, da se prepreči odtujitev otroka in da se v čim večji meri ohranijo odnosi, ki obstajajo med starši in otroki, ki živijo skupaj, pa tudi, da lahko tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe. To se zagotavlja z uravnoteženimi stiki, ki pa ne pomenijo nujno polovice časa preživetem pri enem in polovice časa pri drugem staršu.
Do posameznih kršitev začasne odredbe je prišlo zato, ker se nasprotni udeleženec ni zavedal, da ne sme A. A. prepustiti odločitve, ali se bosta z mamo po telefonu slišali ali ne, sicer pa začasno odredbo spoštuje. Zato izrek denarne kazni ni na mestu. Zakonska dolžnost nasprotnega udeleženca je, da si mora prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev (drugi odstavek 141. člena ZD). Njegova skrb in odgovornost do A. A. se mora odražati tudi v zvezi s (telefonskimi) stiki. V tej luči ji mora nuditi primerno vzgojno vodstvo in spodbudo, da jo na tovrstni stik pripravi. Ne le, da odločitve o izvedbi telefonskega stika ne sme prepuščati A. A., še več, te stike mora tudi aktivno spodbujati (in jih v primeru opravičene nezmožnosti sedaj tudi v 48 urah nadomestiti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00076262
ZPP člen 11, 11/1, 73, 73/1, 213, 285, 287, 287/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-13, 339/2-14, 343, 343/1, 343/2, 350, 350/3, 352, 367a. ZOdv člen 9. ZZZDR člen 61, 61/1. OZ člen 965. URS člen 23, 23/2, 129, 130, 132. ZS člen 5, 74.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - ravnanje s profesionalno skrbnostjo - zamuda roka - prepozen predlog za dopustitev revizije - uspeh s pravnim sredstvom - uspeh stranke v postopku z revizijo - dopustitev revizije - zavarovalna pogodba - ničnost zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - zavrnitev dokaznih predlogov - prepozna dopolnitev pritožbe - nedopustna pritožbena novota - zamudne obresti - skupno in posebno premoženje zakoncev - skupno vlaganje obeh zakoncev v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca - večvrednost nepremičnine - delitev skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - obogatitveni princip - materialno procesno vodstvo - izločitev sodnika - prenehanje sodniške funkcije
Ni mogoče sklepati, da bi bila revizija uspešna, če bi bil predlog za njeno dopustitev pravočasno vložen. Tudi skrbno pripravljen predlog za dopustitev revizije in skrbno vložena revizija sta lahko zavrnjena.
Ker škoda, ki jo je zaradi civilne odgovornosti zavarovanke tožene stranke (odvetnice) dolžna kriti tožena stranka, ni ugotovljena, tožnik nima interesa za uveljavljanje ničnosti zavarovalne pogodbe, sklenjene med odvetnico in toženo stranko.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - primernost skrbnika
Zgolj dejstvo, da z enim izvidom udeleženka naj ne bi bila seznanjena, še ne pomeni, da udeleženec (oče) ni primeren skrbnik. Kaj naj bi bila vsebina konkretnega izvida oziroma ali je bilo v njem navedeno kaj takšnega, za kar bi morala vedeti tudi mati, pa udeleženka ne pojasni.
vzgoja in varstvo otrok - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene razmere - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Samo v primeru, ko bi obstajale kakšne posebne okoliščine, ki bi vplivale na možnost izražanja volje skoraj polnoletnega najstnika, bi sodišče lahko odločilo proti njegovi volji. V obravnavani zadevi jih ni. Nerazrešena premoženjska razmerja staršev (delitev skupnega premoženja) in druga materialna vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z A. A., za ugotavljanje koristi A. A. niso relevantna.
V zvezi z navedbami o skrbi za korist sina tudi v bodoče višje sodišče opozarja predlagatelja, da ni več sinov zakoniti zastopnik, saj je A. A. polnoleten. To pomeni, da ga ne more zastopati in v njegovem imenu uveljavljati pravice.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - preužitkarska pogodba - namen skrbništva - izključitveni razlog - pogodba o dosmrtnem preživljanju - navzkrižje interesov
Sklenjena preužitkarska pogodba med predlagateljem in nasprotno udeleženko ne preprečuje, da bi bil pogodbenik tudi skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo. Tako tudi po mnenju pritožbenega sodišča neposredno oviro za postavitev nekoga za skrbnika predstavlja le sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Glede vseh drugih pogodb pa je treba preučiti morebiten konflikt interesov, ki bi izhajal iz sprejetih zavez, saj po določbi 3. alineje 241. člena DZ skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da izvor zakonsko predvidenega konflikta ne izvira iz zaveze skrbi za osebo, ampak iz pričakovanja premoženjske koristi, na katero lahko tekom izvrševanja pogodbe sopogodbenik vpliva. Sama sklenitev preužitkarske pogodbe torej ni ovira, da predlagatelj ne bi mogel biti skrbnik.
stroški v nepravdnem postopku - preprečevanje nasilja v družini - porazdelitev stroškov - odločanje o stroških po prostem preudarku
Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku.
Jezikovni pomen določbe vključuje vse postopke po ZPND in ne pušča prostora za subsidiarno uporabo ZNP-1, predvideno v prvem odstavku istega člena. Táko razumevanje je skladno tudi z namenom določbe. Če naj zakon zagotovi učinkovito varstvo žrtvam nasilja, z ureditvijo stroškovnih posledic ni sprejemljivo doseči nasprotnega učinka. Pravilo o odločanju po prostem preudarku pa je dovolj široko, da omogoča tako upoštevanje okoliščin na strani žrtve kot tudi varovanje nasprotnih udeležencev pred sodnimi postopki, ki bi jih predlagatelji začeli iz drugih (nesprejemljivih) razlogov in ne zaradi iskanja varnosti in zaščite.
Starši so namreč primarno dolžni poskrbeti za potrebe svojih otrok, zato si bo moral tudi nasprotni udeleženec prizadevati, kljub nižji mesečni plači, na kar se sklicuje pred sodiščem prve stopnje, ustvariti dodatne dohodke, s katerimi bo lahko redno plačeval preživnino, ki jo njegova mladoletna hči in sin nujno potrebujeta.
odločanje o stikih z otrokom - prevoz otroka na stike - sprememba ureditve stikov
Pritožbeno sodišče še poudarja, da je leta 2014, ko so bili s sodbo prvotno določeni stiki, predlagatelj že živel na Primorskem, kar pomeni, da je že takrat moral prevoziti precejšnjo pot, da je otroka prevzel v Arji vasi, kamor ju je iz Prevalj pripeljala nasprotna udeleženka (to pomeni, da je že takrat predlagatelj za prevzem otrok opravil bistveno daljšo pot kot nasprotna udeleženka). Dejstvo, da nasprotna udeleženka otrok ne želi več voziti na prevzemno mesto v Arjo vas, zaradi česar mora predlagatelj prevoziti daljšo pot, da ju prevzame v Prevaljah, pa ni tako pomembna okoliščina, ki bi terjala spremembo stikov, ker bi bile koristi otrok ogrožene, zlasti z ozirom na to, da iz mnenja Centra za socialno delo izhaja, da bi lahko bilo otrokoma celo v dodatno korist, če bi ju oče prevzel v Prevaljah in se z njima peljal v Koper, saj triurna vožnja v eni smeri lahko predstavlja dobro priložnost za očeta, da s sinovoma preživi več časa, ta čas pa bi oče lahko izkoristil za sproščen pogovor z otrokoma, postanek na vmesnih postajah na zanimivem kraju, kakšen ogled ali zanimivo doživetje.
odvzem starševske skrbi - skrbništvo nad mladoletno osebo - izvedensko mnenje - sprememba izvedenskega mnenja - strokovni center
Po drugem odstavku 254. člena ZPP je sodišče prvenstveno dolžno odpraviti pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju z zaslišanjem izvedenca. Le izjemoma, ko se pomanjkljivosti in dvom res ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugega izvedenca.
Gre za zahtevno in kompleksno nalogo, slednjo pa je sodišče tudi s pomočjo izvedenke izvedlo v popolnosti, strokovno, zakonito, upoštevalo je zapleteno življenjsko situacijo, ki se je tekom postopka ves čas spreminjala, nenazadnje sta bili dekleti najprej zaupani v oskrbo njihove polnoletne polsestre, za katero se je tekom postopka izkazalo, da je za skrbnico povsem neprimerna, česar pritožnica ni prepoznala, čeprav je bila z dogajanjem seznanjena in je dekleti ves čas spremljala.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - posebno premoženje zakonca - vrednost posebnega premoženja - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - nedovoljene pritožbene novote
Ker je pravnomočno ugotovljeno, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, je sodišče prve stopnje pravilno vse trditve pravdnih strank o različnih oblikah prispevkov pri ustvarjanju skupnega premoženja presojalo v okviru višine deleža na skupnem premoženju. V tem oziru je bilo sodišče dolžno izvesti presojo prispevkov partnerjev k skupnemu premoženju v celotnem obdobju trajanja zunajzakonske skupnosti in ne zgolj v obdobju, ko sta stranki pridobili sicer pomembnejši del skupnega premoženja. Upoštevani morajo biti vsi prispevki, ustvarjeni z delom, pridobljenimi finančnimi sredstvi in tudi z vložki posebnega premoženja.
Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun (posameznih) vložkov določenega premoženja/prispevka v skupno premoženje, ker vsega ni mogoče številčno izraziti. To že po naravi stvari ni mogoče, saj večine okoliščin, ki so v zakonu naštete kot odločilne, vrednostno ni mogoče opredeliti. Gre za celovito opisno oceno/ovrednotenje vseh prispevkov zunajzakonskih partnerjev v celotnem obdobju življenjske skupnosti.
URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 189, 190, 190/2, 197, 197/1.
preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predložitev zdravniškega potrdila - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo kontradiktornosti postopka - višina preživnine za otroka - sprememba višine preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - zvišanje preživnine
S potrdilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, v katerem je navedeno, da je nasprotni udeleženec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, se ne more utemeljevati opravičljivosti izostanka. Zgolj z vpogledom vanj se namreč sodišče ne bi moglo prepričati, ali je izostanek zares opravičljiv oziroma ali se nasprotni udeleženec res ni sposoben udeležiti obravnave na sodišču. Nasprotnemu udeležencu z opravo naroka v njegovi odsotnosti zato ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
Sodišče prve stopnje sicer ni ocenilo, koliko znaša skupni mesečni strošek za zadovoljevanje potreb mld. otroka, kot je to običajno v preživninskih odločbah. Kljub tej pomanjkljivosti odločbe pa preizkus njene pravilnosti ni onemogočen. Že zgolj stroški prebivanja A. A. znašajo 150,00 EUR mesečno, tem stroškom pa treba prišteti še vse prej naštete stroške, ki so povezani z njegovim šolanjem, prehrano, oblačili, obutvijo, športnimi aktivnostmi, stroški higiene, pri čemer uporablja posebne kozmetične proizvode zaradi atopičnega dermatitisa in stroški očal. Tako ne more biti dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je preživnino za mld. A. A. s 93,83 EUR zvišalo na znesek 150,00 EUR.
nadomestitev soglasja starša - prepis na drugo šolo - izvajanje starševske skrbi - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - varstvo koristi otroka
Sodišče v nepravdnem postopku nadomesti sporazum staršev ob izpolnjenosti dveh pogojev: če sporazuma ne moreta doseči niti ob pomoči CSD ali mediatorjev in če gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.
Otrok bo s prešolanjem v šolo, ki je v bližini njegovega stalnega prebivališča (tudi preko druženja z vrstniki v šoli), lažje stkal socialno mrežo v okolju, v katerem prebiva.
Nedvomno predstavlja sinovo prešolanje za nasprotnega udeleženca večjo obremenitev z jutranjimi prevozi, vendar pa se mora ta okoliščina podrediti večji koristi otroka, ki je, kot je bilo navedeno, temeljno načelo pri odločanju v postopkih za varstvo koristi otrok.
skupno premoženje - posebno premoženje - obseg in deleži na skupnem premoženju - darilo, dano enemu od zakoncev - manjkajoči razlogi - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je obdarjen kdo od zakoncev, mora biti izrecno jasno, da je obdarjen zgolj on osebno, sicer se šteje, da je bilo darilo dano obema zakoncema. tega prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, in je zgolj na temelju nespecifične trditve (in kasneje svoje ugotovitve), da sta oče in sestra toženki (ne: "zgolj in izrecno le" toženki) podarila določeno vsoto denarja, štelo, da gre za njeno posebno premoženje.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb .
DZ člen 190, 190/2, 197, 197/1. ZPP člen 7, 7/1, 212.
preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - neizkazane in pavšalne trditve - zmožnosti preživninskega zavezanca - leasing - ugotavljanje premoženjskega stanja - trditveno breme glede finančnega stanja stranke
Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je pritožnik po sklenitvi sodne poravnave pridobil osem nepremičnin, pri čemer točni identifikacijski znaki nepremičnin niso odločilni. Bistveno je le, da se je po sklenitvi sodne poravnave pritožnikovo premoženje povečalo za te nepremičnine, čemur pa pritožnik niti ne nasprotuje. Pridobitev novih nepremičnin tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno izkazuje izboljšanje pritožnikovega premoženjskega položaja.
Čeprav je premoženje družbe ločeno od premoženja družbenika, pritožnik kot edini družbenik sam sprejema vse odločitve o poslovanju družbe, predvsem kako naj se usmerja njena sredstva in dobiček.
Skladno z določbo 7. in 212. člena ZPP je naloga strank, da navedejo pravno relevantna dejstva in predlagajo dokaze zanje. Pritožnikova pričakovanja, da bi ga moralo sodišče izrecno pozvati, da se izjasni o pridobljenih nepremičninah in pojasni svoje kreditne obveznosti, je zato neutemeljeno.