Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 25. DZ člen 82, 82/2. ZPP člen 278, 318, 318/1.
ustavna pravica do pravnega sredstva - neobrazložen odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba
Da je za obrazloženost odgovora na tožbo pomembno, da vključuje substancirano nasprotovanje tožbenemu zahtevku, potrjuje tako stališče teorije kot sodne prakse. Nenazadnje je bil toženec v pozivu k odgovoru na tožbo izrecno opozorjen na zahtevo po obrazloženosti odgovora in posledice njenega neupoštevanja. Pravilna je po navedenem presoja v izpodbijani sodbi, da odgovor ni bil obrazložen in da se zato šteje, da ni bil vložen.
Dodeljeni odvetnik, ki je bil seznanjen s trenutkom vročitve tožbe tožencu v odgovor, je po izteku zakonskega roka za odgovor na tožbo vložil vlogo, v kateri je podal navedbe o neutemeljenosti zahtevka. Ne da bi podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče te vloge, vložene po izteku roka za odgovor na pritožbo, ni smelo upoštevati. Zatrjevana kršitev pravice do izjave ni podana.
Odvzem otroka staršem in namestitev drugam je eden najbolj radikalnih ukrepov države, ki nepovratno zareže v družinska razmerja in praviloma pusti trajne posledice, čeprav matična družinska celica ni združena le kratek čas.
V predmetnem postopku starša nista dala soglasja za namestitev otroka v zavod, zato je potrebno v primeru, ko soglasja ni, otrok pa je v družini ogrožen odločati o odvzemu otroka v skladu s 174. členom DZ.
Bistvo predmetnega ukrepa je, da ni potrebno, da gre za razloge, ki izvirajo s strani staršev oz. za njihovo krivdno ravnanje ali opustitev (pasivnost), zadošča, da je otrokov razvoj pri starših ogrožen sam po sebi.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - odločanje o stikih z otrokom - onemogočanje stikov z očetom
Sodišče je zaupalo mld. otroka v varstvo in vzgojo očetu, ker je ugotovilo, da je to v otrokovo največjo korist, odločilo je o stikih mld. otroka z materjo.
Upoštevaje okoliščine konkretnega primera je sodišče nedvomno odločilo v korist mladoletnih otrok, ki je, da se vsi postopki vodijo pri istem sodišču. Sodišče se je pri odločitvi pravilno oprlo na določbo 17. člena ZNP-1, ki določa, da je krajevno pristojno tisto sodišče, ki je prvo začelo postopek, to pa je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Očitek pritožbe, da je sodišče napačno uporabilo določbo 17. člena ZNP-1, je glede na obrazloženo neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00073294
URS člen 2. DZ člen 190, 190/2, 196, 197, 197/1. ZNP-1 člen 2, 2/1, 42. ZIZ člen 17, 92. ZPP člen 154, 154/1, 163, 165, 165/2, 212, 365, 365/1, 365/1-3.
plačilo preživnine za otroka - sodna poravnava - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - potrebe mladoletnega otroka - otroški dodatek - spremenjene okoliščine - zmožnosti preživninskega zavezanca
Sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina je izvršilni naslov v smislu 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predpostavke za spremembo višine z izvršilnim naslovom določene preživnine določa prvi odstavek 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Tako sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora, tako kot pri določitvi preživnine, tudi pri njeni spremembi, še zlasti kadar prvotno potrebe preživninskega upravičenca niso bile natančno ugotovljene, upoštevati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ).
V obravnavani zadevi pa med strankama ni bilo spora, da se družinski dodatek v Republiki Avstriji izplačuje vsem družinam z otroki, njegova višina pa je odvisna od starosti otrok in je torej namenjen zadovoljevanju otrokovih potreb in ne zadovoljevanju celotne družine. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je družinski dodatek za enega otroka v višini 200,00 EUR odštelo od potreb predlagateljice, je ob tem, ko zakonita zastopnica predlagateljice v postopku tudi ni želela razkriti podatkov o finančni zmožnosti njenega partnerja, s katerim živi v partnerski skupnosti, in s katerimi ima prav tako še enega mld. otroka, da bi se lahko z gotovostjo ugotovilo, s kakšnimi finančnimi sredstvi razpolaga njena družinska skupnost, je zato pravilna.
DZ v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Kolikor pa preživninski zavezanec meni, da ni upravičen plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1) v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
preživljanje otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - preživnina - višina preživnine - državna štipendija - študentsko delo - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca
Stališče nasprotne udeleženke, da bi moral predlagatelj vse svoje osnovne življenjske potrebe pokrivati z dohodkom iz študentskega dela (ter štipendije), je zmotno. Res je starševska dolžnost preživljanja polnoletnih otrok manj stroga, kot je dolžnost staršev preživljati mladoletnega otroka in se sredstva, če jih polnoletni otrok ob rednem študiju pridobiva iz naslova študentskega dela, tudi upoštevajo pri kritju njegovih potreb, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo, glede na to, da sta starša v konkretnem primeru šibkega materialnega stanja oziroma nižjih preživninskih zmožnosti. Vendar pa se otrokov zaslužek upošteva le kot delno in relativno manjše zmanjšanje preživninske obveznosti obeh staršev. Dejstvo, da je predlagatelj v preteklosti več delal, ker od nasprotne udeleženke preživnine sploh ni dobil, zato ne more iti v njegovo škodo. Nasprotna udeleženka se ne more uspešno sklicevati na prenizke dohodke ali celo brezposelnost, če je zdravstveno stabilna ter ima dovolj časa in zmožnosti, da se zaposli in pridobiva dohodek z delom ter s tem izpolnjuje starševske obveznosti do obeh svojih otrok.
ugotovitev skupnega premoženja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - nedovoljeni informativni dokazi
Zatrjevani vložek skupnega premoženja v posebno premoženje toženke po ustaljeni sodni praksi ne bi povzročil stvarno pravnih posledic (npr. transformacijo vložka v solastniški delež do 1/4 na stanovanju v Ljubljani). Slednje je namreč izjema, dopustna zgolj v primeru predhodnega dogovora pravdnih strank, da na nepremičnini nastane solastnina oz. skupna lastnina , ki ga tožnik ni zatrjeval.
Pri odločanju o višini deležev na skupnem premoženju gre za celovito presojo vseh okoliščin in prispevkov, ne le dohodka vsakega zunajzakonskega partnerja.
Deleža v razmerju 65:35, sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča povsem ustrezna, upoštevajoč primerljivo sodno prakso in ugotovljena dejstva. Dohodek toženke je bil bistveno višji in posledično prevladujoč, pri čemer je toženka sama v celoti skrbela za organizacijo financ pri gradnji ob sočasno enakomerno razporejeni skrbi za gospodinjstvo in sina.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - sprememba odločitve o stikih - določitev višine preživnine - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine
Sklenjena sodna poravnava omogoča staršema, da otroku zagotovita ustrezne pogoje za zdrav osebnostni razvoj in da je pri tem preživninsko breme glede na njune dohodke ustrezno razporejeno. Težave pri izpolnjevanju dogovora o plačilu občasnih višjih stroškov še ne predstavljajo bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale spremembo s sodno poravnavo dogovorjenih obveznosti, lahko pa starša takšno spremembo dosežeta sporazumno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073497
SPZ člen 8, 48, 48/1, 48/2, 92. ZPP člen 11, 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 23.
prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - ne vročitev odgovora na tožbo - pravica stranke do izjave v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - izročitev in izpraznitev nepremičnine - povezanost objekta in zemljišča - povečana vrednost nepremičnine - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - načelo superficies solo cedit - nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - učinek rešitve predhodnega vprašanja
Toženec v navedeni pravdi z navedbami o skupnih vlaganjih uveljavlja stvarno pravni zahtevek za ugotovitev skupnega premoženja na obsežnem premoženju in tudi podredni - obligacijski oziroma denarni zahtevek za povračilo vlaganj v več različnih nepremičnin. Pravda za ugotavljanje skupnega premoženja pravdnih strank bo dolga, zapletena in ne glede na dejstvo, da se je pričela nekaj mesecev prej kot obravnavana pravda, ne bo kmalu zaključena. Čakanje na njeno pravnomočnost bi nesorazmerno in neutemeljeno podaljšalo to pravdo, v kateri lahko sodišče predhodno vprašanje o lastništvu na obravnavni nepremičnini reši samo z učinkom za to pravdo.
ZZZDR člen 51, 51/2, 57. ZPP člen 7, 8, 182, 185, 212.
skupno premoženje - naknadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zakonska domneva enakih deležev - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - obrazloženost odločbe - trditveno in dokazno breme
Zakonca pridobivata svoje prihodke z delom, zato se šteje, da so predmeti, kupljeni v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje. Tisti, ki trdi, da so posebno premoženje, mora to dokazati - tudi tako, da dokaže izvor denarja, kar pomeni, da dokaže, da je bil nakup financiran iz posebnega premoženja. Toženca v obravnavanem primeru tega dokaznega bremena nista zmogla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00074336
DZ člen 267, 269, 269/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 40, 40/2, 42, 42/1. ZPP člen 153, 153/1. URS člen 54.
postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizija interesov - korist mladoletnega otroka - sodelovanje otrok pri odločanju o dodelitvi v varstvo in vzgojo - odmera nagrade in stroškov izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa
Sodišče ni obrazložilo, zakaj naj bi si bile koristi staršev in otroka v navzkrižju. Zgolj dvom sodišča, da sta udeleženca sposobna uveljavljati resnične koristi otroka v tem postopku, pa ne zadošča za utemeljen zaključek o koliziji interesov ter za imenovanje kolizijskega skrbnika. Razen tega dosedanje ravnanje predlagateljice kaže, da ne ravna v nasprotju s koristmi in interesi otroka. V takšnih okoliščinah postavitev kolizijskega skrbnika ni potrebna.
DZ člen 189. ZPP člen 165, 328. ZNP-1 člen 55, 55/2.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe mladoletnih otrok - pridobitne zmožnosti staršev - materialne zmožnosti staršev - delo s skrajšanim delovnim časom - razporeditev preživninskega bremena - ocena stroškov - stroški za oddih in razvedrilo - počitnice - telefonski stiki z otrokom - poprava očitne pomote v odločbi - stroški postopka v družinskih sporih - odločanje o stroških po prostem preudarku
V okvir stroškov za razvedrilo sodijo praznovanja rojstnih dni in s tem povezan nakup daril, razni obiski živalskega vrata, bazena, itd. Po oceni pritožbenega sodišča pa v to postavko ne sodijo počitnice. Zanje poskrbita oba starša, zato znesek za preživljanje počitnic ni vključen v preživnino.
Deklica je stara šele sedem let in prav nobene potrebe ni, da bi že imela svoj telefon. Za telefonski stik z očetom lahko uporabi materin telefon.
DZ člen 161, 163, 163/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do stikov z otrokom - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - pravica do izjave v postopku - načelo hitrosti postopka
V postopku za izdajo začasne odredbe veljajo drugačna procesna zagotovila, kot v rednem postopku. Sodišče ne odloča na podlagi polno izvedenega dokaznega postopka, ampak mora postopati hitro in odločiti na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Temu je podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. Namen začasne odredbe ne more biti dosežen, če bi sodišče brez omejitev dopuščalo strankam opredeljevanje do nasprotnih navedb. Tudi ni obveznost sodišča, da bi se v fazi odločanja o začasni odredbi opredeljevalo do vseh navedb, ki so sicer lahko pomembne za končno odločitev. Ko sodišče presodi, da je v konkretnih okoliščinah zadeva zrela za začasno odločitev, mora izdati začasno odredbo. Seveda ob doslednem spoštovanju pravice do obveščenosti in izjave.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074298
DZ člen 142, 142/1, 142/4, 156, 157, 157/1, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1, 162/1-4, 163. ZNP-1 člen 100. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 365, 365-2, 365-3.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna odredba o stikih - ukinitev stikov - začasna določitev stikov - nadzorovani stiki - stiki pod nadzorom - telefonski stiki z otrokom - sprememba izvajanja stikov - načelo izbire milejšega ukrepa - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - korist mladoletnega otroka - zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - sum spolne zlorabe - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - neizkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, in da je ogroženost podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju.
Strokovni delavci CSD so dolžni spremljati stike z vidika psihične obremenitve otroka in sodišču brez odlašanja predlagati morebiti potrebne spremembe.
Neutemeljen je očitek o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, ker ni bil izveden dokaz z izvedencem klinično-psihološke stroke. Gre za zamuden dokaz, okoliščine primera pa so narekovale čimprejšnje zavarovanje otroka in začasen poseg v dotlej urejene stike.
Po 142. členu DZ ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, med katerimi je tudi sedanji zunajzakonski partner katerega od njegovih staršev, začasna odredba pa se izda, če je verjetno izkazana njegova ogroženost zaradi izostanka teh stikov.
DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073028
DZ člen 153, 162, 162/1, 163, 164. ZSV člen 15. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (2010) člen 5.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - vloga centra za socialno delo - preizkus alkoholiziranosti - varstvo koristi otroka - socialnovarstvene storitve
Zakonodajalec je dal sodišču splošno pooblastilo, da izreče katerokoli začasno odredbo, s katero lahko doseže začasno varstvo koristi otroka.
Naloga v obravnavani začasni odredbi (predaja otroka očetu in vrnitev k mami se opravita na centru za socialno delo, oče pa mora pred stikom na centru v prisotnosti strokovne delavke opraviti alkotest) je skladna z zakonskimi nalogami in družbeno vlogo centra za socialno delo.
Sodišče ni tisto, ki odloča o pristojnosti centra za socialno delo, v obravnavani začasni odredbi je določilo le kraj, na katerem pride do predaje otroka in način predaje.
odvzem starševske skrbi - izvedensko mnenje - izjemne okoliščine - ogroženost otroka - oseba, ki je storila kaznivo dejanje umora - kazen zapora - odvzem pravice do stikov z otrokom
Tudi sodna praksa, na katero se sklicuje nasprotni udeleženec v pritožbi (sklep VSL IV Cp 1731/2023 z dne 13. 10. 2023), ne potrjuje navedb nasprotnega udeleženca, da je izvedensko mnenje v zadevah odvzema starševske skrbi obvezno. V navedeni zadevi je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo stališče, da je sicer postavitev sodnega izvedenca v postopkih odvzema otroka staršem treba pridobiti tudi mnenje strokovnjaka, če ni izjemnih okoliščin, zaradi katerih je ogroženost otroka pri roditeljih prezentna na prvi pogled, flagrantna (v sodni praksi je to zlasti umor drugega starša, očitno nasilje, zanemarjanje, odvisnost in podobno). Takšno pa je dejansko stanje tudi v obravnavani zadevi, zato navedena odločba potrjuje stališče in odločitev sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00073242
DZ člen 171. ZSV člen 56. ZPP člen 70, 70-6, 339, 339/1. ZNP-1 člen 98, 98/1.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - omejitev starševske skrbi - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - izločitev delavcev centra za socialno delo
Ukrep omejitve starševske skrbi, kot je določen z izdano začasno odredbo, je potreben in so s tem izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki jih predvideva 171. člen DZ, s katerim se staršema odreka odločanje o nekaterih bistvenih vprašanjih glede hčerke.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena
Prva tožnica utemeljeno navaja, da je stališče sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevano subjektivno nevarnostjo prestrogo. Za subjektivno nevarnost po prej navedenem pravnem določilu mora biti izkazano konkretno ravnanje dolžnika, ki ima lahko za posledico otežitev ali preprečitev možnosti, da bi upnik dejansko prišel do poplačila terjatve. Prva tožnica je glede tega trdila, da je toženec upokojenec, ki prejema razmeroma nizko pokojnino (okoli 1.000 EUR mesečno), od katere bi moral drugi tožnici plačevati še preživnino. Nadalje je trdila, da je toženec večino, to je 83 nepremičnin, med njimi tudi nepremičnine, pridobljene v času trajanja zunajzakonske skupnosti, ki so skupno premoženje zakoncev, že odtujil na podlagi notarskega zapisa pogodbe o preužitku z dne 6. 7. 2023.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00075753
ZIZ člen 273, 273a, 273b. DZ člen 141. ZPP člen 163, 165, 354, 354/1, 365, 365-3, 366.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do stikov otroka s starši - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - ponovna vzpostavitev stikov - namen stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - odvisnost od drog - zloraba psihoaktivnih snovi - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - neopredelitev do odločilnih dejstev
Stiki pod nadzorom CSD lahko predstavljajo ustrezno obliko za premostitev prehodnega težavnega obdobja pri vzpostavljanju stikov po daljši prekinitvi, kar je značilnost tudi obravnavanega primera. Namen stikov pod nadzorom v obravnavani zadevi je predvsem opolnomočenje otroka in očeta, da bosta lahko v nadaljevanju stike samostojno izvajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00072594
ZPND člen 19, 22č. ZIZ člen 226. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obstoj kršitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do izjave - pravica do predlaganja in izvedbe dokazov - izrek denarne kazni - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam predlagateljev, da je prvi nasprotni udeleženec kršil prepoved približevanja dne …. in mu zaradi tega naložilo, da poravna izrečeno denarno kazen. Slednji v pritožbi upravičeno opozarja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevanim kršitvam nasprotoval in za svoje navedbe predlagal določene dokaze (med drugim zaslišanje udeležencev). Prvostopenjsko sodišče je njegova stališča zavrnilo, brez da bi izvedlo predlagane dokaze, prav tako pa ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo.