Sodišče se strinja s toženko, da po citirani določbi četrtega odstavka 199. člena ZUreP-2 razlastitveni zavezanec upravičencu ni dolžan poslati ponudbe, ampak zadostuje, da ga pozove na pogodbeno ureditev zemljiškoknjižnega stanja.
ZUreP-2 člen 192, 192/,2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - javna korist - test sorazmernosti - neobrazložena odločba
Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožničino nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožničino lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
ZJC člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3/2, 3/6. ZJC-B člen 19, 19/2, 19/3. ZCes-1 člen 39, 39/1, 39/3, 39/7.
razlastitev - javna cesta - javni interes - javna korist - test sorazmernosti
Odvzem lastninske pravice na zemljiščih z javnimi cestami se razlikuje od razlastitve po ZUreP-1. Gre za specialno ureditev; določbe ZUreP-1 pridejo v poštev le, če ZJC-B ne določa drugače. Ta je med drugim opredelil javno korist za razlastitev teh nepremičnin: podana je, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet. Slednje pomeni, da prometne površine splošnega pomena vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Prosta uporaba obsega koriščenje s strani vseh ali določenih vrst cestnega prometa.
Javne ceste so državne in občinske. Med občinske ceste spadajo tudi lokalne ceste in javne poti. S posamezno kategorijo javne ceste pa je začrtan njen namen oziroma uporaba. Jasno je, da ni vsaka javna cesta namenjena vsakršni uporabi vseh.
Ker razlaščeno zemljišče izpolnjuje kategorizacijska merila za javno pot in po njem poteka cestni promet, je javna korist po tretjem odstavku 19. člena ZJC-B podana. Tega ne spremeni dejstvo, da bi lahko lastniki sosednjih zemljišč dosegli dostop do svojih nepremičnin s pomočjo služnosti ali nujne poti.
ZUreP-2 člen 192, 192/2. ZIN člen 19, 19/1, 19/1-8.
razlastitev - javna korist - nujnost in sorazmernost - inšpekcijski nadzor
Pristojni inšpektor z odvzemom vzorcev in na podlagi izvedene analize teh vzorcev ugotovi, na katerem zemljišču se uporabljajo prepovedana fitofarmacevtska sredstva, ki so prišla v vodni vir.
Tožbeni ugovor, da inšpekcijski nadzor ni učinkovit način za zavarovanje vodnega vira na območju najožjega vodovarstvenega območja, ker pristojni inšpektorat ne more identificirati zemljišča, na katerem je uporaba prepovedanih pesticidov povzročila njihovo prisotnost v vodnem viru, zaradi česar kršitelju ne more izreči globe za prekršek, zato po presoji sodišča ne vzdrži kritične presoje.
ZPNačrt člen 103, 103/1. ZUreP-1 člen 95, 95/2. ZUreP-2 člen 201, 203.
razlastitev - pravočasnost zahtevane razlastitve - pripravljalna dela - javna korist
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da z uveljavitvijo ZPNačrt ni več časovne omejitve za vlaganje zahtev za razlastitev.
Tudi po ZUreP-2 se konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
V sodni praksi, ki se je razvila po ZUreP-2, pa je sodišče že presodilo, da se pripravljalna dela lahko dovolijo le, če je izkazan obstoj abstraktne javne koristi.
ZUreP-2 člen 200, 200/1, 201, 201/1, 201/2, 201/5, 203.
razlastitev - postopek razlastitve - pripravljalna dela - pogoji za razlastitev - javna korist
Po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi.
Ugotovitev obstoja (abstraktne) javne koristi za razlastitev ne predstavlja zahtevka ali predmeta postopka, o katerem bi bilo mogoče odločiti v izreku odločbe, pač pa zgolj dejansko podlago za odločanje o zahtevku za dovolitev pripravljalnih del, katere izpolnjenost mora upravni organ ugotoviti in utemeljiti v obrazložitvi odločbe. Prvostopenjski organ je s tem, ko je o obstoju javne koristi za razlastitev odločil v izreku izpodbijane odločbe, storil kršitev pravil postopka.
razlastitev - javna cesta - posegi v lastninsko pravico - nujnost in sorazmernost razlastitve - izvedensko mnenje
Zaključek, da ukrep, tj., zožitev projektirane širine pločnika glede na razpoložljivi prostor ni priporočljiv, je po presoji sodišča neargumentiran, zato izvid in mnenje nista jasna in popolna, saj ne dajeta odgovora na vprašanje, zakaj ta ukrep ni priporočljiv. Toženka tako v izpodbijani odločbi ni konkretno odgovorila na tožnikove ugovore, da je navedeno cesto mogoče rekonstruirati v manjših dimenzijah.
URS člen 69. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 199, 199/2, 199/2-3, 200, 200/1, 203.
razlastitev - javna korist - konkretna pravna korist - načelo sorazmernosti - trditveno in dokazno breme - ogled
Pravna teorija in sodna praksa ločita tako imenovano abstraktno javno korist (ki se predpiše z zakonom in je predpostavka za sprožitev razlastitvenega postopka; gre za tako imenovane razlastitvene namene) in konkretno javno korist (ki jo upravni organ ugotovi v vsakem primeru posebej). Zahteva po obstoju javne koristi obsega tehtanje obeh.
ZUreP-2 ne vsebuje izrecne zahteve po ugotavljanju (abstraktne) javne koristi za uvedbo razlastitvenega postopka (prvi odstavek 100. člena ZUreP-1). Vseeno pa naslovno sodišče ne dvomi, da mora biti ta podana za uvedbo postopka in izvedbo pripravljalnih del. Z drugimi besedami, upravna enota lahko dovoli pripravljalna dela le, če je abstraktna javna korist izkazana. Konkretna javna korist pa je, tako kot po ZUreP-1, predmet odločitve o razlastitvi. Golo dejstvo, da je izdala odločbo za pripravljalna dela, še ne pomeni, da je dokončno presodila obstoj konkretne javne koristi.
Zahtevo za razlastitev vloži razlastitveni upravičenec, ki ji mora med ostalim priložiti razlastitveni elaborat z utemeljitvijo javne koristi in obrazložitvijo njene pravne podlage (tretja alineja drugega odstavka 199. člena ZUreP-2). Razlastitveni upravičenec je tisti, ki mora javno korist utemeljiti; na njegovi ramenih sloni trditveno in dokazno breme.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-7. ZUP člen 215, 215/6.
razlastitev - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - uvedba razlastitvenega postopka - odločitev procesne narave - ni upravni akt - napačen pravni pouk - začetek teka roka za vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Niti ZUreP-2 niti kakšen drug zakon ne določa, da bi bil zoper sklep o uvedbi razlastitvenega postopka dopusten upravni spor, kar pomeni, da ne gre niti za drug akt v smislu določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) obnovljen, ustavljen ali končan.
Tožnica pritožbe zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa ni vložila, pač pa je vložila tožbo v upravnem sporu, saj je sledila (napačnemu) pravnemu pouku toženke, da zoper sklep ni pritožbe. Sodišče je zato tožbo, kolikor se nanaša na I. točko izreka izpodbijanega sklepa, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, tožnici pa bo v skladu s skladu s šestim odstavkom 215. člena Zakona o splošnem upravnem postopku rok za vložitev morebitne pritožbe zoper to točko izreka izpodbijanega sklepa začel teči z vročitvijo tega sodnega sklepa.
V III. točki izpodbijane odločbe je določeno, da se pri predmetni nepremičnini v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje uvedba razlastitvenega postopka, v IV. točki pa, da do pravnomočno zaključenega razlastitvenega postopka ni dopusten promet s predmetno nepremičnino in njeno bistveno spreminjanje brez soglasja razlastitvene upravičenke, pravni posel, sklenjen v nasprotju s tem pa je ničen. Odločitev o zaznambi razlastitvenega postopka in prepoved razpolaganja z nepremičnino nima pravne narave procesnega akta postopka razlastitve, čeprav z njim postopek odločanja o razlastitvi še ni končan, pač pa ima taka odločitev materialnopravne učinke. Ker po presoji sodišča izpodbijani akt v III. in IV. točki izreka presega okvir procesnega sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka, zoper katerega pritožba ni dopustna in ima v tem delu materialnopravne učinke, ima tožnica zoper ta del sklepa pravico vložiti pritožbo v upravnem postopku. Tožnica zoper III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa pritožbe ni vložila, pač pa je vložila tožbo v upravnem sporu, saj je sledila pravnemu pouku toženke. Sodišče je zato tožbo, kolikor se nanaša na III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa, zavrglo, tožnici pa bo rok za vložitev morebitne pritožbe zoper ti dve točki pričel teči z vročitvijo tega sodnega sklepa (šesti odstavek 215. člena ZUP).
razlastitev - gradnja daljnovoda - ocenjena odškodnina za nepremičnino - ustanovitev služnosti - obseg služnosti
Ne drži tožbena navedba, da je zaradi obstoječe ureditve v EZ-1 lahko v konkretnem primeru prišlo do omejitve lastninske pravice tožnice v zasebno korist, saj je javna korist, pogoji za obstoj katere so določeni v 472. členu EZ-1, izkazana z Uredbo o DPN, ki na tožničinem zemljišču predvideva izgradnjo daljnovoda za prenos in distribucijo elektrike. Zakonodajalec je v EZ-1 in ZUreP-2 ob upoštevanju 69. člena Ustave jasno predpisal pogoje za obstoj javne koristi, ki jo mora izkazati razlastitveni upravičenec ob vložitvi predloga za začetek postopka omejitve ali odvzema lastninske pravice, kar pomeni, da se navedeni postopek ne more začeti in voditi na podlagi zasebnega interesa.
Tretji odstavek 473. člena ZUreP-2, ki določa, da lahko predlog za omejitev lastninske pravice (ne pa tudi za njen odvzem, prim. prvi in drugi odstavek istega člena) v primeru neuspešne sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist vloži investitor gradnje objektov za prenos in distribucijo elektrike, ni v neskladju z 69. členom Ustave.
Organ v postopku odločanja o zahtevi za razlastitev ne odloča tudi o višini odškodnine oziroma nadomestila, ki pripada razlastitvenemu zavezancu, temveč je - v primeru, da se razlastitveni upravičenec in razlastitveni zavezanec o tem ne sporazumeta - za to pristojno sodišče, ki odloča v nepravdnem postopku. Edina pravno relevantna okoliščina, ki je hkrati tudi procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o zahtevi za omejitev lastninske pravice, je navedba višine odškodnine, ki jo razlastitveni upravičenec ponuja zavezancu v primeru sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist.
ZEKom-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZUreP-2 člen 211, 211/9.
ustanovitev služnosti - ustanovitev služnosti v javno korist - obseg služnosti - javna korist - omejitev lastninske pravice
Služnost lahko nastane pravnoposlovno, to je s sklenitvijo pogodbe med služnostnim upravičencem in lastnikom nepremičnine, ali prisilno, to je z odločbo pristojnega upravnega organa kot je to v konkretni zadevi. S tem, ko prizadeta stranka s tožnico, po neuspelih pogajanjih, ni podaljšala pogodbe, ampak je sprožila upravni postopek v skladu s sedmim odstavkom 20. člena ZEKom-1, ni zlorabila svoje pravice, ampak je uporabila zakonske možnosti, ki so ji na razpolago v primeru nesklenitve sporazuma.
Gre torej za specialno določbo, ki tudi v povezavi z 211. členom ZUreP-2 omogoča razlago, da služnost v javno korist po ZEKom-1 ni omejena z rokom trajanja 30 let iz drugega odstavka 227. člena SPZ in je lahko daljša.
ZUreP-2 člen 192, 192/2, 194, 194/5. EZ-1 člen 468, 468/1, 468/2. ZPNačrt člen 89, 89/1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - ne bis in idem - formalna pravnomočnost - ekonomičnost
Za domnevo o obstoju javne koristi po petem odstavku 194. člena ZUreP-2 zadošča, da so objekti ter omrežja javne infrastrukture oziroma njihovi deli že zgrajeni in da so zabeleženi v Zbirnem katastru. Ti predpostavki sta izpolnjeni.
V upravnem postopku res velja prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno zaključeni stvari (ne bis in idem), vendar v omejenem obsegu (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). To načelo velja le za vsebinsko končane postopke; če je odločba postala zgolj formalno pravnomočna, ni nastalo nobeno pravno razmerje med stranko in organom in je isto vprašanje mogoče ponovno tehtati. Zaradi ekonomičnosti pa je zakonodajalec predvidel zavrženje vloge, če se dejansko stanje ali pravna podlaga na kateri sloni zahteva, ni spremenilo.
razlastitev nepremičnine - pogoji za razlastitev - javna korist - načelo sorazmernosti
V obravnavanem primeru je upravni organ opravil zgolj preizkus podanosti javne koristi v abstraktnem pogledu, zato je napačno uporabil materialni zakon. Izostala je ugotovitev dejanskega stanja glede konkretne javne koristi. Da so uresničeni postulati o nujnosti in potrebnosti uresničitve razlastitvenega namena v obravnavanem primeru, kot je gradnja objektov za izvedbo strateške investicije, je potrebno v konkretnem primeru tudi ugotoviti, ali je predviden namen strateške investicije na tožnikovi nepremičnini nujno potreben ter ugotoviti sorazmernost med pomenom razlastitvenega namena (javne koristi) in težo razlastitve kot posega v lastninsko pravico.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 194, 194/2.
razlastitev - sklep občinskega sveta - javna korist - obstoj javne koristi - subsidiarni upravni spor - posamični upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Čeprav izpodbijani sklep konkretno opredeljuje (z navedbo parc. št. in k.o.) nepremičnino, na katero se nanaša ugotovitev o izkazanosti nujne potrebnosti in javne koristi, to samo po sebi še ne pomeni, da gre za posamični akt, s katerim bi bilo poseženo v kakšno pravico tožečih strank. Izpodbijani sklep ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožečih strank in ne vpliva na lastninska upravičenja tožečih strank, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico odvzem ali omejitev lastninske pravice.
ZCes-1 člen 3, 3/1. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3. ZJC-B člen 19.
razlastitev - nujnost razlastitve - javni interes - dejansko stanje - sorazmernost - tožbena novota
Za izkazovanje javnega interesa je pomembno, ali gre za površino splošnega pomena za cestni promet. V času razlastitve je bila na nepremičnini javna pot, po kateri poteka cestni promet, podan pa je tudi drugi pogoj, da se o razlastitvi odloča po ZJC-B, in sicer, da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B. Sodišče je potrdilo, da so nepremičnine tožnikov, del kategorizirane javne poti, namenjene dostopu prebivalcev, komunalnih vozil in javnih služb. Javni interes in nujnost razlastitve prevladujeta nad zasebnimi interesi. Sodišče je zaključilo, da odločitev ustreza ustavnopravnim standardom zaščite lastninske pravice in zavrnilo očitke o neustavnosti razlastitvenega postopka.
razlastitev - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve
Sodišče pritrjuje tožnikom, da organ v postopku ni brez vsakega dvoma ugotovil in ocenil ter prepričljivo pojasnil, da obstaja javna korist, ki bi prevladala nad njihovo lastninsko pravico, torej resnična potreba po izboljšanju bivalnih razmer in kakovosti bivanja na tem območju, na način zagotovitve otroškega športnega igrišča, in s tem nujnost razlastitve sporne nepremičnine.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt - izrek odločbe - nejasen izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Ne glede na to, da je iz izreka odločbe po oceni sodišča sicer jasno, v katerem delu zemljišča naj bi obremenitev zemljišča s služnostjo potekala, ni jasno in konkretno določen njen potek (npr. koliko metrov do parcelne meje oziroma parcelnih meja poteka ta obremenitev, kakšne so njene prostorske meje, itd.). To potrjuje že sam drugostopenjski organ, ko se v svoji obrazložitvi pri razlagi pravilnosti izreka opira na katastrski prikaz poteka daljnovoda in na Uredbo (pri čemer ni jasno, v katerem členu je ta potek določen, saj drugostopenjski organ navede ''le'' alineji in odstavka, ne pa člena - op. sod.), iz česar bi se dalo sklepati, da je konkretni potek služnosti in dostopne poti jasno razviden šele iz drugih listin (na katere se izrek prvostopenjske odločbe niti ne sklicuje, kot to tudi opozarja tožnik) in iz materialnopravnega predpisa, ki velja v obravnavanem primeru. To pa za preizkus pravilnosti izreka odločbe ne zadošča.
Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe konkretni razlogi o določitvi dostopne poti, njenem poteku na tožnikovem zemljišču, kot tudi v zvezi z časovno omejitvijo poteka dostopne poti niso niti navedeni, drugostopenjski organ pa je s tem v zvezi navedel, da je iz spisovne dokumentacije razvidno, da gre za začasno pot, ker je namenjena le koriščenju času gradnje stojnega mesta daljnovoda, kar potrjuje in izhaja tudi iz sedme alineje 4. točke drugega in prvega odstavka 10. člena Uredbe. V tem delu tako tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti standardu obrazložitve po 214. členu ZUP.
ZUreP-1 člen 105, 105/4. ZUP člen 113, 113/1, 118, 118/4, 120, 120/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/1, 4/3, 4/4, 12, 12/1, 13, 13/1.
razlastitev - nagrada in stroški odvetnika - osnova za odmero stroškov - neocenljiva zadeva
Medtem ko tretji in četrti odstavek 4. člena OT kažeta na uporabo vrednosti predmeta, pa takih pravil (ne kriterijev zanje) ni mogoče zaslediti v ZUP. Pojma spornega predmeta, niti ocenljive oziroma neocenljive zadeve, ta zakon ne pozna. Izjemo je uvedla sodna praksa v primerih, ko je vrednost pravice ali obveznosti, ki je predmet upravnega postopka, vidna iz odločbe same.
S presojo tožene stranke se naslovno sodišče strinja. Predmet upravnega postopka je odvzem lastninske pravice. Seveda ima razlaščena nepremičnina svojo vrednost, toda ta ni osnova za odmero stroškov. Ne gre za civilno pravni premoženjski zahtevek; ta je sicer urejen v posebnem postopkovnem zakonu (ZPP). Povedano še drugače, vrednost spornega predmeta ne izhaja iz odločbe o razlastitvi.
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Okoliščina, da je po izdaji tega sklepa prišlo do prodaje zadevnih nepremičnin v stečajnem postopku in s tem do spremembe lastnika oziroma razlastitvenega zavezanca, ni pravno relevantna, saj uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi nepremičnine, ki so predmet razlastitve, ne izključuje njene dopustnosti.
Organ ni imel podlage za zaključek, da je javna korist za prevzem nepremičnine v lasti tožnice parc. št. ... k. o. Brezovica z zgrajeno cesto izkazana. Organ svoj zaključek opira na ugotovitev, ki sicer ni sporna, da je predmetna cesta evidentirana v katastru gospodarske javne infrastrukture. Vendar pa se sodišče s tožnico strinja, da navedeni cesti statusa gospodarske javne infrastrukture ni mogoče pripisati. Predmetni cesti se namreč status gospodarske javne infrastrukture pripisuje glede na njeno opredelitev kot kategorizirane javne poti. Vendar pa sodišče sodi, enako kot tožnica, da je Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brezovica v delu, kolikor kategorizira predmetno pot v njenem poteku po zemljišču v lasti tožnice, neustaven. Ustavno sodišče je v številnih odločbah, v katerih je presojalo skladnost občinskih odlokov o kategorizaciji cest, ki so potekale po zemljiščih v zasebni lasti, presodilo, da so ti odloki v tem delu neustavni.