Četrta točka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 na podlagi 40. člena ZUstS predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
poslovna odškodninska odgovornost - dobava električne energije
Na podlagi Pogodbe o prodaji in nakupu električne energije je bila tožena stranka kot dobavitelj električne energije dolžna tožeči stranki kot odjemalcu prodajati električno energijo. Izpolnitve te pogodbene obveznosti je tožena stranka bila oproščena le v primeru nastopa višje sile, kot to določa člen 7.1 pogodbe (priloga B3 in B4 spisa). Ni dvoma, da je bila skladno z določbami EZ in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, tožena stranka kot dobavitelj električne energije tožeči stranki, dolžna tožeči stranki kot odjemalcu oziroma uporabniku električne energije zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, kot to izhaja iz 1. člena EZ in je to zaključiti iz 4. člena istega zakona, ki določa, kaj so dobavni pogoji za dobavo električne energije, ter da ti zavezujejo tako sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca.
Kot pogodbeni dobavitelj tožeče stranke na osnovi Pogodbe o prodaji in dobavi električne energije, kakor tudi kot lastnik elektrodistribucijske infrastrukture in izvajalec dejavnosti za SODO, odgovarja tožena stranka tožeči stranki za redno in kakovostno dobavo električne energije in je za neizpolnitev teh obveznosti odgovorna v skladu z določbo 239. člena OZ, kakor tudi 131. člena istega zakonika.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - laična stranka - pomanjkljiv predlog - konkretne okoliščine - izostanek stranke z naroka - upravičen razlog izostanka z naroka - upravičen razlog za zamudo - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - trditvena podlaga
Z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, češ da navedene okoliščine ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo, pritožbeno sodišče ne soglaša, saj navedb pritožnika ni mogoče šteti kot očitno neupravičenih, kar bi utemeljevalo odločitev po drugem odstavku 120. člena ZPP, temveč so bili navedeni razlogi zgolj pomanjkljivo opredeljeni. Ob upoštevanju, da je tožnik nedvomno imel pravni interes, da pride na prvi narok za glavno obravnavo in da preložitve ni nikoli predlagal, je stališče sodišča prve stopnje pretirano strogo in tožniku onemogoča dostop do sodnega varstva.
škoda zaradi zdravniške napake - škoda zaradi posledic bakterijske okužbe - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost zavarovanca - zavarovanje zdravniške odgovornosti - dolžna profesionalna skrbnost - malomarno zdravljenje - medicinski zaplet - medicinska napaka
Okužba z bakterijo oziroma bakterijsko vnetje predstavlja zaplet, ki se lahko pojavi kljub ustreznemu zdravljenju. Izvedenec je pojasnil, zakaj tovrstnih okužb kljub skrbnosti ni mogoče v celoti preprečiti in do njih lahko pride kljub ustrezni in skrbni obravnavi bolnika.
stvarna služnost hoje in vožnje - služnostna pot - potek služnostne poti - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem
Za tožbo na ugotovitev obstoja služnostne pravice poti na podlagi priposestvovanja ni bistveno, ali ima lastnik gospodujočega zemljišča še kakšno drugo možnost dostopa na svojo parcelo izven zatrjevane trase stvarne služnosti. Zato so pravno neodločilne pritožbene navedbe, ki grajajo izpoved zaslišanih prič o tem, da toženka drugega dostopa do svoje nepremičnine nima.
ZS člen 90. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 48, 50, 50/3, 51, 51/1.
pisna izdelava izvedenskega mnenja - pravica do nagrade za izdelano izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zahtevnost izvedenskega mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - prekoračitev roka - materialni stroški izvedenca
Nestrinjanje pritožnikov z izvedenskim mnenjem na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa se izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko. To pomeni, da bo pritožnica takšne ugovore lahko podala v postopku na prvi stopnji in bo sodišče njene ugovore dolžno preučiti.
V primeru, če je izvedensko delo opravljeno in mnenje strokovno argumentirano, je izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno storitev tudi v primeru, če bi se sodišče pri odločanju v končni sodbi oprlo na mnenje drugega izvedenca.
Četudi je tožena stranka tožnici nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi in tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni imela prejemkov iz tega naslova, to še ne pomeni, da je zaradi tega, ker je bila v tem času kot dolžnica udeležena v postopku izvršbe, v zvezi s katero so ji nastali stroški, podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi bilo v vzročni zvezi z zatrjevano premoženjsko škodo. Tudi ne drži pritožbena navedba, da že zgolj dikcija nezakonita odpoved kaže na to, da gre za protipravno ravnanje tožene stranke.
zavarovanje nedenarnih terjatev - delež na skupnem premoženju - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje
Večji denarni vložki enega zakonca, vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, večja skrb za družino in ohranjanje premoženja, vplivajo na velikost deležev na skupnem premoženju, niso pa temelj za pridobitev izključnega lastništva na delu skupnega premoženja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mobing - denarno povračilo - sodna razveza
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že večkrat zavzelo stališče, da je ukinitev delovnega mesta v posledici reorganizacije znotraj družbe stvar poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati in kot takšna ni podvržena sodni kontroli. Sodišče zato ne more presojati razlogov reorganizacije, temveč lahko ugotavlja in odloča samo, če je bila ukinitev delovnega mesta res posledica reorganizacije oziroma preverja, če so morda takšne odločitve delodajalca le navidezne, sprejete z namenom zlorabiti institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil dejanski razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici osebne narave, oziroma da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici s strani tožene stranke podana zaradi porušenega medsebojnega zaupanja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilna.
Tožniku, ki s strani njegovega delodajalca po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni dobil nobenih navodil za opravljanje dela in torej ni bil niti poučen, niti mu ni bilo odrejeno, da mora uporabiti lestev, ni moč očitati, da je s tem, ko ni uporabil lestve, ki mu je bila sicer na voljo, temveč je stopil na polico kovinskega nadstreška, oddaljeno 0,6 metra od tal, ravnal neskrbno.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nesubstanciran dokazni predlog - materialno procesno vodstvo - zahteva za izvedbo naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - dokazna listina v tujem jeziku
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe izrecno zahtevala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče kljub temu ugotavlja, da bi bila razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj iz tega razloga nesmiselna in neekonomična. Sodišče prve stopnje je namreč zaradi nesubstanciranosti dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in zakonite zastopnice tožeče stranke le-te pravilno in utemeljeno zavrnilo, pravdni stranki pa zaradi specifičnih določb ZPP na naroku tudi ne bi mogli podajati novih navedb niti se opredeljevati do navedb nasprotne stranke, zato pritožbeno sodišče kljub omenjeni kršitvi, izpodbijane sodbe ni razveljavilo.
Postopanje po 108. členu ZPP, v primeru, ko je v tujem jeziku zgolj listina kot predloženi dokaz, ne pride v poštev.
Tožeča stranka sicer navaja, da je zaslišanje omenjenih oseb predlagala kot dokaz svojih navedb iz I. točke dopolnitve tožbe, vendar pa takšno stališče ni sprejemljivo, saj ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo dejstva, ki so ali pa tudi niso pravno pomembna, temveč je naloga stranke, da ob navedbi dokaznega predloga določno navede, o čem konkretno bo priča izpovedovala.
krivdna odškodninska odgovornost - opozorilna dolžnost - mokra in spolzka tla - čiščenje pohodne površine - protipravno ravnanje
Glede na ugotovitev, da so tla, ki jih predstavlja mokra pvc podloga, še dovolj varna za uporabo obiskovalcev zdravstvene postaje kot javne ustanove, bi zato sodišče moralo zaključiti, da tožena stranka ni bila dolžna z opozorilnimi tablami opozarjati na to, da so tla na mestu, kjer je padla tožnica, mokra in spolzka. Ker so bila tla primerna za uporabo tudi v primeru, da se je na njih nahajala mokrota, v tem delu ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke.Tako se izkaže, da tožena stranka ni bila dolžna z opozorilnimi tablami opozarjati na spolzkost dela tal, tam kjer je padla tožnica, ker so le-ta ustrezala standardu varnosti. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009965
ZPP člen 8, 110, 285, 328. OZ člen 275. ZD člen 142.
materialno procesno vodstvo - neenakopravno obravnavanje - nesklepčnost tožbe - subrogacija po zakonu - pravni interes za izpolnitev obveznosti - cesijska pogodba - aktivna in pasivna legitimacija strank - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - tek zakonskih zamudnih obresti - očitna pisna pomota
Na naroku je sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva opozorilo tožnico na nesklepčnost tožbe glede razlogov za izplačilo zavarovalnine, zamudnih obresti in stroškov opomina. Takšnega opozorila nikakor ni moč oceniti v smislu priviligiranja tožnice. Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo 285. člena ZPP, v katerem je zaobjeto načelo materialno procesnega vodstva.
Rok, ki ga določi sodišče, se lahko na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to upravičeni razlogi. Pritožnik prvega sodišča ni obvestil o razlogih, ki bi terjali daljši rok za odgovor na tožničino pripravljalno vlogo, in ni zaprosil za podaljšanje roka. Tudi na zadnji glavni obravnavi na to problematiko ni opozoril in ni uveljavljal nikakršnih kršitev določb pravdnega postopka. Zato so njegova pritožbena izvajanja o neenakopravnem obravnavanju pravdnih strank povsem neutemeljena.
Po določbi 275. člena OZ preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes. Tožnica je imela pravni interes za izpolnitev obveznosti do banke, saj je imela banka pri njej zavarovano svojo terjatev do pokojnega A. A. Pravice iz pogodbe o limitu pa so prešle na tožnico tudi na pogodbenem temelju - cesijski pogodbi.
KZ-1 člen 74, 74/1. ZOPOKD člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5.
odvzem premoženjske koristi - pravna oseba - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve v stečajni postopek
Na pravilnost odločitve o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi v kazenskem postopku določbe ZFPPIPP ne morejo vplivati, saj je sodišče ob ugotovitvi, da si je pravna oseba v stečaju s kaznivim dejanjem pridobila premoženjsko korist, le-to po izrecni zakonski določbi dolžno odvzeti.
konec izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - predlog za razširitev izvršbe
Predlog, ki je podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnjo predlagano sredstvo izvršbe med izvršilnim postopkom, prepreči zaključek izvršilnega postopka, ki se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opraviti procesnih dejanj.
Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 5.
izvršilni stroški - kriterij potrebnosti stroškov - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
Razpis rubeža je dejanje v zvezi z rubežem, ki ga sodišče prve stopnje ne bi smelo ovrednotiti ločeno kot samostojno opravilo, ampak le v okviru tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - velika premoženjska škoda - kvalificirano kaznivo dejanje - uporaba kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - relativno zastaranje kazenskega pregona - zastaralni rok - obsodilna kazenska sodba - zavrnilna kazenska sodba
Če se po storitvi kaznivega dejanja kazenski zakon spremeni, se kasnejši zakon uporabi kot milejši le v primeru, če velja takšna presoja za zakon v celoti, to je za njegov splošni in posebni del.