Tožniku, ki s strani njegovega delodajalca po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni dobil nobenih navodil za opravljanje dela in torej ni bil niti poučen, niti mu ni bilo odrejeno, da mora uporabiti lestev, ni moč očitati, da je s tem, ko ni uporabil lestve, ki mu je bila sicer na voljo, temveč je stopil na polico kovinskega nadstreška, oddaljeno 0,6 metra od tal, ravnal neskrbno.
ZIZ člen 192, 192/2. ZPP člen 325, 343, 343/4, 365, 365-1.
izročitev nepremičnine kupcu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev - odločanje po uradni dolžnosti - zahtevek - zavrnilni del - dopolnilni sklep - nedovoljena pritožba
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu po uradni dolžnosti odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor, in je tak sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Odloči torej brez zahtevka kupca, ki se mu nepremičnina izroči, zaradi česar sklep v primeru, ko sodišče oceni, da ni podlage za odločitev v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZIZ, ne vsebuje izreka (zavrnilnega dela), zoper katerega bi se lahko kupec pritožil.
Če kupec meni, da je sodišče s tem, ko ni odločilo v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZIZ, storilo napako, ima pravico predlagati izdajo dopolnilnega sklepa. Kupec bi tako lahko izpodbijal le pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, če se z njo ni strinjal, vendar pritožbe ni vložil in je ta sklep postal pravnomočen. Ne more pa uspeti z vztrajanjem pri podredno vloženi pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni odločitve o dolžnikovi obveznosti iz drugega odstavka 192. člena ZIZ.
Ker tožeča stranka ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sodišče moralo predlog zavreči.
Pravnim osebam se pisanje vroča tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu.
ZS člen 90. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 48, 50, 50/3, 51, 51/1.
pisna izdelava izvedenskega mnenja - pravica do nagrade za izdelano izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zahtevnost izvedenskega mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - prekoračitev roka - materialni stroški izvedenca
Nestrinjanje pritožnikov z izvedenskim mnenjem na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa se izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko. To pomeni, da bo pritožnica takšne ugovore lahko podala v postopku na prvi stopnji in bo sodišče njene ugovore dolžno preučiti.
ZIZ člen 38, 38/6, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 65, 65/1, 65/2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 158, 160.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pretium affectionis - stroški ugovora tretjega - krivdno načelo - trditveno in dokazno breme
Navedbe, da so zarubljeni predmeti za tretjega predmeti posebne priljubljenosti, ki jih v primeru prodaje na javni dražbi ne bi mogel dobiti nazaj in nadomestiti, predstavljajo ustrezno trditveno podlago v zvezi z nastankom nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, vendar pa mora tretji v zvezi s takšnimi trditvami predlagati dokaze.
Tretji ni niti trdil, da je upnik vedel, da je izvršitelj zarubil premičnino v lasti tretjega, prav tako v rubežnem in cenilnem zapisniku ni nikakršne izjave, da bi bila kakšna od zarubljenih premičnin v lasti tretjega. Tretji je svojo pravico na predmetu izvršbe dokazoval z računom, ki se je glasil ravno na dolžnika, zato upniku niti potem, ko je v izjavo prejel ugovor tretjega, ni bilo mogoče očitati, da je zagotovo vedel, da je premičnina dejansko v lasti tretjega.
V primeru, če je izvedensko delo opravljeno in mnenje strokovno argumentirano, je izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno storitev tudi v primeru, če bi se sodišče pri odločanju v končni sodbi oprlo na mnenje drugega izvedenca.
Četrta točka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 na podlagi 40. člena ZUstS predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - lastninska pravica - pomen vpisa v zemljiško knjigo - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Sodišče prve stopnje je za dokončno vzpostavitev etažne lastnine, ki so jo predlagali predlagatelji, ob upoštevanju določbe 11. člena ZVEtL pravilno ugotovilo, da je nasprotna udeleženka, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nerazdeljenih posameznih delov stavbe, lastnica navedenih posameznih delov. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje namreč predlagateljica ni predložila pravnega naslova, iz katerega bi izhajalo, da je pridobila lastninsko pravico na navedenih posameznih delih (prim. 3. in 4. člen ZVEtL). Sodišče pa ne more ugotoviti lastninske pravice osebe, ki ni udeleženec postopka, čeprav se v spisu nahajajo listine, ki sicer utemeljujejo takšno ugotovitev.
ureditev razmerij med solastniki - postopek za delitev solastnih nepremičnin - nemožnost fizične delitve - civilna delitev - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, nasprotuje. Odločilno je torej, da se predlagateljici ne strinjata s predelavo nepremičnine, ki bi omogočila njeno fizično delitev, zato podrobnosti v zvezi z obsegom potrebnih del in natančnejša opredelitev s tem povezanih stroškov niti niso pomembni.
poslovna odškodninska odgovornost - dobava električne energije
Na podlagi Pogodbe o prodaji in nakupu električne energije je bila tožena stranka kot dobavitelj električne energije dolžna tožeči stranki kot odjemalcu prodajati električno energijo. Izpolnitve te pogodbene obveznosti je tožena stranka bila oproščena le v primeru nastopa višje sile, kot to določa člen 7.1 pogodbe (priloga B3 in B4 spisa). Ni dvoma, da je bila skladno z določbami EZ in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, tožena stranka kot dobavitelj električne energije tožeči stranki, dolžna tožeči stranki kot odjemalcu oziroma uporabniku električne energije zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, kot to izhaja iz 1. člena EZ in je to zaključiti iz 4. člena istega zakona, ki določa, kaj so dobavni pogoji za dobavo električne energije, ter da ti zavezujejo tako sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca.
Kot pogodbeni dobavitelj tožeče stranke na osnovi Pogodbe o prodaji in dobavi električne energije, kakor tudi kot lastnik elektrodistribucijske infrastrukture in izvajalec dejavnosti za SODO, odgovarja tožena stranka tožeči stranki za redno in kakovostno dobavo električne energije in je za neizpolnitev teh obveznosti odgovorna v skladu z določbo 239. člena OZ, kakor tudi 131. člena istega zakonika.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nesubstanciran dokazni predlog - materialno procesno vodstvo - zahteva za izvedbo naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - dokazna listina v tujem jeziku
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe izrecno zahtevala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče kljub temu ugotavlja, da bi bila razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj iz tega razloga nesmiselna in neekonomična. Sodišče prve stopnje je namreč zaradi nesubstanciranosti dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in zakonite zastopnice tožeče stranke le-te pravilno in utemeljeno zavrnilo, pravdni stranki pa zaradi specifičnih določb ZPP na naroku tudi ne bi mogli podajati novih navedb niti se opredeljevati do navedb nasprotne stranke, zato pritožbeno sodišče kljub omenjeni kršitvi, izpodbijane sodbe ni razveljavilo.
Postopanje po 108. členu ZPP, v primeru, ko je v tujem jeziku zgolj listina kot predloženi dokaz, ne pride v poštev.
Tožeča stranka sicer navaja, da je zaslišanje omenjenih oseb predlagala kot dokaz svojih navedb iz I. točke dopolnitve tožbe, vendar pa takšno stališče ni sprejemljivo, saj ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo dejstva, ki so ali pa tudi niso pravno pomembna, temveč je naloga stranke, da ob navedbi dokaznega predloga določno navede, o čem konkretno bo priča izpovedovala.
odškodnina za nematerialno škodo - izvedenec medicinske stroke
Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je obrazložilo primernost izvedenca travmatologa, temeljijo na pojasnilu v prvi dopolnitvi pisnega izvedenskega mnenja, v katerem izvedenec travmatološke stroke kompetentno daje pojasnilo o svoji ustrezni strokovni usposobljenosti za ugotavljanje obsega tožničine škode glede na telesne poškodbe, ki jih je utrpela tožnica v obravnavani nezgodi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011283
ZKP člen 355, 355/1, 371, 371/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
pravica do učinkovite obrambe - vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe - kaznivo dejanje nasilja v družini
Za obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP pa je ob zatrjevanju, da je sodišče kršilo pravico obrambe na glavni obravnavi, potrebno zatrjevati, da je to vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe. Zagovornica take trditve v pritožbi ne navaja in tako ostaja pri razlagi zatrjevane kršitve nedorečena.
Pravica do učinkovite obrambe, ki se obdolžencu zagotavlja s prvim odstavkom 355. člena ZKP, v katerem je opredeljeno, da sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, bi bila obdolžencu onemogočena, če bi sodba temeljila na dejstvih, ki na glavni obravnavi v kontradiktornem postopku niso bila obravnavana, ali pa na dokazih, ki niso bili izvedeni na glavni obravnavi. Nič od navedenega pa se v obravnavani zadevi ni zgodilo.
krivdna odškodninska odgovornost - opozorilna dolžnost - mokra in spolzka tla - čiščenje pohodne površine - protipravno ravnanje
Glede na ugotovitev, da so tla, ki jih predstavlja mokra pvc podloga, še dovolj varna za uporabo obiskovalcev zdravstvene postaje kot javne ustanove, bi zato sodišče moralo zaključiti, da tožena stranka ni bila dolžna z opozorilnimi tablami opozarjati na to, da so tla na mestu, kjer je padla tožnica, mokra in spolzka. Ker so bila tla primerna za uporabo tudi v primeru, da se je na njih nahajala mokrota, v tem delu ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke.Tako se izkaže, da tožena stranka ni bila dolžna z opozorilnimi tablami opozarjati na spolzkost dela tal, tam kjer je padla tožnica, ker so le-ta ustrezala standardu varnosti. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja tožene stranke.
kršitev spolne nedotakljivosti - oseba, mlajša od 15 let
Čeprav je kršitev spolne nedotakljivosti treba razlagati širše, saj tudi razmeroma nepomembna manifestacija storilca (npr. kazanje spolnega organa) lahko pusti pri otroku hude psihične posledice, pa obdolžencu očitanega ravnanja, ko bi naj večkrat preko oblačil ovohaval zadnjico oškodovanke, pri tako skromnem opisu dejanja, kot je naveden v prvostopnem krivdnem izreku, ni mogoče razlagati kot dejanje, s katerim je kako drugače prizadel spolno nedotakljivost oškodovanke, ki še ni bila stara 15 let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009965
ZPP člen 8, 110, 285, 328. OZ člen 275. ZD člen 142.
materialno procesno vodstvo - neenakopravno obravnavanje - nesklepčnost tožbe - subrogacija po zakonu - pravni interes za izpolnitev obveznosti - cesijska pogodba - aktivna in pasivna legitimacija strank - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - tek zakonskih zamudnih obresti - očitna pisna pomota
Na naroku je sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva opozorilo tožnico na nesklepčnost tožbe glede razlogov za izplačilo zavarovalnine, zamudnih obresti in stroškov opomina. Takšnega opozorila nikakor ni moč oceniti v smislu priviligiranja tožnice. Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo 285. člena ZPP, v katerem je zaobjeto načelo materialno procesnega vodstva.
Rok, ki ga določi sodišče, se lahko na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to upravičeni razlogi. Pritožnik prvega sodišča ni obvestil o razlogih, ki bi terjali daljši rok za odgovor na tožničino pripravljalno vlogo, in ni zaprosil za podaljšanje roka. Tudi na zadnji glavni obravnavi na to problematiko ni opozoril in ni uveljavljal nikakršnih kršitev določb pravdnega postopka. Zato so njegova pritožbena izvajanja o neenakopravnem obravnavanju pravdnih strank povsem neutemeljena.
Po določbi 275. člena OZ preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes. Tožnica je imela pravni interes za izpolnitev obveznosti do banke, saj je imela banka pri njej zavarovano svojo terjatev do pokojnega A. A. Pravice iz pogodbe o limitu pa so prešle na tožnico tudi na pogodbenem temelju - cesijski pogodbi.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 5.
izvršilni stroški - kriterij potrebnosti stroškov - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
Razpis rubeža je dejanje v zvezi z rubežem, ki ga sodišče prve stopnje ne bi smelo ovrednotiti ločeno kot samostojno opravilo, ampak le v okviru tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.