ZFPPIPP člen 69, 121, 121/3, 300, 621, 621/1, 621/2. ZPP - člen 274, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1.
prijava terjatev v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev - procesni prekluzivni rok
Roki za opravo procesnih dejanj strank so po ZFPPIPP prekluzivni. ZFPPIPP v tretjem odstavku 121. člena namreč določa, da kdor je zamudil rok ali izostal iz naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti.
O terjatvah, ki jih prijavijo upniki v stečajnem postopku, odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev v skladu z 69. členom ZFPPIPP. Ker tožeča stranka v zakonskem prekluzivnem roku v zvezi s prijavljeno terjatvijo v višini 3.676,57 EUR, ki jo je stečajni upravitelj priznal le v višini 2.814,96 EUR, ni vložila ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, je terjatev tožeče stranke v višini 2.814,69 EUR na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev pridobila značaj pravnomočno razsojene zadeve.
uporabnina za stanovanje - uporabnina za poslovne prostore - uporabnina za nezmožnost uporabe solastnega dela nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - hipotetična najemnina - povprečna tržna najemnina
Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz nepremičnine in zato opusti rabo nepremičnine.
Za solastnika, ki po lastni krivdi drugega solastnika izključi iz uporabe, se domneva, da je imel od uporabe njegovega deleža korist.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - skrbnost oškodovanca - seznanjenost s škodo in storilcem - skrbnost pri ugotavljanju obsega škode - uporabnina - brezplačna uporaba
Pogoj, da oškodovanec izve za škodo (oziroma vednost o škodi) je v skladu s stališčem sodne prakse izpolnjen, ko ima oškodovanec zbrane vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. Res se od oškodovanca pričakuje določena stopnja skrbnosti in v primeru, če za škodni dogodek izve, mora tudi sam poskrbeti, da izve za škodo in njen obseg. Vendar pa je treba pri presoji potrebne skrbnosti upoštevati, da je namen določitve subjektivnega roka varovati interese oškodovanca, ne pa omogočiti hitrejše zastaranje odškodninskih terjatev.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 140, 141a, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 188, 188/3, 224, 224/1. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 9.
doplačilo sodne takse za redni postopek - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - neplačilo sodne takse za tožbo - fikcija umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka - osebno vročanje - fikcija osebne vročitve - obvestilo o prispelem pismu - javna listina - odsotnost hišnega predalčnika
Tožeča stranka je bila po podatkih spisa o prispelem pismu obveščena (in je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP zadoščeno). Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, iz katerega pritožbeno sodišče črpa takšno ugotovitev, je namreč javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar tožeča stranka v tem postopku tega niti poskuša (ne trdi in ne dokazuje namreč, da obvestila o prispelem pismu ni prejela).
Na podlagi obvestila (ki je bilo tožeči stranki na vratih puščeno dne 8. 11. 2017) se je namreč tožeča stranka seznanila (tudi) s posledicami opustitve dviga pošiljke v 15 dnevnem roku. Prav tako s tem, kaj se po poteku tega roka zgodi s samo pošiljko, če naslovnik predalčnika nima oziroma če je njegov predalčnik neuporaben. Tožeča stranka je s prejemom obvestila vedela, da se bo vročitev štela za opravljeno tudi v primeru, če pisma na pošti ne bo dvignila (in se bo to - zaradi tega, ker hišnega predalčnika nima - vrnilo sodišču).
Po poteku 15-dnevnega roka se je štelo, da je bil plačilni nalog tožeči stranki vročen, čeprav tega - kot pravi sama - dejansko ni prejela oziroma pravilneje, tega (v zakonskem roku 15 dni) ni prevzela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014193
KZ-1 člen 264, 264/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
dajanje daril za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obljuba nagrade - uradno dejanje - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba
Zakonski znak "obljubil" je dovolj določno opredeljen že v zakonu, zato ni potrebno, da bi bil v opisu konkretnega dejanskega stanu opisan z drugimi besedami (način dajanja obljube pa ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja).
V opisu dejanja ni konkretiziran zakonski znak "resnični vpliv" obtoženca pri uradni osebi. Gre namreč za objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, ki je razviden navzven in torej mora biti opisan s konkretnimi dejstvi in okoliščinami (ali gre za resnični vpliv zaradi znanstva, prijateljstva, sorodstva, nadrejenega položaja itd.), zato zgolj ponavljanje abstraktnega zakonskega znaka v konkretnem opisu dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje.
Zgolj z besedno zvezo "izdaje delovnega dovoljenja tujcu" (brez navedbe konkretne zadeve, v kateri naj bi uradna oseba izdala delovno dovoljenje, in imena tujca, kateremu naj bi bilo to delovno dovoljenje izdano) ni dovolj konkretiziran niti zakonski znak "uradno dejanje", saj ni opisan s takšnimi dejstvi in okoliščinami, da bi ga bilo mogoče ločiti od drugih istovrstnih uradnih dejanj, zato je takšna opredelitev tega zakonskega znaka presplošna.
Tudi če tožeča stranka toženke pred vložitvijo tožbe ne opomni na zunajsodno izpolnitev zahtevka, to nujno ne pomeni, da toženka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih opomin ni potreben, ker je že iz njenega ravnanja razvidno, da nasprotuje izpolnitvi zahtevka.
Nagib strank pri sklepanju konkretnega sporazuma ni bil v tem, da bi se ugotovila resnična in v preteklosti izvedena toženkina vlaganja v predmetno nepremičnino, ki bi temeljila na rekonstrukciji realnega denarnega toka, kot je bil dejansko realiziran v kritičnem času, temveč, da bi se z navajanjem enormnih vlaganj ustvarila visoka, povsem nerealna hipotekarna terjatev, s katero bi (lahko) stranki sporazuma tožnici preprečili njeno učinkovito in upravičeno participacijo na skupnem premoženju.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - obračun izvršitelja - zahteva za obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - varščina - vložitev vloge pri sodišču
Izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja, najprej plača upnik, zato je tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8 dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov zoper upnika. Zato je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču.
Zahteva po plačilu varščine predstavlja diskrecijo izvršitelja, posledica neplačila varščine pa je v ustavitvi izvršbe. Zakon upniku sicer omogoča, da v primeru, če ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, pri izvršitelju vloži zahtevo, da o tem odloči sodišče. Takšno zahtevo pa mora upnik vložiti pri izvršitelju, saj ta v nasprotnem primeru ni seznanjen z upnikovo zahtevo ter sodišče obvesti o neplačilu varščine, zadevo statistično odčrta, posledica pa je ustavitev postopka. Zaradi takšnega razmerja med upnikom in izvršiteljem mora upnik zahtevo za presojo varščine vložiti pri izvršitelju.
plača - izostanek stranke z naroka - pravica do izjave - opravičilo
Tožnik v zvezi z opravičili glede izostanka z narokov oziroma glede prošenj za preložitev narokov ni predložil dokazil glede razlogov, ki naj bi mu onemogočali pristop na narok. Šele k pritožbi je predložil odločbo ZZZS, da je zaradi bolezni začasno nezmožen za delo v spornem obdobju. Sodišče prve stopnje je resda ravno v tem času opravilo glavno obravnavo v predmetni zadevi, a ker tožnik ni pravočasno in z ustreznimi dokazili dokazoval upravičenega razloga za izostanek z naroka, sodišče v zvezi z očitanim ni kršilo določil pravdnega postopka (115. člen ZPP), posledično tožencu zaradi postopanja sodišča prve stopnje ni bila kršena pravica do izjave v postopku.
Četudi je tožena stranka tožnici nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi in tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni imela prejemkov iz tega naslova, to še ne pomeni, da je zaradi tega, ker je bila v tem času kot dolžnica udeležena v postopku izvršbe, v zvezi s katero so ji nastali stroški, podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi bilo v vzročni zvezi z zatrjevano premoženjsko škodo. Tudi ne drži pritožbena navedba, da že zgolj dikcija nezakonita odpoved kaže na to, da gre za protipravno ravnanje tožene stranke.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nesubstanciran dokazni predlog - materialno procesno vodstvo - zahteva za izvedbo naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - dokazna listina v tujem jeziku
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe izrecno zahtevala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče kljub temu ugotavlja, da bi bila razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zgolj iz tega razloga nesmiselna in neekonomična. Sodišče prve stopnje je namreč zaradi nesubstanciranosti dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in zakonite zastopnice tožeče stranke le-te pravilno in utemeljeno zavrnilo, pravdni stranki pa zaradi specifičnih določb ZPP na naroku tudi ne bi mogli podajati novih navedb niti se opredeljevati do navedb nasprotne stranke, zato pritožbeno sodišče kljub omenjeni kršitvi, izpodbijane sodbe ni razveljavilo.
Postopanje po 108. členu ZPP, v primeru, ko je v tujem jeziku zgolj listina kot predloženi dokaz, ne pride v poštev.
Tožeča stranka sicer navaja, da je zaslišanje omenjenih oseb predlagala kot dokaz svojih navedb iz I. točke dopolnitve tožbe, vendar pa takšno stališče ni sprejemljivo, saj ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo dejstva, ki so ali pa tudi niso pravno pomembna, temveč je naloga stranke, da ob navedbi dokaznega predloga določno navede, o čem konkretno bo priča izpovedovala.
gospodarski spor majhne vrednosti - osebna vročitev - neosebna vročitev - vročanje odgovora na tožbo - načelo konktradiktornosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - tehtanje pravic v koliziji - rok za odgovor na navedbe nasprotne stranke v sporu majhne vrednosti - zamuda prekluzivnega roka
Sodišče prve stopnje bi moralo pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP, torej osebno.
Katera pisanja morajo biti vročena osebno je sicer določeno v prvem odstavku 142. člena ZPP. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se tudi druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga, potrebna večja previdnost. Zadnji pogoj, torej potrebo po večji previdnosti, lahko med drugim utemelji tudi zagotavljanje načela kontradiktornosti pri pomembnih procesnih dejanjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009965
ZPP člen 8, 110, 285, 328. OZ člen 275. ZD člen 142.
materialno procesno vodstvo - neenakopravno obravnavanje - nesklepčnost tožbe - subrogacija po zakonu - pravni interes za izpolnitev obveznosti - cesijska pogodba - aktivna in pasivna legitimacija strank - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - tek zakonskih zamudnih obresti - očitna pisna pomota
Na naroku je sodišče v okviru materialnoprocesnega vodstva opozorilo tožnico na nesklepčnost tožbe glede razlogov za izplačilo zavarovalnine, zamudnih obresti in stroškov opomina. Takšnega opozorila nikakor ni moč oceniti v smislu priviligiranja tožnice. Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo 285. člena ZPP, v katerem je zaobjeto načelo materialno procesnega vodstva.
Rok, ki ga določi sodišče, se lahko na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to upravičeni razlogi. Pritožnik prvega sodišča ni obvestil o razlogih, ki bi terjali daljši rok za odgovor na tožničino pripravljalno vlogo, in ni zaprosil za podaljšanje roka. Tudi na zadnji glavni obravnavi na to problematiko ni opozoril in ni uveljavljal nikakršnih kršitev določb pravdnega postopka. Zato so njegova pritožbena izvajanja o neenakopravnem obravnavanju pravdnih strank povsem neutemeljena.
Po določbi 275. člena OZ preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes. Tožnica je imela pravni interes za izpolnitev obveznosti do banke, saj je imela banka pri njej zavarovano svojo terjatev do pokojnega A. A. Pravice iz pogodbe o limitu pa so prešle na tožnico tudi na pogodbenem temelju - cesijski pogodbi.
konec izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - predlog za razširitev izvršbe
Predlog, ki je podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnjo predlagano sredstvo izvršbe med izvršilnim postopkom, prepreči zaključek izvršilnega postopka, ki se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci postopka ne morejo več opraviti procesnih dejanj.
Konec oziroma ustavitev postopka bo pomenila tudi ustavitev izvršbe, medtem ko ustavitev izvršbe ne pomeni nujno že tudi konca postopka.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 5.
izvršilni stroški - kriterij potrebnosti stroškov - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja
Razpis rubeža je dejanje v zvezi z rubežem, ki ga sodišče prve stopnje ne bi smelo ovrednotiti ločeno kot samostojno opravilo, ampak le v okviru tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
odškodnina za nematerialno škodo - izvedenec medicinske stroke
Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je obrazložilo primernost izvedenca travmatologa, temeljijo na pojasnilu v prvi dopolnitvi pisnega izvedenskega mnenja, v katerem izvedenec travmatološke stroke kompetentno daje pojasnilo o svoji ustrezni strokovni usposobljenosti za ugotavljanje obsega tožničine škode glede na telesne poškodbe, ki jih je utrpela tožnica v obravnavani nezgodi.
prevzem dolga - pogodba o prevzemu dolga - soglasje upnika - privolitev upnika v prevzem dolga - solidarno poroštvo - sprememba lastništva - pravna oseba
Toženec ni uspel izkazati, da je njegova obveznost iz solidarnega poroštva prenehala zaradi prevzema dolga s strani novega lastnika kreditojemalca. Toženec ni izkazal soglasja upnika za prenos poslovnega deleža, niti soglasja za prenos solidarnega poroštva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00010508
ZPP člen 236, 287, 287/2, 451. SZ-1 člen 50, 53, 68, 68/3, 71. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5.
pasivna legitimacija najemnika v sporih upravnika za plačilo obratovalnih stroškov - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - pasivna legitimacija upravnika - protispisnost - dokazna ocena - opredelitev do dokazov
Upravnikova obveznost, da tretji osebi (tožeči stranki) izpolni denarno obveznost, ki izvira iz posla, sklenjenega v imenu in za račun etažnih lastnikov, nastopi šele, ko prejme plačilo od posameznega etažnega lastnika. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka niti ni prerekala navedb tožene stranke, da plačil etažnih lastnikov ni prejela.
Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje tudi na določbo tretjega odstavka 68. člena SZ-1. Navedena določba namreč ne pomeni, da zaradi izostanka seznama etažnih lastnikov posel ne bi bil sklenjen ali da bi spremenil svojo pravno naravo tako, da bi iz posebne vrste mandatne pogodbe, in sicer pooblastilne pogodbe, na podlagi katere se mandatar zaveže opraviti posel v imenu in za račun mandanta, prešel v mandatno pogodbo običajnega tipa, pri kateri se do tretjega zavezuje upravnik v svojem imenu in za račun etažnega lastnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011283
ZKP člen 355, 355/1, 371, 371/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
pravica do učinkovite obrambe - vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe - kaznivo dejanje nasilja v družini
Za obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP pa je ob zatrjevanju, da je sodišče kršilo pravico obrambe na glavni obravnavi, potrebno zatrjevati, da je to vplivalo ali moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe. Zagovornica take trditve v pritožbi ne navaja in tako ostaja pri razlagi zatrjevane kršitve nedorečena.
Pravica do učinkovite obrambe, ki se obdolžencu zagotavlja s prvim odstavkom 355. člena ZKP, v katerem je opredeljeno, da sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi, bi bila obdolžencu onemogočena, če bi sodba temeljila na dejstvih, ki na glavni obravnavi v kontradiktornem postopku niso bila obravnavana, ali pa na dokazih, ki niso bili izvedeni na glavni obravnavi. Nič od navedenega pa se v obravnavani zadevi ni zgodilo.