ZPP člen 154, 154/2, 156, 158, 188, 188/3, 196. ZIZ člen 168. ZOdvT člen 14, 19.
povrnitev pravdnih stroškov - kriterij uspeha strank - pravni interes za tožbo - potrebnost vložitve tožbe - dokaz o dolžnikovi lastnini - izjema od pravila - kriterij krivde - enotni nujni sosporniki - pridobitelj lastninske pravice - vmesni pridobitelj - odmera odvetniških stroškov - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Temeljno merilo za odločitev, katera stranka nosi stroške v notranjem razmerju med pravdnima strankama, je kriterij uspeha strank v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku. V pravdi je v celoti uspela tožena stranka, zato ji je tožnica dolžna povrniti nastale pravdne stroške.
Šteje se, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla, čeprav je imela ob vložitvi tožbe zanjo pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže. Enako velja tudi glede potrebnosti tožbe.
Ker je bila torej nasprotna tožba vložena v pravdi, v kateri je imela (dotedanja) tožeča stranka svojega pooblaščenca, bi prvostopenjsko sodišče ne smelo pri vročanju nasprotne tožbe tega dejstva zaobiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - visokošolski učitelj
Tožničino stališče, da je mogoče zagrešiti kršitev iz 37. člena ZDR-1 le z aktivnim ravnanjem, ni pravilno, saj lahko delavec (potencialno) škoduje interesom delodajalca tudi z opustitvami dolžnega ravnanja (denimo neizvajanjem izpita na razpisani termin, neodzivanjem na izrecna navodila delodajalca ipd.). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni ravnala skladno z izrecnimi navodili delodajalca ter da je kršila svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kot se ji očita v pisnem opozorilu in odpovedi, je jasno, da gre za dejanja in opustitve, s katerimi lahko nastane škoda toženi stranki, saj gre za kršitve, povezane s študenti, ki jim je tožena stranka dolžna zagotavljati ustrezen študijski program in vse, kar je z njim povezano, odrazijo pa se lahko tudi na ugledu tožene stranke.
SPZ člen 73, 75, 75/1, 75/2, 76, 99, 99/3, 100. OZ člen 133, 133/1. ZPP člen 8.
sosedsko pravo - urbano naselje - prepoved medsebojnega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - zaščita lastnika pred vznemirjanjem - negatorna imisijska tožba - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - deliktna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi imisij - prepovedane imisije - direktne imisije - bistvene imisije - čezmerne imisije - krajevno običajna meja imisij - škodljive imisije - vlaga v stanovanju - odtekanje meteornih padavin - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - posebne naprave - montaža strešnih žlebov - vzdrževalna dela na nepremičnini - odpadel omet - garaža kot pomožni objekt - čiščenje žlebov - vlažna plošča - sanacija objekta - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - odprava zamakanja - možnost sanacije objekta
Toženčeva garaža, ki se s streho stika s sosednjo zgradbo, ki je v lasti tožnika, sama po sebi ni neposredna imisija, niti ni posredna imisija, ki bi presegala krajevno običajno mero, ali povzročala znatno škodo. Enako velja za meteorno vodo, zračnost in odpadli material ter vlago, ki se širi na tožnikov severni zid po zraku ali zemljini tožene stranke.
V obravnavani zadevi ni posebne naprave, ki bi usmerjala imisije na tožnikovo nepremičnino. Morebitna vlaga, ki se širi na tožnikov severni zid po zraku ali zemljini, ki je v lasti tožene stranke, pa je posredna in ne direktna imisija.
Stroški sanacije tožnikovega zidu niso posledica čezmernega vznemirjanja njegove lastninske pravice s strani tožene stranke, temveč odraz obstoječega, večdesetletnega (prostorskega) stanja predmetnih nepremičnin v centru Ljubljane in popolnega nevzdrževanja stavbe, ki je v tožnikovi lasti.
regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Trditve o ″večjih stroških kot potrebnih″ sicer lahko predstavljajo in izkazujejo zgolj premoženjsko škodo, ne pa tudi ″nenadomestljive oziroma težko nadomestljive″ škode, izkazanost katere je kot pogoj določen v 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
brezposelna oseba - evidenca brezposelnih oseb - načelo zaslišanja strank - kršitev enakega varstva pravic
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb zgolj predložitev ali nepredložitev listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, temveč morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta. Takšna temeljna procesna garancija je tudi načelo varstva pravic iz 7. člena ter načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo.
plačilo vrtca - dohodek družine - osebni avtomobil
Ker družino sestavljajo tri osebe, znese povprečni mesečni dohodek na osebo na podlagi 20. člena ZUPJS 869,60 EUR, oziroma 87,71 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji, ki je v letu 2012 znašala 991,44 EUR. To pa pomeni, da je bila tožnica na podlagi 24. člena ZUPJS zakonito razvrščena v 8 dohodkovni razred, za katerega je določeno 66 % plačilo staršev od cene programa vrtca, ko znaša povprečni mesečni dohodek na osebo nad 82 do 99 % neto povprečne plače.
umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Tožnica je sodišču prve stopnje posredovala umik tožbe, z obrazložitvijo, da je po vložitvi tožbe tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek tožnice, zato tožnica nima več pravnega interesa za nadaljnji postopek. Navedla je tudi, da v skladu s 158. členom ZPP zahteva, da ji tožena stranka povrne nastale stroške postopka, ki jih je v vlogi tudi specificirala. Zato bi sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o zahtevku tožnice, da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - nadurno delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - višek ur
Po 45. členu KPJS znaša višina dodatka za delo preko polnega delovnega časa 30 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in se ta dodatek obračunava za čas, ko javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa. Glede na neenakomerno razporejen delovni čas in šestmesečno referenčno obdobje, v katerem se morajo ure, ki so v neenakomerno razporejenem delovnem času opravljene, izravnati, se kot delo preko polnega delovnega časa po poteku šestmesečnega referenčnega obdobja štejejo (in plačajo) vse ure, ki po tem obdobju še ostanejo neizravnane. Nasprotni udeleženec ni dokazal pravilnega izplačila teh ur članom predlagatelja, kar predstavlja kršitev določb kolektivne pogodbe.
Dokler delodajalec tožnici ni zagotovil dela na delovnem mestu, ki ustreza novo priznanim omejitvam, je tožnici še vedno zagotavljal opravljanje dela na delovnem mestu, ki ustreza omejitvam po prejšnji invalidski odločbi in je tako bil začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost po novi invalidski odločbi odvisen od začetka dela na drugem delovnem mestu, ki ustreza novim stvarnim omejitvam in takrat je tudi konec izplačevanja nadomestila za invalidnost na podlagi prejšnje invalidske odločbe. Ta je torej odvisen od prenehanja dela na delovnem mestu v skladu s prvotno invalidsko odločbo.
denarna terjatev v tuji valuti - obrestovanje terjatev v tuji valuti
Upnik v izvršilnem postopku nima možnosti (za razliko od pravdnega postopka, kjer se izvršilni naslov šele oblikuje), da pretvori obveznost v tuji valuti v domačo valuto na trenutek vložitve predloga za izvršbo, saj bi s tem zahteval izvršbo za drugačno obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Vendar v obravnavani zadevi s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov, v katerem je obveznost opredeljena v tuji valuti, kar velja tudi za zamudne obresti, ki so opisno opredeljene v skladu z materialnim pravom države izvora izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ).
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - gostota zavarovalne dobe
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je tožena stranka splošni pogoj iz 59. člena ZUTD napačno uporabila. Ta ne določa, da bi moral zavarovanec izpolnjevati pogoja gostote po ponovni zaposlitvi v trajanju vsaj 9 mesecev. Tako je določal prejšnji 71. člen. Določa zgolj splošni pogoj za priznavanje pravice iz naslova brezposelnosti, to je pogoj 9 mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih, kar pa tožnik izpolnjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSK00011135
ZDZdr člen 30, 31, 31/1, 33, 33/1, 40, 46, 47, 47/2. URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZPP člen 95, 339, 339/2-8. ZOdv člen 16, 16/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve - odvetniški pripravnik - narok - obvezno zastopanje po odvetniku - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do izjave - omejitev osebne svobode - poseg v ustavne pravice posameznika
Na naroku v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve je predpisano obvezno zastopanje po odvetniku.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00011209
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - direktor - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sklep o imenovanju
Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče, da na podlagi podatkov (zbranih do odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) še ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je bil tožnik od spornega dne imenovan za direktorja tožene stranke, zaradi česar posledično nima zahtevka za izstavitev pogodbe o zaposlitvi. Takšno stališče je pravilno. Pritožnik ni z verjetnostjo izkazal, da je v času odločanja sodišča o predlogu za začasno odredbo imenovan za direktorja tožene stranke in kot tak vpisan v sodni register.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - ponovna cenitev nepremičnine - razlogi za izločitev
Dolžnica ni podala nobenih konkretiziranih razlogov za izločitev cenilca, kot sicer navaja v pritožbi. Golo nestrinjanje z njegovo predhodno cenitvijo ni zakonski razlog, ki bi preprečeval, da ponovno opravi cenitev nepremičnin.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje glede ugovora o zastaranju terjatev, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje na podlagi določil 202. člena ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kar je nedvomno tudi terjatev za plačilo nadur, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je tožnica vložila tožbo 28. 1. 2015, torej so vsi njeni zahtevki za plačilo nadur do 28. 1. 2010 zastarani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00010274
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1-11, 371/2.. KZ-1-UPB2 člen 45, 45/2, 74, 75, 76, 230, 230/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna in nepopolna ugotovitve dejanskega stanja - dokazi in dokazna ocena - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - odločba o odvzemu premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - stranska denarna kazen - koristoljubnost
Iz 2. člena Zakona o delnem povračilu nadomestila plač (ZDPNP) izhaja, da pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba. Da je to pravica delodajalca je izrecno navedeno v „naslovu“ 8. člena zakona (uveljavljanje pravice delodajalca do delnega povračila nadomestil plač in uveljavljanje povračila stroškov usposabljanja) in samega teksta tega člena. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je o tem tudi že zavzelo stališče v sodbi opr. št. I Ips 9824/2010 z dne 12.9.2013, ko je med drugim navedlo, da sklepanje pogodb za pridobitev nepovratnih sredstev družbe (subvencija za nadomestitev dela plače za delavce) spada v okvir opravljanja gospodarske dejavnosti, saj gre le za enega od načinov pridobitve finančnih virov, namenjenih poslovanju družbe (finančno poslovanje).
Po KZ-1 je izrek denarne kazni kot stranske kazni na podlagi drugega odstavka 45. člena izjema od pravila, da se storilcu kaznivega dejanja izreče kazen, ki je predpisana za storjeno kaznivo dejanje (prvi odstavek 45. člena KZ-1), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni dopustno pojma koristoljubnosti tolmačiti širše ter v škodo obdolžencu. Tolmačenje v škodo je torej tisto, da je koristoljubnost podana tudi tedaj, kadar storilec zadrži kaznivo dejanje zato, da bi komu drugemu pridobil (premoženjsko) korist. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče poseglo v izpodbijano sodbo tako, je iz opisa kaznivega dejanja izpustilo besedilo „iz koristoljubnosti“ in v odločbi o kazenski sankciji (glede denarne kazni), ko je odločilo, da se denarni kazni ne izrečeta. Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo tudi v kazenski zadevi pod opr. št. II Kp 2875172017 z dne 23.11.2017.