CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSK00011135
ZDZdr člen 30, 31, 31/1, 33, 33/1, 40, 46, 47, 47/2. URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZPP člen 95, 339, 339/2-8. ZOdv člen 16, 16/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve - odvetniški pripravnik - narok - obvezno zastopanje po odvetniku - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do izjave - omejitev osebne svobode - poseg v ustavne pravice posameznika
Na naroku v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve je predpisano obvezno zastopanje po odvetniku.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kaznivo dejanje poslovne goljufije - overitev lažne vsebine - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe je v nasprotju sam s seboj - razlogi o odločilnih dejstvih - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - direktni naklep - kršitev pravice do obrambe - konkretizacija pritožbenih očitkov - načelo proste presoje dokazov - celovita dokazna ocena - preslepitveni namen - pravica tujca do uporabe svojega jezika - sostorilstvo - pogodba o finančnem najemu - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - spremenjen opis dejanja obdolžencu v korist - stek kaznivih dejanj - pogojna obsodba - stranska denarna kazen
Za navedeno kaznivo dejanje je po prvem odstavku 196. člena KZ-1 v zakonu zagrožena kazen do enega leta zapora, tako, da nastopi zastaranje kazenskega pregona po preteku šest let od storitve kaznivega dejanja (člen 90/5 KZ-1). Ker iz izreka napadene sodbe izhaja, da navedeni prispevki niso bili plačani od meseca junija 2011 do meseca marca 2012, je tako nastopilo zaradi neplačila prispevkov v izreku napadene sodbe navedenim delavcem, zastaranje kazenskega pregona, ko je preteklo šest let od storitve kaznivega dejanja, tako, da je večina zastarala že v letu 2017, oziroma marca 2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00009077
OZ člen 131, 179. URS člen 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2. ZPP člen 155.
varstvo osebnostnih pravic - razžalitev časti in dobrega imena - varstvo časti in ugleda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - odškodninska odgovornost - protipravnost - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - svoboda govora - objektivno žaljiva izjava - trditve o dejstvih - kontekst podanih izjav - javni interes - javna oseba - poklicna materialna imuniteta poslancev Državnega zbora RS - politični govor - omejitve političnega govora - parlamentarna razprava - omejitev parlamentarne razprave - svoboda parlamentarne razprave - potni stroški odvetnika
Po stališču ESČP je svoboda parlamentarne razprave še prav posebej varovana (elevated level of protection), saj gre za enega od temeljev demokratične družbe oziroma učinkovite demokracije. Pri tem opozarja na pomen poslanske imunitete, ki se sicer v Sloveniji nanaša le na kazensko odgovornost, vendar je po stališču ESČP primerno, da je parlamentarni govor omejen pravzaprav le tedaj, ko je ta omejitev namenjena varstvu parlamentarne debate same, da lahko ta poteka v miru in nemoteno, in sicer zlasti z notranjimi disciplinskimi ukrepi parlamenta samega. ESČP razlaga, da imajo države zelo zožen obseg reguliranja vsebine parlamentarne razprave, npr. zaradi preprečevanja neposrednega ali posrednega pozivanja k nasilju, pri čemer izrecno poudarja pravice parlamentarne manjšine, potrebo po dialogu in strpnosti.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 18, 22, 54, 118, 200, 200/3.. URS člen 2, 49.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 4.
Glede na obstoječo sodno prakso, delavec, ki med trajanjem razmerja, ki ima vse elemente delovnega razmerja, pri delodajalcu začne notranjo pot varstva pravic, pa potem v roku, iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1, ne zahteva sodnega varstva, zaradi tega ne izgubi pravice, da kasneje ob prenehanju tega razmerja, sodno varstvo zahteva neposredno pred sodiščem, na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da na ugotovitev obstoja delovnega razmerja ne vpliva, da si je tožnica med sodelovanjem s toženo stranko uredila status samostojne podjetnice, in da ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta novinar poročevalec in specializiran novinar.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00010274
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1-11, 371/2.. KZ-1-UPB2 člen 45, 45/2, 74, 75, 76, 230, 230/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna in nepopolna ugotovitve dejanskega stanja - dokazi in dokazna ocena - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - odločba o odvzemu premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - stranska denarna kazen - koristoljubnost
Iz 2. člena Zakona o delnem povračilu nadomestila plač (ZDPNP) izhaja, da pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba. Da je to pravica delodajalca je izrecno navedeno v „naslovu“ 8. člena zakona (uveljavljanje pravice delodajalca do delnega povračila nadomestil plač in uveljavljanje povračila stroškov usposabljanja) in samega teksta tega člena. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je o tem tudi že zavzelo stališče v sodbi opr. št. I Ips 9824/2010 z dne 12.9.2013, ko je med drugim navedlo, da sklepanje pogodb za pridobitev nepovratnih sredstev družbe (subvencija za nadomestitev dela plače za delavce) spada v okvir opravljanja gospodarske dejavnosti, saj gre le za enega od načinov pridobitve finančnih virov, namenjenih poslovanju družbe (finančno poslovanje).
Po KZ-1 je izrek denarne kazni kot stranske kazni na podlagi drugega odstavka 45. člena izjema od pravila, da se storilcu kaznivega dejanja izreče kazen, ki je predpisana za storjeno kaznivo dejanje (prvi odstavek 45. člena KZ-1), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni dopustno pojma koristoljubnosti tolmačiti širše ter v škodo obdolžencu. Tolmačenje v škodo je torej tisto, da je koristoljubnost podana tudi tedaj, kadar storilec zadrži kaznivo dejanje zato, da bi komu drugemu pridobil (premoženjsko) korist. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče poseglo v izpodbijano sodbo tako, je iz opisa kaznivega dejanja izpustilo besedilo „iz koristoljubnosti“ in v odločbi o kazenski sankciji (glede denarne kazni), ko je odločilo, da se denarni kazni ne izrečeta. Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo tudi v kazenski zadevi pod opr. št. II Kp 2875172017 z dne 23.11.2017.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00009687
ZFPPIPP-UPB8 člen 42. ZGD člen 263. ZPP-UPB3 člen 286.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - prekluzija dejstev in dokazov - nesklepčna tožba
Enako velja tudi glede odškodninske pravne podlage po četrtem odstavku 263. člena ZGD-1. Zakon namreč na tem mestu omogoča neposredni zahtevek upnikov za povrnitev družbine škode, ki so jo povzročili in zanjo odgovarjajo družbi člani organov vodenja in nadzora. Vendar ima ta zahtevek naravo vzporednega zahtevka, saj gre za odškodninski zahtevek družbe, ki ga uveljavljajo upniki, in je vezan na pogoj, da družba upnikom ne more poplačati njihovih terjatev. V tej zvezi pa lahko upniki uveljavljajo omenjeni odškodninski zahtevek le do višine svojih terjatev, upoštevaje ob tem, da odškodninski zahtevek po četrtem odstavku 263. člena ZGD-1 uveljavljajo v svojem imenu in za svoj račun. V konkretnem primeru pa sta tožnika uveljavljala odškodninski zahtevek v svojem imenu, a za račun stečajne mase. Poleg tega pa je uveljavitev odškodninskega zahtevka po tej pravni podlagi po začetku stečaja nad družbo nedopustna tudi z vidika enake obravnave upnikov v stečajnem postopku.
regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Trditve o ″večjih stroških kot potrebnih″ sicer lahko predstavljajo in izkazujejo zgolj premoženjsko škodo, ne pa tudi ″nenadomestljive oziroma težko nadomestljive″ škode, izkazanost katere je kot pogoj določen v 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Te zakonske zahteve sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je zato obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00011209
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - direktor - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sklep o imenovanju
Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče, da na podlagi podatkov (zbranih do odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) še ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je bil tožnik od spornega dne imenovan za direktorja tožene stranke, zaradi česar posledično nima zahtevka za izstavitev pogodbe o zaposlitvi. Takšno stališče je pravilno. Pritožnik ni z verjetnostjo izkazal, da je v času odločanja sodišča o predlogu za začasno odredbo imenovan za direktorja tožene stranke in kot tak vpisan v sodni register.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - ponovna cenitev nepremičnine - razlogi za izločitev
Dolžnica ni podala nobenih konkretiziranih razlogov za izločitev cenilca, kot sicer navaja v pritožbi. Golo nestrinjanje z njegovo predhodno cenitvijo ni zakonski razlog, ki bi preprečeval, da ponovno opravi cenitev nepremičnin.
insolventnost družbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Izpodbojna so tudi pravna dejanja, s katerimi je dolžnik neodplačno razpolagal s svojim premoženjem, in kot taka štejejo tudi opustitve pravdnih dejanj, zaradi katerih stečajni dolžnik izgubi premoženjsko pravico, ali pa zanj nastane premoženjska obveznost. Za ta dejanja oz. opustitve ni mogoče trditi, da so bila lahko storjena le v korist osebe, ki je sicer imela do stečajnega dolžnika upniški položaj.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010600
URS člen 31. ZP-1 člen 11a, 25, 25/2, 136, 136/1, 136/1-2, 156, 156-3. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8.
postopek o prekršku - prepoved ponovnega sojenja v isti stvari - ne bis in idem - kršitev materialnih določb zakona - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov
Ker je postala sodba Okrajnega sodišča v Kamniku PR 254/2017-1506 z dne 30. 8. 2017 (delno) pravnomočna v odločitvah o odgovornosti, globi in stroških postopka in je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo v tem delu (ponovno) odločilo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je podana kršitev iz 3. točke 156. člena ZP-1.
Višje sodišče preizkuša utemeljenost pritožbenih navedb glede na razloge sodbe, zato bi morala predlagateljica navesti substancirane pritožbene navedbe, da je mogoče obdolženki le z izrekom odvzema motornega vozila, last A. A., preprečiti posest motornega vozila in s tem ponavljanje prekrškov, kar je sicer namen izreka stranske sankcije odvzema motornega vozila.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje glede ugovora o zastaranju terjatev, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje na podlagi določil 202. člena ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kar je nedvomno tudi terjatev za plačilo nadur, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je tožnica vložila tožbo 28. 1. 2015, torej so vsi njeni zahtevki za plačilo nadur do 28. 1. 2010 zastarani.
sodba na podlagi odpovedi - odločitev o pravdnih stroških - posvet s stranko
V konkretnem sporu je bil posvet in konferenca s stranko zajet v stroških odgovora na tožbo, zato ni bilo podlage, da sodišče opravljen posvet in konferenco za stranko upošteva kot samostojno storitev.
denarna terjatev v tuji valuti - obrestovanje terjatev v tuji valuti
Upnik v izvršilnem postopku nima možnosti (za razliko od pravdnega postopka, kjer se izvršilni naslov šele oblikuje), da pretvori obveznost v tuji valuti v domačo valuto na trenutek vložitve predloga za izvršbo, saj bi s tem zahteval izvršbo za drugačno obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Vendar v obravnavani zadevi s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov, v katerem je obveznost opredeljena v tuji valuti, kar velja tudi za zamudne obresti, ki so opisno opredeljene v skladu z materialnim pravom države izvora izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ).
Pri navideznih pogodbah gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani za izjavo volje navzven. Dokazno breme za dokazovanje navideznosti je na strani tožeče stranke.
Bistvo pravice do pokojnine je pravica posameznika, da na podlagi plačanih prispevkov pridobi in uživa pokojnino, katere višina je odvisna od plačanih prispevkov. Nedvomno so delavci in delodajalci dolžni plačevati prispevke tudi od plačila za delo preko polnega delovnega časa. Predpisi o delovnih razmerjih so v različnih časovnih obdobjih različno določali zgornjo omejitev dovoljenih ur dela preko polnega delovnega časa, plačila zanje pa so se na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštevala v pokojninsko osnovo. Dolžnost sporočanja podatkov, da se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uresničujejo skladno s predpisi, je na delodajalcu oziroma na drugih zavezancih za prispevek in ne na delavcu.
Tožnica je zatrjevala in dokazala obstoj odločilnih dejstev, torej, da je v spornem obdobju opravljala delo preko polnega delovnega časa, in da se je to delo po takratnih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj, saj v nasprotnem primeru za tako delo niti ne bi dobila plačila niti ne bi bili plačani prispevki.