odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - odpoklic s funkcije - sporazum
Sporni sporazum je bil veljavno sklenjen med tožnikom in tedanjo zakonito zastopnico tožene stranke, ki je bila na podlagi sklepa nadzornega sveta tožene stranke imenovana za vršilko dolžnosti direktorja tožene stranke. Zato tožniku na podlagi tega sporazuma pripada odpravnina v dogovorjenem znesku.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv za dopolnitev predloga - izjava o premoženjskem stanju - novela zakona o sodnih taksah - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - tek roka - upoštevanje praznikov
Ni naloga sodišča, da strankam sestavlja vloge v postopku taksne oprostitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Te zakonske zahteve sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je zato obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
močnejša pravica - priposestvovanje - dokončna ureditev meje
Sodišče prve stopnje je moralo za zaključek, da je za določitev meje izpolnjen kriterij močnejše pravice, ugotoviti, ali je predlagateljica dokazala trditve o nemoteni dobroverni lastniški posesti svojih pravnih prednikov na spornem mejnem prostoru na zatrjevan način: z dovozi z živino in za dostop do gospodarskega objekta po obstoječi poljski cesti, z odlagališčem gnoja, čiščenjem in košnjo, ker je nasprotni udeleženec zatrjevan način izvajanja posesti in dobrovernost pravnih prednikov predlagateljice argumentirano prerekal.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dobrovernosti predlagateljičinega pravnega prednika - očeta, čeprav je to bilo sporno dejstvo in tudi pravno odločilno v tem nepravdnem postopku za presojo obstoja okoliščin za določitev meje po kriteriju močnejše pravice. Dopis s skico (B2, B19) pa dokazuje najmanj dvom predlagateljičinega pravnega prednika o tem, da je lastnik spornega mejnega prostora.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00011209
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 272.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - direktor - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sklep o imenovanju
Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče, da na podlagi podatkov (zbranih do odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) še ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je bil tožnik od spornega dne imenovan za direktorja tožene stranke, zaradi česar posledično nima zahtevka za izstavitev pogodbe o zaposlitvi. Takšno stališče je pravilno. Pritožnik ni z verjetnostjo izkazal, da je v času odločanja sodišča o predlogu za začasno odredbo imenovan za direktorja tožene stranke in kot tak vpisan v sodni register.
trditveno in dokazno breme - dokazi in izvajanje dokazov
Tožeča stranka je v prvostopenjskem postopku podala obsežno in zagotovo zadostno trditveno podlago o vseh za pravdo odločilnih dejstvih.
Takšnim trditvam bi lahko tožena stranka konkretizirano ugovarjala, zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da se nanjo (procesno) trditveno in dokazno breme ni prevalilo.
SPZ člen 73, 75, 75/1, 75/2, 76, 99, 99/3, 100. OZ člen 133, 133/1. ZPP člen 8.
sosedsko pravo - urbano naselje - prepoved medsebojnega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - zaščita lastnika pred vznemirjanjem - negatorna imisijska tožba - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - deliktna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi imisij - prepovedane imisije - direktne imisije - bistvene imisije - čezmerne imisije - krajevno običajna meja imisij - škodljive imisije - vlaga v stanovanju - odtekanje meteornih padavin - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - posebne naprave - montaža strešnih žlebov - vzdrževalna dela na nepremičnini - odpadel omet - garaža kot pomožni objekt - čiščenje žlebov - vlažna plošča - sanacija objekta - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - odprava zamakanja - možnost sanacije objekta
Toženčeva garaža, ki se s streho stika s sosednjo zgradbo, ki je v lasti tožnika, sama po sebi ni neposredna imisija, niti ni posredna imisija, ki bi presegala krajevno običajno mero, ali povzročala znatno škodo. Enako velja za meteorno vodo, zračnost in odpadli material ter vlago, ki se širi na tožnikov severni zid po zraku ali zemljini tožene stranke.
V obravnavani zadevi ni posebne naprave, ki bi usmerjala imisije na tožnikovo nepremičnino. Morebitna vlaga, ki se širi na tožnikov severni zid po zraku ali zemljini, ki je v lasti tožene stranke, pa je posredna in ne direktna imisija.
Stroški sanacije tožnikovega zidu niso posledica čezmernega vznemirjanja njegove lastninske pravice s strani tožene stranke, temveč odraz obstoječega, večdesetletnega (prostorskega) stanja predmetnih nepremičnin v centru Ljubljane in popolnega nevzdrževanja stavbe, ki je v tožnikovi lasti.
umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Tožnica je sodišču prve stopnje posredovala umik tožbe, z obrazložitvijo, da je po vložitvi tožbe tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek tožnice, zato tožnica nima več pravnega interesa za nadaljnji postopek. Navedla je tudi, da v skladu s 158. členom ZPP zahteva, da ji tožena stranka povrne nastale stroške postopka, ki jih je v vlogi tudi specificirala. Zato bi sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o zahtevku tožnice, da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka.
Pri navideznih pogodbah gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani za izjavo volje navzven. Dokazno breme za dokazovanje navideznosti je na strani tožeče stranke.
zastavna pravica na terjatvi - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka
Dolžnik zastavljene terjatve lahko po prejemu obvestila o zastavi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku (180. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). To velja tudi v primeru, ko zavarovana terjatev ob izterjavi zastavljene terjatve še ni zapadla (drugi odstavek 185. člena SPZ). Pritožbeno sodišče v tej zvezi ocenjuje, da tožena stranka z izpolnitvijo obveznosti po Pogodbi o sofinanciranju neposredno tožeči stranki (zastavni upnici) ne bi kršila pravil o porabi sredstev kohezijske politike, ki so vsebovana v omenjeni Uredbi, in sicer iz razloga, ker je tožeča stranka nastopala tako v vlogi zastavnega upnika kot v vlogi končnega koristnika omenjenih javnih nepovratnih sredstev. Omenjena sredstva naj bi tožena stranka nakazala družbi R. Č. d.o.o. samo zato, da bi jih ta prenakazala tožeči stranki.
ZPIZ-2 člen 390, 390/1.. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3.
invalidnost
Po sodni praksi je vloga lečečih specialistov drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil medicinske stroke in znanosti, upoštevati tudi definicijo invalidnosti, mnenje pa so dolžni podati na podlagi prepričljivih in jasnih objektivnih dokazov. Novo pridobljeno izvedensko mnenje torej predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku v času do 7. 2. 2013 oziroma pred 29. 5. 2014 ni bilo invalidnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka v delu na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine pred 29. 5. 2014.
regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Trditve o ″večjih stroških kot potrebnih″ sicer lahko predstavljajo in izkazujejo zgolj premoženjsko škodo, ne pa tudi ″nenadomestljive oziroma težko nadomestljive″ škode, izkazanost katere je kot pogoj določen v 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa
Takšna stopnja alkoholiziranosti pa po določbah Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP in Zakona o prekrških - ZP-1 predstavlja pogoje za takojšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 198, 198/1, 200, 299, 299/2, 300, 300/1, 302, 302/1, 352.
neupravičena obogatitev - privolitev v prikrajšanje - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neposlovna odškodninska odgovornost - zastaranje - sodelovalna dolžnost - zamuda upnika - položitev stvari pri sodišču
Po splošnih pravilih je imela tožeča stranka položaj upnika, tožena stranka pa položaj dolžnika, čeprav nista bili v nobenem poslovnem razmerju. Tožeča stranka kot upnik ni pozivala tožene stranke, da ji omogoči prevzem vmesnikov, ampak je bilo dejansko stanje, kot je bilo povzeto ravno obratno. Tožena stranka kot dolžnik je pozivala tožečo stranko naj prevzame vmesnike. Zato ni utemeljena pritožbena trditev, da je bila pozvana na prevzem vmesnikov šele 17. 12. 2013. Zmotno je torej sklicevanje tožeče stranke na drugi odstavek 299. člena OZ.
Pritožbeni očitek, da bi morala tožena stranka ravnati v skladu z 299. do 306. člena OZ, ni utemeljen. Položitev stvari pri sodišču je določena v prvem odstavku 302. člena OZ. Ta določa, da če je upnik v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo kdo ali kje je ali če je upnik poslovno nesposoben, nima pa zastopnika, sme dolžnik položiti zanj dolgovano stvar pri sodišču. Vendar dolžniku vmesnikov ni treba položiti pri sodišču. Lahko jih je obdržal pri sebi, njegov interes pa je varovan, ker je bila tožeča stranka kot upnik v zamudi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010600
URS člen 31. ZP-1 člen 11a, 25, 25/2, 136, 136/1, 136/1-2, 156, 156-3. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8.
postopek o prekršku - prepoved ponovnega sojenja v isti stvari - ne bis in idem - kršitev materialnih določb zakona - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov
Ker je postala sodba Okrajnega sodišča v Kamniku PR 254/2017-1506 z dne 30. 8. 2017 (delno) pravnomočna v odločitvah o odgovornosti, globi in stroških postopka in je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo v tem delu (ponovno) odločilo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je podana kršitev iz 3. točke 156. člena ZP-1.
Višje sodišče preizkuša utemeljenost pritožbenih navedb glede na razloge sodbe, zato bi morala predlagateljica navesti substancirane pritožbene navedbe, da je mogoče obdolženki le z izrekom odvzema motornega vozila, last A. A., preprečiti posest motornega vozila in s tem ponavljanje prekrškov, kar je sicer namen izreka stranske sankcije odvzema motornega vozila.
Glede na trditveno podlago tožbe in postavljen tožbeni zahtevek bi sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo ugotovitveni del tožbenega zahtevka (česar tožnica ne izpodbija), moralo zavrniti tudi v celoti glede zahtevanega plačila 63.000,00 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje glede na tožbeno trditveno podlago in postavljen tožbeni zahtevek ni imelo podlage za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev o utemeljenosti zahtevka za plačilo zahtevanega zneska na podlagi določb Obligacijskega zakonika (OZ) o neupravičeni pridobitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00010274
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1-11, 371/2.. KZ-1-UPB2 člen 45, 45/2, 74, 75, 76, 230, 230/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna in nepopolna ugotovitve dejanskega stanja - dokazi in dokazna ocena - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - odločba o odvzemu premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - stranska denarna kazen - koristoljubnost
Iz 2. člena Zakona o delnem povračilu nadomestila plač (ZDPNP) izhaja, da pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba. Da je to pravica delodajalca je izrecno navedeno v „naslovu“ 8. člena zakona (uveljavljanje pravice delodajalca do delnega povračila nadomestil plač in uveljavljanje povračila stroškov usposabljanja) in samega teksta tega člena. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je o tem tudi že zavzelo stališče v sodbi opr. št. I Ips 9824/2010 z dne 12.9.2013, ko je med drugim navedlo, da sklepanje pogodb za pridobitev nepovratnih sredstev družbe (subvencija za nadomestitev dela plače za delavce) spada v okvir opravljanja gospodarske dejavnosti, saj gre le za enega od načinov pridobitve finančnih virov, namenjenih poslovanju družbe (finančno poslovanje).
Po KZ-1 je izrek denarne kazni kot stranske kazni na podlagi drugega odstavka 45. člena izjema od pravila, da se storilcu kaznivega dejanja izreče kazen, ki je predpisana za storjeno kaznivo dejanje (prvi odstavek 45. člena KZ-1), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni dopustno pojma koristoljubnosti tolmačiti širše ter v škodo obdolžencu. Tolmačenje v škodo je torej tisto, da je koristoljubnost podana tudi tedaj, kadar storilec zadrži kaznivo dejanje zato, da bi komu drugemu pridobil (premoženjsko) korist. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče poseglo v izpodbijano sodbo tako, je iz opisa kaznivega dejanja izpustilo besedilo „iz koristoljubnosti“ in v odločbi o kazenski sankciji (glede denarne kazni), ko je odločilo, da se denarni kazni ne izrečeta. Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo tudi v kazenski zadevi pod opr. št. II Kp 2875172017 z dne 23.11.2017.