• Najdi
  • <<
  • <
  • 30
  • od 30
  • 581.
    VDSS Sodba Psp 492/2017
    1.3.2018
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS00011060
    ZUTD člen 11, 129, 154, 156, 157.. ZUP člen 7, 9.
    brezposelna oseba - evidenca brezposelnih oseb - načelo zaslišanja strank - kršitev enakega varstva pravic
    V postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb zgolj predložitev ali nepredložitev listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, temveč morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta. Takšna temeljna procesna garancija je tudi načelo varstva pravic iz 7. člena ter načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo.
  • 582.
    VSC Sklep Cp 101/2018
    1.3.2018
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00025507
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
    regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
    Trditve o ″večjih stroških kot potrebnih″ sicer lahko predstavljajo in izkazujejo zgolj premoženjsko škodo, ne pa tudi ″nenadomestljive oziroma težko nadomestljive″ škode, izkazanost katere je kot pogoj določen v 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
  • 583.
    VDSS Sodba Psp 467/2017
    1.3.2018
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00011556
    ZŠtip-1 člen 20, 20/1.. ZUOPP-1 člen 5.
    štipendija - posebne potrebe otroka
    V obravnavanem primeru ni šlo za to, da bi bil tožnik usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja, temveč se je usmeril v program s prilagojenim izvajanjem. V takšnih primerih ne gre za prilagajanje predmetnika, izobraževalni program v vsebini in obsegu ostaja nespremenjen in se praviloma izvaja v šolah v rednih oddelkih. Tako tožnika glede na določbo 20. člena ZŠtip-1 ni mogoče šteti za štipendista s posebnimi potrebami.
  • 584.
    VSK Sodba I Cpg 242/2017
    1.3.2018
    STEČAJNO PRAVO
    VSK00009394
    ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 271, 272.
    insolventnost družbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Izpodbojna so tudi pravna dejanja, s katerimi je dolžnik neodplačno razpolagal s svojim premoženjem, in kot taka štejejo tudi opustitve pravdnih dejanj, zaradi katerih stečajni dolžnik izgubi premoženjsko pravico, ali pa zanj nastane premoženjska obveznost. Za ta dejanja oz. opustitve ni mogoče trditi, da so bila lahko storjena le v korist osebe, ki je sicer imela do stečajnega dolžnika upniški položaj.
  • 585.
    VSM Sklep I Ip 31/2018
    1.3.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00010527
    ZIZ člen 17, 17/1.
    denarna terjatev v tuji valuti - obrestovanje terjatev v tuji valuti
    Upnik v izvršilnem postopku nima možnosti (za razliko od pravdnega postopka, kjer se izvršilni naslov šele oblikuje), da pretvori obveznost v tuji valuti v domačo valuto na trenutek vložitve predloga za izvršbo, saj bi s tem zahteval izvršbo za drugačno obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Vendar v obravnavani zadevi s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov, v katerem je obveznost opredeljena v tuji valuti, kar velja tudi za zamudne obresti, ki so opisno opredeljene v skladu z materialnim pravom države izvora izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ).
  • 586.
    VSK Sodba Cpg 238/2017
    1.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK00009687
    ZFPPIPP-UPB8 člen 42. ZGD člen 263. ZPP-UPB3 člen 286.
    odškodninska odgovornost članov poslovodstva - prekluzija dejstev in dokazov - nesklepčna tožba
    Enako velja tudi glede odškodninske pravne podlage po četrtem odstavku 263. člena ZGD-1. Zakon namreč na tem mestu omogoča neposredni zahtevek upnikov za povrnitev družbine škode, ki so jo povzročili in zanjo odgovarjajo družbi člani organov vodenja in nadzora. Vendar ima ta zahtevek naravo vzporednega zahtevka, saj gre za odškodninski zahtevek družbe, ki ga uveljavljajo upniki, in je vezan na pogoj, da družba upnikom ne more poplačati njihovih terjatev. V tej zvezi pa lahko upniki uveljavljajo omenjeni odškodninski zahtevek le do višine svojih terjatev, upoštevaje ob tem, da odškodninski zahtevek po četrtem odstavku 263. člena ZGD-1 uveljavljajo v svojem imenu in za svoj račun. V konkretnem primeru pa sta tožnika uveljavljala odškodninski zahtevek v svojem imenu, a za račun stečajne mase. Poleg tega pa je uveljavitev odškodninskega zahtevka po tej pravni podlagi po začetku stečaja nad družbo nedopustna tudi z vidika enake obravnave upnikov v stečajnem postopku.
  • 587.
    VDSS Sodba Psp 6/2018
    1.3.2018
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00011526
    ZPIZ-2 člen 400, 400/3.. ZPIZ člen 183.
    starostna pokojnina - nadurno delo - pokojninska osnova - višina
    Dolžnost sporočanja podatkov, da se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uresničujejo skladno s predpisi, je na delodajalcu oziroma na drugih zavezancih za prispevek in ne na delavcu. Podatki se zbirajo v matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sporočene podatke je bila tožena stranka oziroma njeni predniki dolžna preverjati v postopku revizije. Preverjanje pa mora biti tako v korist kot tudi v škodo posamezne stranke. Če so podatki v obrazcih napačni, so za odmero pokojnine odločilni prejemki in od njih plačani prispevki, kar lahko zavarovanci dokazujejo.

    Tožnik je opravljal delo, ki se je po tedanjih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj. V takem primeru pa je potrebno dohodek, izplačan za nadure, od katerih so bili tudi plačani prispevki, upoštevati pri odmeri pokojnine.
  • 588.
    VSL Sodba I Cp 2590/2017
    1.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00009077
    OZ člen 131, 179. URS člen 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2. ZPP člen 155.
    varstvo osebnostnih pravic - razžalitev časti in dobrega imena - varstvo časti in ugleda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - odškodninska odgovornost - protipravnost - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - svoboda govora - objektivno žaljiva izjava - trditve o dejstvih - kontekst podanih izjav - javni interes - javna oseba - poklicna materialna imuniteta poslancev Državnega zbora RS - politični govor - omejitve političnega govora - parlamentarna razprava - omejitev parlamentarne razprave - svoboda parlamentarne razprave - potni stroški odvetnika
    Po stališču ESČP je svoboda parlamentarne razprave še prav posebej varovana (elevated level of protection), saj gre za enega od temeljev demokratične družbe oziroma učinkovite demokracije. Pri tem opozarja na pomen poslanske imunitete, ki se sicer v Sloveniji nanaša le na kazensko odgovornost, vendar je po stališču ESČP primerno, da je parlamentarni govor omejen pravzaprav le tedaj, ko je ta omejitev namenjena varstvu parlamentarne debate same, da lahko ta poteka v miru in nemoteno, in sicer zlasti z notranjimi disciplinskimi ukrepi parlamenta samega. ESČP razlaga, da imajo države zelo zožen obseg reguliranja vsebine parlamentarne razprave, npr. zaradi preprečevanja neposrednega ali posrednega pozivanja k nasilju, pri čemer izrecno poudarja pravice parlamentarne manjšine, potrebo po dialogu in strpnosti.
  • 589.
    VDSS Sodba Pdp 615/2017
    1.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011488
    ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 18, 22, 54, 118, 200, 200/3.. URS člen 2, 49.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 4.
    obstoj delovnega razmerja - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - avtorska pogodba - sodno varstvo - pogoj izobrazbe - samostojni podjetnik - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - javna objava - delovno mesto
    Glede na obstoječo sodno prakso, delavec, ki med trajanjem razmerja, ki ima vse elemente delovnega razmerja, pri delodajalcu začne notranjo pot varstva pravic, pa potem v roku, iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1, ne zahteva sodnega varstva, zaradi tega ne izgubi pravice, da kasneje ob prenehanju tega razmerja, sodno varstvo zahteva neposredno pred sodiščem, na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.

    Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da na ugotovitev obstoja delovnega razmerja ne vpliva, da si je tožnica med sodelovanjem s toženo stranko uredila status samostojne podjetnice, in da ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta novinar poročevalec in specializiran novinar.
  • 590.
    VSK Sodba Cpg 200/2017
    1.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK00009686
    ZPP-UPB3 člen 7, 212-2015.
    trditveno in dokazno breme - dokazi in izvajanje dokazov
    Tožeča stranka je v prvostopenjskem postopku podala obsežno in zagotovo zadostno trditveno podlago o vseh za pravdo odločilnih dejstvih.

    Takšnim trditvam bi lahko tožena stranka konkretizirano ugovarjala, zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da se nanjo (procesno) trditveno in dokazno breme ni prevalilo.
  • 591.
    VSL Sklep II Cp 2321/2017
    1.3.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00008817
    OZ člen 62, 62/2, 62/3. ZPŠOIRSP člen 10.
    odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev tožbe - prekluzivni materialni rok - računanje časa - iztek roka na dela prost dan - iztek roka na nedeljo
    Ker je zadnji dan roka za vložitev tožbe po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) sovpadel z nedeljo, je tožnica s tožbo, vloženo prvi naslednji delavnik (v ponedeljek, 19. 6. 2017) pravočasno uveljavljala sodno varstvo.
  • 592.
    VDSS Sklep Pdp 53/2018
    1.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00011014
    ZPP člen 158.
    odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - ustavitev postopka - izpolnitev zahtevka
    Določbo 158. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da tožniku pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe (oziroma predloga za izvršbo) do umika tožbe le v primeru pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Pravočasen pa je umik tožbe, ki neposredno sledi izpolnitvi zahtevka. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je to tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek in ga izpolnila, je pogoj za pravočasnost podan in tožnik ni dolžan toženi stranki povrniti nastalih stroškov postopka.
  • 593.
    VDSS Sodba Psp 491/2017
    1.3.2018
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00011449
    ZUTD člen 59, 63, 63/2.
    brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - gostota zavarovalne dobe
    Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je tožena stranka splošni pogoj iz 59. člena ZUTD napačno uporabila. Ta ne določa, da bi moral zavarovanec izpolnjevati pogoja gostote po ponovni zaposlitvi v trajanju vsaj 9 mesecev. Tako je določal prejšnji 71. člen. Določa zgolj splošni pogoj za priznavanje pravice iz naslova brezposelnosti, to je pogoj 9 mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih, kar pa tožnik izpolnjuje.
  • 594.
    VSL Sklep I Cp 2003/2017
    1.3.2018
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00008894
    SPZ člen 69, 69/1, 69/2, 70, 70/4, 70/5, 70/6. ZZK-1 člen 47, 47/2.
    delitev solastnine - pravica zahtevati delitev solastnine - delitev z izplačilom solastninskih deležev - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
    Prepoved odtujitve in obremenitve pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravnoposlovno razpolago lastnika, kamor pa ne sodi tudi odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine, o katerem v nepravdnem postopku odloči sodišče.
  • 595.
    VDSS Sodba Psp 3/2018
    1.3.2018
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00011346
    ZPIZ-2 člen 400, 400/3.
    starostna pokojnina - odmera pokojnine
    Bistvo pravice do pokojnine je pravica posameznika, da na podlagi plačanih prispevkov pridobi in uživa pokojnino, katere višina je odvisna od plačanih prispevkov. Nedvomno so delavci in delodajalci dolžni plačevati prispevke tudi od plačila za delo preko polnega delovnega časa. Predpisi o delovnih razmerjih so v različnih časovnih obdobjih različno določali zgornjo omejitev dovoljenih ur dela preko polnega delovnega časa, plačila zanje pa so se na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštevala v pokojninsko osnovo. Dolžnost sporočanja podatkov, da se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uresničujejo skladno s predpisi, je na delodajalcu oziroma na drugih zavezancih za prispevek in ne na delavcu.

    Tožnica je zatrjevala in dokazala obstoj odločilnih dejstev, torej, da je v spornem obdobju opravljala delo preko polnega delovnega časa, in da se je to delo po takratnih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj, saj v nasprotnem primeru za tako delo niti ne bi dobila plačila niti ne bi bili plačani prispevki.
  • 596.
    VDSS Sodba Psp 16/2018
    1.3.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00011531
    ZPIZ-2 člen 390, 390/1.. ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3.
    invalidnost
    Po sodni praksi je vloga lečečih specialistov drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil medicinske stroke in znanosti, upoštevati tudi definicijo invalidnosti, mnenje pa so dolžni podati na podlagi prepričljivih in jasnih objektivnih dokazov. Novo pridobljeno izvedensko mnenje torej predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku v času do 7. 2. 2013 oziroma pred 29. 5. 2014 ni bilo invalidnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka v delu na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine pred 29. 5. 2014.
  • 597.
    VSL Sodba PRp 43/2018
    1.3.2018
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL00010600
    URS člen 31. ZP-1 člen 11a, 25, 25/2, 136, 136/1, 136/1-2, 156, 156-3. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8.
    postopek o prekršku - prepoved ponovnega sojenja v isti stvari - ne bis in idem - kršitev materialnih določb zakona - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov
    Ker je postala sodba Okrajnega sodišča v Kamniku PR 254/2017-1506 z dne 30. 8. 2017 (delno) pravnomočna v odločitvah o odgovornosti, globi in stroških postopka in je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo v tem delu (ponovno) odločilo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je podana kršitev iz 3. točke 156. člena ZP-1.

    Višje sodišče preizkuša utemeljenost pritožbenih navedb glede na razloge sodbe, zato bi morala predlagateljica navesti substancirane pritožbene navedbe, da je mogoče obdolženki le z izrekom odvzema motornega vozila, last A. A., preprečiti posest motornega vozila in s tem ponavljanje prekrškov, kar je sicer namen izreka stranske sankcije odvzema motornega vozila.
  • <<
  • <
  • 30
  • od 30