zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - poškodovanje tuje stvari - enotna kazen zapora - preizkusna doba - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje zalezovanja
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta bili v času storitve vseh obravnavanih kaznivih dejanj pri obdolženki zavestna kot voljna sestavina psihološkega pogoja prištevnosti, bistveno zmanjšani (tretji odstavek 29. člena KZ-1) in da se je kljub navedenemu zavedala, da je zalezovanje druge osebe, poškodovanje tuje lastnine in lažno sporočanje nevarnosti prepovedano, pa je dejanja kljub temu hotela storiti, saj je bila jezna na oškodovanko in druge zaposlene v šoli, iz katere je bila po konfliktu s sošolcem izključena.
invalidska pokojnina - višina - vzrok invalidnosti - pravnomočna odločba
Glede uveljavljanja poškodbe pri delu in s tem višjega odmernega odstotka je odločilno, da je bilo o vzroku invalidnosti že pravnomočno odločeno. Odločba o priznanju in odmeri invalidske pokojnine temelji na pravnomočni odločbi, kjer je bil kot razlog II. kategorije invalidnosti ugotovljena poškodba zunaj dela 70 % in bolezen 30 %. Ker je bil vzrok invalidnosti pravnomočno ugotovljen navedbe, da naj bi bila invalidnost posledica poškodbe pri delu, na rešitev sporne zadeve nimajo vpliva.
nepodpisana pritožba - žig odvetnika - zavrženje pritožbe - podpis odvetnika - nepopolna vloga - postopek s pritožbo - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - pravni pouk
Pritožba je nepopolna in jo sodišče zavrže, če v pritožbi ni navedena odločba, zoper katero se vlaga, ter če ni podpisana. Funkcija podpisa je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
pravica do stikov - otrokovi stiki - določitev stikov med staršem in otrokom - začasna ureditev stikov - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - nesorazmernost posega - položaj csd
Očetovo fizično nasilje nad hčerko (ščipanje v lice) bi, če bi bilo izkazano, lahko vodilo kvečjemu v ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo, nikakor pa ne v prepoved stikov med njima. Tak ukrep bi nesorazmerno posegel v otrokovo pravico do stika z očetom.
poslovna odškodninska odgovornost - dobava električne energije
Na podlagi Pogodbe o prodaji in nakupu električne energije je bila tožena stranka kot dobavitelj električne energije dolžna tožeči stranki kot odjemalcu prodajati električno energijo. Izpolnitve te pogodbene obveznosti je tožena stranka bila oproščena le v primeru nastopa višje sile, kot to določa člen 7.1 pogodbe (priloga B3 in B4 spisa). Ni dvoma, da je bila skladno z določbami EZ in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, tožena stranka kot dobavitelj električne energije tožeči stranki, dolžna tožeči stranki kot odjemalcu oziroma uporabniku električne energije zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, kot to izhaja iz 1. člena EZ in je to zaključiti iz 4. člena istega zakona, ki določa, kaj so dobavni pogoji za dobavo električne energije, ter da ti zavezujejo tako sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca.
Kot pogodbeni dobavitelj tožeče stranke na osnovi Pogodbe o prodaji in dobavi električne energije, kakor tudi kot lastnik elektrodistribucijske infrastrukture in izvajalec dejavnosti za SODO, odgovarja tožena stranka tožeči stranki za redno in kakovostno dobavo električne energije in je za neizpolnitev teh obveznosti odgovorna v skladu z določbo 239. člena OZ, kakor tudi 131. člena istega zakonika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014193
KZ-1 člen 264, 264/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
dajanje daril za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obljuba nagrade - uradno dejanje - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba
Zakonski znak "obljubil" je dovolj določno opredeljen že v zakonu, zato ni potrebno, da bi bil v opisu konkretnega dejanskega stanu opisan z drugimi besedami (način dajanja obljube pa ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja).
V opisu dejanja ni konkretiziran zakonski znak "resnični vpliv" obtoženca pri uradni osebi. Gre namreč za objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, ki je razviden navzven in torej mora biti opisan s konkretnimi dejstvi in okoliščinami (ali gre za resnični vpliv zaradi znanstva, prijateljstva, sorodstva, nadrejenega položaja itd.), zato zgolj ponavljanje abstraktnega zakonskega znaka v konkretnem opisu dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje.
Zgolj z besedno zvezo "izdaje delovnega dovoljenja tujcu" (brez navedbe konkretne zadeve, v kateri naj bi uradna oseba izdala delovno dovoljenje, in imena tujca, kateremu naj bi bilo to delovno dovoljenje izdano) ni dovolj konkretiziran niti zakonski znak "uradno dejanje", saj ni opisan s takšnimi dejstvi in okoliščinami, da bi ga bilo mogoče ločiti od drugih istovrstnih uradnih dejanj, zato je takšna opredelitev tega zakonskega znaka presplošna.
vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - lastninska pravica - pomen vpisa v zemljiško knjigo - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Sodišče prve stopnje je za dokončno vzpostavitev etažne lastnine, ki so jo predlagali predlagatelji, ob upoštevanju določbe 11. člena ZVEtL pravilno ugotovilo, da je nasprotna udeleženka, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nerazdeljenih posameznih delov stavbe, lastnica navedenih posameznih delov. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje namreč predlagateljica ni predložila pravnega naslova, iz katerega bi izhajalo, da je pridobila lastninsko pravico na navedenih posameznih delih (prim. 3. in 4. člen ZVEtL). Sodišče pa ne more ugotoviti lastninske pravice osebe, ki ni udeleženec postopka, čeprav se v spisu nahajajo listine, ki sicer utemeljujejo takšno ugotovitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010447
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1. ZZK-1 člen 40, 43, 43/1, 43/4, 98. OZ člen 557, 557/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prenos lastninske pravice - izročitev premoženja
Predlagana je zaznamba prepovedi vknjižbe lastninske pravice na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 8. 8. 2013. Z zaznambo se opravi vpis le tistih pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (40. člen ZZK-1). Kot edino zaznambo, ki preprečuje prenos lastninske pravice, pa določbe ZZK-1 predvidevajo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (98. člen ZZK-1). Zaznambe prepovedi vpisa lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ZZK-1 ne predvideva niti take (specialne) določbe ne vsebuje OZ.
predlog za taksno oprostitev - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa
V obravnavanem primeru so bili vsi indikatorji za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožene stranke kot pravne osebe iz 12b. člena ZST-1 pravilno upoštevani.
ZDavP-2 člen 208, 208/1. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 40.
izvršba na nepremičnine - davčna izvršba - trditveno breme - predlog za izvršbo - nedovoljene pritožbene novote
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, je neuspešnost davčne izvršbe. Povedano drugače, namen sodne izvršbe davčnih obveznosti na nepremičnine je doseči poplačilo, potem ko se je predhodna davčna izvršba na ostalo dolžnikovo premoženje izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika. Glede na navedeno mora upnik že v predlogu za izvršbo na nepremičnine pojasniti in izkazati vse okoliščine, iz katerih sodišče ob obravnavi predloga lahko ugotovi izpolnjevanje opisanega zakonsko določenega pogoja.
predpogodba - ara ob predpogodbi - vrnitev are - pravica zahtevati sklenitev pogodbe - dejansko stanje - predkupna pravica na nepremičnini - sprejem in zavrnitev ponudbe
Do nesklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo zaradi razloga na strani prodajalca - toženca, temveč zato, ker drugi tožnik ni zagotovil preostanka sredstev kupnine. Posledično je toženec na podlagi prvega odstavka 65. člena OZ upravičeno zadržal dano aro, zaradi česar zahtevek drugega tožnika na vrnitev are ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je 12. 7. 2017 po elektronskem pregledu prometa oziroma stanja plačil sodnih taks ugotovilo, da toženec takse ni plačal, zato je z izpodbijanim sklepom pritožbo toženca z dne 22. 5. 2017 štelo za umaknjeno.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine - posredniška pogodba - provizija za posredovanje pri nepremičnini - zavezanec za plačilo - pravica do plačila - podpis pogodbe - čas sklenitve prodajne pogodbe - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - ugovor znižanja plačila
V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZNPosr ima nepremičninska družba pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročitelj (tu prva toženka kot prodajalka nepremičnine) sklene pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, s tretjo osebo (tu drugi toženec kot kupec nepremičnine), s katero je naročitelja spravil v stik nepremičninski posrednik in je bila ta pogodba sklenjena v šestih mesecih po prenehanju pogodbe o posredovanju. Ni pomembno, če je toženka sklenila pogodbo tudi ob pomoči drugega posrednika, ki je uredil tudi izbris hipoteke, kot tudi ne, da do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo kmalu po opravljenem (prvem) ogledu z dne 2. 12. 2014, ki ga je vodila tožnica. Bistveno za tožničino pravico do plačila je, da si je uspešno prizadevala za vzpostavitev stika med kupcem in prodajalko, pri čemer (kot je zaključiti iz razlogov sodišča prve stopnje, ki jih toženca konkretno ne grajata), je tožnica izvajala določene aktivnosti v smeri prodaje nepremičnine,
Iz dosedanje sodne prakse sledi, da za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ ne zadostuje ugovor, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek. Tudi če bi bil tožbeni zahtevek postavljen, se na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja izkaže, da ne bi bil utemeljen.
SPZ člen 70, 105, 105/3, 107, 107/1. SZ-1 člen 5, 5/1.
delitev solastne stvari - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - vsebina pogodbe - darilna pogodba - dejanska delitev nepremičnine - izključni lastnik - posamezni del - posebni del zgradbe - skupni del stavbe - stopnišče - skupni prostor - posest prostora - pravica dostopa do nepremičnine
Stavba je bila razdeljena z darilno pogodbo. Materialnopravno je šlo za pogodbo o delitvi stavbe na posamezne dele in prenose lastninske pravice na oddvojenem posameznem delu na udeleženca. Gre za navidezno solastnino, ki je po svoji vsebini etažna lastnina. Takih razmerij ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine v okviru 70. člena SPZ, ampak je nastalo etažno lastnino treba le še ustrezno vpisati.
OZ člen 165, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba - nastanek škode - zapadlost škode - zakonske zamudne obresti - višina škode - premoženjska škoda - izvedenec - izvedba dokaza z izvedencem - rešeni deli - pravica do izjave - pritožbene novote
V danem primeru gre za enovit odškodninski zahtevek iz naslova škode na avtomobilu. Ker je izvedenec ugotovil, da je zavarovalnica v celoti previsoko ocenila vrednost vozila pred prometno nesrečo, prenizko (za 5%) pa vrednost rešenih delov, je pomembna odškodnina, ki jo je tožnica prejela iz tega skupnega naslova in ki predstavlja višji znesek, kot pa je ugotovljena škoda po izvedencu.
zavarovanje nedenarnih terjatev - delež na skupnem premoženju - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje
Večji denarni vložki enega zakonca, vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, večja skrb za družino in ohranjanje premoženja, vplivajo na velikost deležev na skupnem premoženju, niso pa temelj za pridobitev izključnega lastništva na delu skupnega premoženja.
ZIZ člen 38, 38/6, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 65, 65/1, 65/2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 158, 160.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pretium affectionis - stroški ugovora tretjega - krivdno načelo - trditveno in dokazno breme
Navedbe, da so zarubljeni predmeti za tretjega predmeti posebne priljubljenosti, ki jih v primeru prodaje na javni dražbi ne bi mogel dobiti nazaj in nadomestiti, predstavljajo ustrezno trditveno podlago v zvezi z nastankom nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, vendar pa mora tretji v zvezi s takšnimi trditvami predlagati dokaze.
Tretji ni niti trdil, da je upnik vedel, da je izvršitelj zarubil premičnino v lasti tretjega, prav tako v rubežnem in cenilnem zapisniku ni nikakršne izjave, da bi bila kakšna od zarubljenih premičnin v lasti tretjega. Tretji je svojo pravico na predmetu izvršbe dokazoval z računom, ki se je glasil ravno na dolžnika, zato upniku niti potem, ko je v izjavo prejel ugovor tretjega, ni bilo mogoče očitati, da je zagotovo vedel, da je premičnina dejansko v lasti tretjega.
Tudi če tožeča stranka toženke pred vložitvijo tožbe ne opomni na zunajsodno izpolnitev zahtevka, to nujno ne pomeni, da toženka ni dala povoda za tožbo. V določenih primerih opomin ni potreben, ker je že iz njenega ravnanja razvidno, da nasprotuje izpolnitvi zahtevka.
Nagib strank pri sklepanju konkretnega sporazuma ni bil v tem, da bi se ugotovila resnična in v preteklosti izvedena toženkina vlaganja v predmetno nepremičnino, ki bi temeljila na rekonstrukciji realnega denarnega toka, kot je bil dejansko realiziran v kritičnem času, temveč, da bi se z navajanjem enormnih vlaganj ustvarila visoka, povsem nerealna hipotekarna terjatev, s katero bi (lahko) stranki sporazuma tožnici preprečili njeno učinkovito in upravičeno participacijo na skupnem premoženju.
Tožnik zgolj pavšalno navaja, da sodišče prve stopnje ni uporabilo 8. člena ZPP (ki se nanaša na oblikovanje dokazne ocene) oziroma, da ga je uporabilo napačno. Ne navede torej, kateri dokaz v oblikovanju dokazne ocene ni bil upoštevan oziroma, ni bil pravilno upoštevan. Ne navede npr., kateri dokazni zaključki so napačni in zakaj naj bi bili napačni. Zgolj vztrajanje, da je delo opravljal vestno, pošteno, pravilno in pravočasno ne zadostuje za učinkovito izpodbijanje dokazne ocene.