ugovor dolžnika po izteku roka - poplačilo v izvršilnem postopku - obseg oprave izvršbe - solidarni dolžnik - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - vrstni red poplačila terjatev - potrebni izvršilni stroški
Če se poplačila opravljajo z izvršbo, ni razloga, da bi ob vsakem posameznem plačilu upniku dolžnik vložil ugovor po izteku roka, kakor tudi ni razloga, da bi upnik vsakokrat utesnil izvršbo. Ugovor po izteku roka oziroma utesnitev izvršbe sta potrebna le, če sodišče s plačilom, opravljenim izven predmetne izvršbe, ni seznanjeno (npr. kadar dolžnik opravi plačilo prostovoljno, ali če uveljavlja plačilo s strani solidarnega dolžnika, opravljeno v drugem izvršilnem postopku). V takšnem primeru tudi ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega postopka. Zato ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča.
Tožnik je tožbo zoper izpodbijano odločbo vložil 12. 5. 2017. Rok 30 dni je potekel 11. 5. 2017, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP in pa prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
ZDDV-1 člen 44, 44/2. SPZ člen 210. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 73.
spor majhne vrednosti - sončna elektrarna - stvarna služnost - pogodba o uporabi - najemna pogodba - plačilo DDV - obveznost plačila ddv
V konkretni zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za najem oziroma zakup nepremičnine, kot ga opredeljuje drugi odstavek 73. člena Pravilnika, ampak za storitev, povezano z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine. Za to govori več okoliščin, poleg tistih, ki jih je v obrazložitvi sodbe pravilno opredelilo prvostopenjsko sodišče (da streha predstavlja del objekta in služi celotnemu objektu, tožnik ima sicer pravico do uporabe dela strehe, a na podlagi te pravice ne more izključiti toženca kot lastnika nepremičnine do uporabe), tudi sama vsebina pogodbe, ki je v ustanovitvi služnosti.
Na podlagi izvedenih dokazov, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je pri tožniku od spornega dne dalje zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto in da je izpodbijana dokončna odločba toženca pravilna in zakonita.
vročanje sodnega pisanja - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - tek pritožbenega roka - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - sklep o zavrženju pritožbe - obrazložitev sklepa - popravni sklep - datum vročitve - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - prava neuka stranka
Četudi je sodišče prve stopnje s tretjim popravnim sklepom popravilo osnovni sklep in tudi prva popravna sklepa, je z opisanim procesnim ravnanjem (s popravljanjem datumov) povzročilo nevzdržno situacijo, ko so razlogi izpodbijanega sklepa (oziroma izpodbijanih sklepov) tako nejasni in sami s seboj v nasprotju, da o njih pravzaprav ni mogoče več govoriti. Obrazložitev odločbe ni sama sebi namen - njen namen je, da stranka (nato pa v primeru vložitve pritožbe še pritožbeno sodišče) lahko razume, zakaj je sodišče odločilo, tako kot je odločilo. Jasni in razumljivi razlogi so predpogoj za preizkus sodne odločbe in s tem za uveljavitev strankine pravice do pravnega sredstva.
predlog za taksno oprostitev - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa
V obravnavanem primeru so bili vsi indikatorji za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožene stranke kot pravne osebe iz 12b. člena ZST-1 pravilno upoštevani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012120
SPZ člen 92, 99. ZIZ člen 192, 192/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
varstvo lastninske pravice - tožba na vrnitev stvari - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - izročitev nepremičnine kupcu - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zaščita pred vznemirjanjem - tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - dobrovernost posesti - oblika najemne pogodbe - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije
V sklepu Okrajnega sodišča v Litiji In 75/2012 z dne 10. 10. 2014 o izročitvi nepremičnine je med drugim določeno, da mora dolžnik (toženka) prodano nepremičnino izprazniti stvari in oseb ter jo izročiti kupcu (tožniku) v roku 30 dni od vročitve sklepa. Po drugem odstavku 192. člena ZIZ je sklep v tem delu izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Potemtakem je bilo o tem, da mora toženka ta sporni poslovni prostor izročiti v posest tožniku, že pravnomočno odločeno. Ponovno sojenje o isti stvari ni dopustno. Izpodbijana sodba je zato v tem delu obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ureditev razmerij med solastniki - postopek za delitev solastnih nepremičnin - nemožnost fizične delitve - civilna delitev - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, nasprotuje. Odločilno je torej, da se predlagateljici ne strinjata s predelavo nepremičnine, ki bi omogočila njeno fizično delitev, zato podrobnosti v zvezi z obsegom potrebnih del in natančnejša opredelitev s tem povezanih stroškov niti niso pomembni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00009923
ZPP člen 180, 180/1, 214, 337, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 355, 452, 453. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2010) člen 8, 14. OZ člen 287, 287/4. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
Tožeča stranka in ne tožena stranka mora v tožbi določno navesti, kaj vtožuje oziroma kaj je predmet tožbenega zahtevka (prvi odstavek 180. člena ZPP).
Vrsta in višina posameznih mesečnih stroškov je konkretno in natančno opredeljena v predloženih razdelilnikih, na katere se je tožnica sklicevala kot na trditveno podlago. Ker gre le za enajst pregledanih, jasnih razdelilnikov, bi jih moralo sodišče upoštevati kot del trditvene podlage.
V primeru, če je izvedensko delo opravljeno in mnenje strokovno argumentirano, je izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno storitev tudi v primeru, če bi se sodišče pri odločanju v končni sodbi oprlo na mnenje drugega izvedenca.
plača - izostanek stranke z naroka - pravica do izjave - opravičilo
Tožnik v zvezi z opravičili glede izostanka z narokov oziroma glede prošenj za preložitev narokov ni predložil dokazil glede razlogov, ki naj bi mu onemogočali pristop na narok. Šele k pritožbi je predložil odločbo ZZZS, da je zaradi bolezni začasno nezmožen za delo v spornem obdobju. Sodišče prve stopnje je resda ravno v tem času opravilo glavno obravnavo v predmetni zadevi, a ker tožnik ni pravočasno in z ustreznimi dokazili dokazoval upravičenega razloga za izostanek z naroka, sodišče v zvezi z očitanim ni kršilo določil pravdnega postopka (115. člen ZPP), posledično tožencu zaradi postopanja sodišča prve stopnje ni bila kršena pravica do izjave v postopku.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - skrbnost oškodovanca - seznanjenost s škodo in storilcem - skrbnost pri ugotavljanju obsega škode - uporabnina - brezplačna uporaba
Pogoj, da oškodovanec izve za škodo (oziroma vednost o škodi) je v skladu s stališčem sodne prakse izpolnjen, ko ima oškodovanec zbrane vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. Res se od oškodovanca pričakuje določena stopnja skrbnosti in v primeru, če za škodni dogodek izve, mora tudi sam poskrbeti, da izve za škodo in njen obseg. Vendar pa je treba pri presoji potrebne skrbnosti upoštevati, da je namen določitve subjektivnega roka varovati interese oškodovanca, ne pa omogočiti hitrejše zastaranje odškodninskih terjatev.
Ker tožeča stranka ni dopolnila predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sodišče moralo predlog zavreči.
Pravnim osebam se pisanje vroča tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - laična stranka - pomanjkljiv predlog - konkretne okoliščine - izostanek stranke z naroka - upravičen razlog izostanka z naroka - upravičen razlog za zamudo - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - trditvena podlaga
Z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, češ da navedene okoliščine ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo, pritožbeno sodišče ne soglaša, saj navedb pritožnika ni mogoče šteti kot očitno neupravičenih, kar bi utemeljevalo odločitev po drugem odstavku 120. člena ZPP, temveč so bili navedeni razlogi zgolj pomanjkljivo opredeljeni. Ob upoštevanju, da je tožnik nedvomno imel pravni interes, da pride na prvi narok za glavno obravnavo in da preložitve ni nikoli predlagal, je stališče sodišča prve stopnje pretirano strogo in tožniku onemogoča dostop do sodnega varstva.
ZDavP-2 člen 208, 208/1. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 40.
izvršba na nepremičnine - davčna izvršba - trditveno breme - predlog za izvršbo - nedovoljene pritožbene novote
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, je neuspešnost davčne izvršbe. Povedano drugače, namen sodne izvršbe davčnih obveznosti na nepremičnine je doseči poplačilo, potem ko se je predhodna davčna izvršba na ostalo dolžnikovo premoženje izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika. Glede na navedeno mora upnik že v predlogu za izvršbo na nepremičnine pojasniti in izkazati vse okoliščine, iz katerih sodišče ob obravnavi predloga lahko ugotovi izpolnjevanje opisanega zakonsko določenega pogoja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - mobing - denarno povračilo - sodna razveza
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že večkrat zavzelo stališče, da je ukinitev delovnega mesta v posledici reorganizacije znotraj družbe stvar poslovne odločitve delodajalca, v katero sodišče ne more posegati in kot takšna ni podvržena sodni kontroli. Sodišče zato ne more presojati razlogov reorganizacije, temveč lahko ugotavlja in odloča samo, če je bila ukinitev delovnega mesta res posledica reorganizacije oziroma preverja, če so morda takšne odločitve delodajalca le navidezne, sprejete z namenom zlorabiti institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil dejanski razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici osebne narave, oziroma da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici s strani tožene stranke podana zaradi porušenega medsebojnega zaupanja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilna.
Četrta točka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 na podlagi 40. člena ZUstS predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
Glede na obstoječo sodno prakso sodna presoja zakonitosti premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU obsega preizkus zakonitega razloga za takšno premestitev, pri čemer je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev javnega uslužbenca resničen in ne navidezen. V okviru tega sodišče ne more ocenjevati, kako je oziroma bo določena premestitev vplivala na učinkovitost in smotrnost dela organa.
Tožnik ni bil vešč dela na področju drog, v delo ga je bilo treba še uvajati. Hkrati pa obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da je bil dejanski razlog za premestitev spor z vodjo. Zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za razveljavitev sklepa o premestitvi pravilno ugodilo.
ZFPPIPP člen 69, 121, 121/3, 300, 621, 621/1, 621/2. ZPP - člen 274, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1.
prijava terjatev v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev - procesni prekluzivni rok
Roki za opravo procesnih dejanj strank so po ZFPPIPP prekluzivni. ZFPPIPP v tretjem odstavku 121. člena namreč določa, da kdor je zamudil rok ali izostal iz naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti.
O terjatvah, ki jih prijavijo upniki v stečajnem postopku, odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev v skladu z 69. členom ZFPPIPP. Ker tožeča stranka v zakonskem prekluzivnem roku v zvezi s prijavljeno terjatvijo v višini 3.676,57 EUR, ki jo je stečajni upravitelj priznal le v višini 2.814,96 EUR, ni vložila ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, je terjatev tožeče stranke v višini 2.814,69 EUR na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev pridobila značaj pravnomočno razsojene zadeve.