pravica do stikov - otrokovi stiki - določitev stikov med staršem in otrokom - začasna ureditev stikov - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - nesorazmernost posega - položaj csd
Očetovo fizično nasilje nad hčerko (ščipanje v lice) bi, če bi bilo izkazano, lahko vodilo kvečjemu v ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo, nikakor pa ne v prepoved stikov med njima. Tak ukrep bi nesorazmerno posegel v otrokovo pravico do stika z očetom.
Izvedenka medicine dela, prometa in športa je določno opredelila, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in upoštevajoč delovno mesto strojni delavec III lahko tožnik to delo opravlja s polnim delovnim časom, upoštevajoč stvarne razbremenitve in njegova delovna zmožnost ni zmanjšana za več kot 50 % in ni potrebna poklicna rehabilitacija.
Specialni socialno varstveni zavod se v pritožbi ne more sklicevati, da nima verificiranega programa za sprejem osebe zaradi upada kognitivnih sposobnosti.
Tožnik je tožbo zoper izpodbijano odločbo vložil 12. 5. 2017. Rok 30 dni je potekel 11. 5. 2017, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP in pa prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014193
KZ-1 člen 264, 264/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
dajanje daril za nezakonito posredovanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obljuba nagrade - uradno dejanje - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna sodba
Zakonski znak "obljubil" je dovolj določno opredeljen že v zakonu, zato ni potrebno, da bi bil v opisu konkretnega dejanskega stanu opisan z drugimi besedami (način dajanja obljube pa ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja).
V opisu dejanja ni konkretiziran zakonski znak "resnični vpliv" obtoženca pri uradni osebi. Gre namreč za objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, ki je razviden navzven in torej mora biti opisan s konkretnimi dejstvi in okoliščinami (ali gre za resnični vpliv zaradi znanstva, prijateljstva, sorodstva, nadrejenega položaja itd.), zato zgolj ponavljanje abstraktnega zakonskega znaka v konkretnem opisu dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje.
Zgolj z besedno zvezo "izdaje delovnega dovoljenja tujcu" (brez navedbe konkretne zadeve, v kateri naj bi uradna oseba izdala delovno dovoljenje, in imena tujca, kateremu naj bi bilo to delovno dovoljenje izdano) ni dovolj konkretiziran niti zakonski znak "uradno dejanje", saj ni opisan s takšnimi dejstvi in okoliščinami, da bi ga bilo mogoče ločiti od drugih istovrstnih uradnih dejanj, zato je takšna opredelitev tega zakonskega znaka presplošna.
SPZ člen 70, 105, 105/3, 107, 107/1. SZ-1 člen 5, 5/1.
delitev solastne stvari - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - vsebina pogodbe - darilna pogodba - dejanska delitev nepremičnine - izključni lastnik - posamezni del - posebni del zgradbe - skupni del stavbe - stopnišče - skupni prostor - posest prostora - pravica dostopa do nepremičnine
Stavba je bila razdeljena z darilno pogodbo. Materialnopravno je šlo za pogodbo o delitvi stavbe na posamezne dele in prenose lastninske pravice na oddvojenem posameznem delu na udeleženca. Gre za navidezno solastnino, ki je po svoji vsebini etažna lastnina. Takih razmerij ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine v okviru 70. člena SPZ, ampak je nastalo etažno lastnino treba le še ustrezno vpisati.
OZ člen 165, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba - nastanek škode - zapadlost škode - zakonske zamudne obresti - višina škode - premoženjska škoda - izvedenec - izvedba dokaza z izvedencem - rešeni deli - pravica do izjave - pritožbene novote
V danem primeru gre za enovit odškodninski zahtevek iz naslova škode na avtomobilu. Ker je izvedenec ugotovil, da je zavarovalnica v celoti previsoko ocenila vrednost vozila pred prometno nesrečo, prenizko (za 5%) pa vrednost rešenih delov, je pomembna odškodnina, ki jo je tožnica prejela iz tega skupnega naslova in ki predstavlja višji znesek, kot pa je ugotovljena škoda po izvedencu.
ureditev razmerij med solastniki - postopek za delitev solastnih nepremičnin - nemožnost fizične delitve - civilna delitev - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki predelavi, ki bi omogočila fizično delitev, nasprotuje. Odločilno je torej, da se predlagateljici ne strinjata s predelavo nepremičnine, ki bi omogočila njeno fizično delitev, zato podrobnosti v zvezi z obsegom potrebnih del in natančnejša opredelitev s tem povezanih stroškov niti niso pomembni.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - laična stranka - pomanjkljiv predlog - konkretne okoliščine - izostanek stranke z naroka - upravičen razlog izostanka z naroka - upravičen razlog za zamudo - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - trditvena podlaga
Z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, češ da navedene okoliščine ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo, pritožbeno sodišče ne soglaša, saj navedb pritožnika ni mogoče šteti kot očitno neupravičenih, kar bi utemeljevalo odločitev po drugem odstavku 120. člena ZPP, temveč so bili navedeni razlogi zgolj pomanjkljivo opredeljeni. Ob upoštevanju, da je tožnik nedvomno imel pravni interes, da pride na prvi narok za glavno obravnavo in da preložitve ni nikoli predlagal, je stališče sodišča prve stopnje pretirano strogo in tožniku onemogoča dostop do sodnega varstva.
SPZ člen 70, 105, 105/1, 107, 107/1, 108, 108/1, 110, 110/1. ZNP člen 23, 24, 112. ZPP člen 12.
solastninska skupnost - delitev solastnine - delitev stvari v solastnini (etažna hiša) - sodna delitev solastnine - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - nastanek etažne lastnine - sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - načelo odprtega sojenja - kršitev načela materialnega procesnega vodstva - pravica do izjave - vezanost na predlog - vsebina predloga za delitev solastnine
Ker je oblikovanje etažne lastnine vzpostavitev posebne skupnosti, v kateri obstaja lastninska pravica na posameznih delih in solastnina na skupnih delih, v njeno oblikovanje solastnikov v postopku delitve solastnine na nepremičnini ni mogoče siliti.
Če se sodišče prepriča o tem, da fizična delitev stvari, na kateri obstoji solastnina, drugače kot z oblikovanjem etažne lastnine ni mogoča, mora v okviru materialnega procesnega vodstva na to udeležence opozoriti. Če fizična delitev (npr. zaradi nasprotovanja solastnikov) ni mogoča in če tudi ni drugačnega predloga, mora sodišče v postopku delitve stvari nadaljevati s civilno delitvijo (prodajo stvari). Predlagatelj ima v tem primeru še vedno možnost umakniti predlog za delitev solastnine na nepremičnini, nasprotni udeleženci pa lahko postopek nadaljujejo.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine - posredniška pogodba - provizija za posredovanje pri nepremičnini - zavezanec za plačilo - pravica do plačila - podpis pogodbe - čas sklenitve prodajne pogodbe - zahteva za znižanje provizije - oblikovalni zahtevek - ugovor znižanja plačila
V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZNPosr ima nepremičninska družba pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročitelj (tu prva toženka kot prodajalka nepremičnine) sklene pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, s tretjo osebo (tu drugi toženec kot kupec nepremičnine), s katero je naročitelja spravil v stik nepremičninski posrednik in je bila ta pogodba sklenjena v šestih mesecih po prenehanju pogodbe o posredovanju. Ni pomembno, če je toženka sklenila pogodbo tudi ob pomoči drugega posrednika, ki je uredil tudi izbris hipoteke, kot tudi ne, da do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo kmalu po opravljenem (prvem) ogledu z dne 2. 12. 2014, ki ga je vodila tožnica. Bistveno za tožničino pravico do plačila je, da si je uspešno prizadevala za vzpostavitev stika med kupcem in prodajalko, pri čemer (kot je zaključiti iz razlogov sodišča prve stopnje, ki jih toženca konkretno ne grajata), je tožnica izvajala določene aktivnosti v smeri prodaje nepremičnine,
Iz dosedanje sodne prakse sledi, da za učinkovito uveljavitev zahteve za znižanje plačila po tretjem odstavku 846. člena OZ ne zadostuje ugovor, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek. Tudi če bi bil tožbeni zahtevek postavljen, se na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja izkaže, da ne bi bil utemeljen.
poslovna odškodninska odgovornost - dobava električne energije
Na podlagi Pogodbe o prodaji in nakupu električne energije je bila tožena stranka kot dobavitelj električne energije dolžna tožeči stranki kot odjemalcu prodajati električno energijo. Izpolnitve te pogodbene obveznosti je tožena stranka bila oproščena le v primeru nastopa višje sile, kot to določa člen 7.1 pogodbe (priloga B3 in B4 spisa). Ni dvoma, da je bila skladno z določbami EZ in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, tožena stranka kot dobavitelj električne energije tožeči stranki, dolžna tožeči stranki kot odjemalcu oziroma uporabniku električne energije zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, kot to izhaja iz 1. člena EZ in je to zaključiti iz 4. člena istega zakona, ki določa, kaj so dobavni pogoji za dobavo električne energije, ter da ti zavezujejo tako sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca.
Kot pogodbeni dobavitelj tožeče stranke na osnovi Pogodbe o prodaji in dobavi električne energije, kakor tudi kot lastnik elektrodistribucijske infrastrukture in izvajalec dejavnosti za SODO, odgovarja tožena stranka tožeči stranki za redno in kakovostno dobavo električne energije in je za neizpolnitev teh obveznosti odgovorna v skladu z določbo 239. člena OZ, kakor tudi 131. člena istega zakonika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012120
SPZ člen 92, 99. ZIZ člen 192, 192/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
varstvo lastninske pravice - tožba na vrnitev stvari - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - izročitev nepremičnine kupcu - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zaščita pred vznemirjanjem - tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - dobrovernost posesti - oblika najemne pogodbe - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije
V sklepu Okrajnega sodišča v Litiji In 75/2012 z dne 10. 10. 2014 o izročitvi nepremičnine je med drugim določeno, da mora dolžnik (toženka) prodano nepremičnino izprazniti stvari in oseb ter jo izročiti kupcu (tožniku) v roku 30 dni od vročitve sklepa. Po drugem odstavku 192. člena ZIZ je sklep v tem delu izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Potemtakem je bilo o tem, da mora toženka ta sporni poslovni prostor izročiti v posest tožniku, že pravnomočno odločeno. Ponovno sojenje o isti stvari ni dopustno. Izpodbijana sodba je zato v tem delu obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 69, 121, 121/3, 300, 621, 621/1, 621/2. ZPP - člen 274, 458, 458/1, 458/5, 495, 495/1.
prijava terjatev v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev - procesni prekluzivni rok
Roki za opravo procesnih dejanj strank so po ZFPPIPP prekluzivni. ZFPPIPP v tretjem odstavku 121. člena namreč določa, da kdor je zamudil rok ali izostal iz naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti.
O terjatvah, ki jih prijavijo upniki v stečajnem postopku, odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev v skladu z 69. členom ZFPPIPP. Ker tožeča stranka v zakonskem prekluzivnem roku v zvezi s prijavljeno terjatvijo v višini 3.676,57 EUR, ki jo je stečajni upravitelj priznal le v višini 2.814,96 EUR, ni vložila ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, je terjatev tožeče stranke v višini 2.814,69 EUR na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev pridobila značaj pravnomočno razsojene zadeve.
ZDavP-2 člen 208, 208/1. ZPP člen 337, 337/1. ZIZ člen 40.
izvršba na nepremičnine - davčna izvršba - trditveno breme - predlog za izvršbo - nedovoljene pritožbene novote
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, je neuspešnost davčne izvršbe. Povedano drugače, namen sodne izvršbe davčnih obveznosti na nepremičnine je doseči poplačilo, potem ko se je predhodna davčna izvršba na ostalo dolžnikovo premoženje izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika. Glede na navedeno mora upnik že v predlogu za izvršbo na nepremičnine pojasniti in izkazati vse okoliščine, iz katerih sodišče ob obravnavi predloga lahko ugotovi izpolnjevanje opisanega zakonsko določenega pogoja.
Glede na obstoječo sodno prakso sodna presoja zakonitosti premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU obsega preizkus zakonitega razloga za takšno premestitev, pri čemer je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev javnega uslužbenca resničen in ne navidezen. V okviru tega sodišče ne more ocenjevati, kako je oziroma bo določena premestitev vplivala na učinkovitost in smotrnost dela organa.
Tožnik ni bil vešč dela na področju drog, v delo ga je bilo treba še uvajati. Hkrati pa obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da je bil dejanski razlog za premestitev spor z vodjo. Zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za razveljavitev sklepa o premestitvi pravilno ugodilo.
plača - izostanek stranke z naroka - pravica do izjave - opravičilo
Tožnik v zvezi z opravičili glede izostanka z narokov oziroma glede prošenj za preložitev narokov ni predložil dokazil glede razlogov, ki naj bi mu onemogočali pristop na narok. Šele k pritožbi je predložil odločbo ZZZS, da je zaradi bolezni začasno nezmožen za delo v spornem obdobju. Sodišče prve stopnje je resda ravno v tem času opravilo glavno obravnavo v predmetni zadevi, a ker tožnik ni pravočasno in z ustreznimi dokazili dokazoval upravičenega razloga za izostanek z naroka, sodišče v zvezi z očitanim ni kršilo določil pravdnega postopka (115. člen ZPP), posledično tožencu zaradi postopanja sodišča prve stopnje ni bila kršena pravica do izjave v postopku.
ZIZ člen 192, 192/2. ZPP člen 325, 343, 343/4, 365, 365-1.
izročitev nepremičnine kupcu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev - odločanje po uradni dolžnosti - zahtevek - zavrnilni del - dopolnilni sklep - nedovoljena pritožba
Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu po uradni dolžnosti odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor, in je tak sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Odloči torej brez zahtevka kupca, ki se mu nepremičnina izroči, zaradi česar sklep v primeru, ko sodišče oceni, da ni podlage za odločitev v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZIZ, ne vsebuje izreka (zavrnilnega dela), zoper katerega bi se lahko kupec pritožil.
Če kupec meni, da je sodišče s tem, ko ni odločilo v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZIZ, storilo napako, ima pravico predlagati izdajo dopolnilnega sklepa. Kupec bi tako lahko izpodbijal le pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, če se z njo ni strinjal, vendar pritožbe ni vložil in je ta sklep postal pravnomočen. Ne more pa uspeti z vztrajanjem pri podredno vloženi pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni odločitve o dolžnikovi obveznosti iz drugega odstavka 192. člena ZIZ.
vročanje sodnega pisanja - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - tek pritožbenega roka - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - sklep o zavrženju pritožbe - obrazložitev sklepa - popravni sklep - datum vročitve - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - prava neuka stranka
Četudi je sodišče prve stopnje s tretjim popravnim sklepom popravilo osnovni sklep in tudi prva popravna sklepa, je z opisanim procesnim ravnanjem (s popravljanjem datumov) povzročilo nevzdržno situacijo, ko so razlogi izpodbijanega sklepa (oziroma izpodbijanih sklepov) tako nejasni in sami s seboj v nasprotju, da o njih pravzaprav ni mogoče več govoriti. Obrazložitev odločbe ni sama sebi namen - njen namen je, da stranka (nato pa v primeru vložitve pritožbe še pritožbeno sodišče) lahko razume, zakaj je sodišče odločilo, tako kot je odločilo. Jasni in razumljivi razlogi so predpogoj za preizkus sodne odločbe in s tem za uveljavitev strankine pravice do pravnega sredstva.
škoda zaradi zdravniške napake - škoda zaradi posledic bakterijske okužbe - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost zavarovanca - zavarovanje zdravniške odgovornosti - dolžna profesionalna skrbnost - malomarno zdravljenje - medicinski zaplet - medicinska napaka
Okužba z bakterijo oziroma bakterijsko vnetje predstavlja zaplet, ki se lahko pojavi kljub ustreznemu zdravljenju. Izvedenec je pojasnil, zakaj tovrstnih okužb kljub skrbnosti ni mogoče v celoti preprečiti in do njih lahko pride kljub ustrezni in skrbni obravnavi bolnika.