brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - gostota zavarovalne dobe
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je tožena stranka splošni pogoj iz 59. člena ZUTD napačno uporabila. Ta ne določa, da bi moral zavarovanec izpolnjevati pogoja gostote po ponovni zaposlitvi v trajanju vsaj 9 mesecev. Tako je določal prejšnji 71. člen. Določa zgolj splošni pogoj za priznavanje pravice iz naslova brezposelnosti, to je pogoj 9 mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih, kar pa tožnik izpolnjuje.
močnejša pravica - priposestvovanje - dokončna ureditev meje
Sodišče prve stopnje je moralo za zaključek, da je za določitev meje izpolnjen kriterij močnejše pravice, ugotoviti, ali je predlagateljica dokazala trditve o nemoteni dobroverni lastniški posesti svojih pravnih prednikov na spornem mejnem prostoru na zatrjevan način: z dovozi z živino in za dostop do gospodarskega objekta po obstoječi poljski cesti, z odlagališčem gnoja, čiščenjem in košnjo, ker je nasprotni udeleženec zatrjevan način izvajanja posesti in dobrovernost pravnih prednikov predlagateljice argumentirano prerekal.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dobrovernosti predlagateljičinega pravnega prednika - očeta, čeprav je to bilo sporno dejstvo in tudi pravno odločilno v tem nepravdnem postopku za presojo obstoja okoliščin za določitev meje po kriteriju močnejše pravice. Dopis s skico (B2, B19) pa dokazuje najmanj dvom predlagateljičinega pravnega prednika o tem, da je lastnik spornega mejnega prostora.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kaznivo dejanje poslovne goljufije - overitev lažne vsebine - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe je v nasprotju sam s seboj - razlogi o odločilnih dejstvih - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - direktni naklep - kršitev pravice do obrambe - konkretizacija pritožbenih očitkov - načelo proste presoje dokazov - celovita dokazna ocena - preslepitveni namen - pravica tujca do uporabe svojega jezika - sostorilstvo - pogodba o finančnem najemu - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - spremenjen opis dejanja obdolžencu v korist - stek kaznivih dejanj - pogojna obsodba - stranska denarna kazen
Za navedeno kaznivo dejanje je po prvem odstavku 196. člena KZ-1 v zakonu zagrožena kazen do enega leta zapora, tako, da nastopi zastaranje kazenskega pregona po preteku šest let od storitve kaznivega dejanja (člen 90/5 KZ-1). Ker iz izreka napadene sodbe izhaja, da navedeni prispevki niso bili plačani od meseca junija 2011 do meseca marca 2012, je tako nastopilo zaradi neplačila prispevkov v izreku napadene sodbe navedenim delavcem, zastaranje kazenskega pregona, ko je preteklo šest let od storitve kaznivega dejanja, tako, da je večina zastarala že v letu 2017, oziroma marca 2018.
ZPPOGD člen 1, 3, 5, 9.. URS člen 155, 155/1, 155/2.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - gospodarska družba - poslovodna oseba - plača - retroaktivnost - prava in neprava retroaktivnost
Zakonodajalec je v ZPPOGD predpisal uskladitev že sklenjenih pogodb z določbami zakona v 9. členu, torej ne le pogodb, ki bodo sklenjene po uveljavitvi zakona. Iz besedila zakona je jasno, da je skušal zakonodajalec na tak način doseči spremembo že sklenjenih pogodb o zaposlitvi, sicer bi takšna določba o usklajevanju pogodb z ZPPOGD izgubila svoj smisel. Če člani organa nadzora pogodb ne uskladijo, pride do tega, da so člani organov nadzora lahko razrešeni, določba pogodbe o zaposlitvi, ki je v nasprotju z določilom ZPPOGD pa je nična in zato se neposredno uporablja ZPPOGD. V 9. členu ZPPOGD določa, da je potrebno pogodbo direktorja uskladiti s tem zakonom v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. Ratio te določbe je uskladitev vseh, že sklenjenih pogodb o zaposlitvi z določbami novega zakona in ne le upoštevanje zakona pri sklepanju novih pogodb.
trditveno in dokazno breme - dokazi in izvajanje dokazov
Tožeča stranka je v prvostopenjskem postopku podala obsežno in zagotovo zadostno trditveno podlago o vseh za pravdo odločilnih dejstvih.
Takšnim trditvam bi lahko tožena stranka konkretizirano ugovarjala, zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da se nanjo (procesno) trditveno in dokazno breme ni prevalilo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008894
SPZ člen 69, 69/1, 69/2, 70, 70/4, 70/5, 70/6. ZZK-1 člen 47, 47/2.
delitev solastnine - pravica zahtevati delitev solastnine - delitev z izplačilom solastninskih deležev - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Prepoved odtujitve in obremenitve pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravnoposlovno razpolago lastnika, kamor pa ne sodi tudi odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine, o katerem v nepravdnem postopku odloči sodišče.
Določbo 158. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da tožniku pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe (oziroma predloga za izvršbo) do umika tožbe le v primeru pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Pravočasen pa je umik tožbe, ki neposredno sledi izpolnitvi zahtevka. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je to tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek in ga izpolnila, je pogoj za pravočasnost podan in tožnik ni dolžan toženi stranki povrniti nastalih stroškov postopka.
Glede na trditveno podlago tožbe in postavljen tožbeni zahtevek bi sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo ugotovitveni del tožbenega zahtevka (česar tožnica ne izpodbija), moralo zavrniti tudi v celoti glede zahtevanega plačila 63.000,00 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje glede na tožbeno trditveno podlago in postavljen tožbeni zahtevek ni imelo podlage za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev o utemeljenosti zahtevka za plačilo zahtevanega zneska na podlagi določb Obligacijskega zakonika (OZ) o neupravičeni pridobitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00010274
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1-11, 371/2.. KZ-1-UPB2 člen 45, 45/2, 74, 75, 76, 230, 230/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna in nepopolna ugotovitve dejanskega stanja - dokazi in dokazna ocena - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - odločba o odvzemu premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - stranska denarna kazen - koristoljubnost
Iz 2. člena Zakona o delnem povračilu nadomestila plač (ZDPNP) izhaja, da pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba. Da je to pravica delodajalca je izrecno navedeno v „naslovu“ 8. člena zakona (uveljavljanje pravice delodajalca do delnega povračila nadomestil plač in uveljavljanje povračila stroškov usposabljanja) in samega teksta tega člena. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je o tem tudi že zavzelo stališče v sodbi opr. št. I Ips 9824/2010 z dne 12.9.2013, ko je med drugim navedlo, da sklepanje pogodb za pridobitev nepovratnih sredstev družbe (subvencija za nadomestitev dela plače za delavce) spada v okvir opravljanja gospodarske dejavnosti, saj gre le za enega od načinov pridobitve finančnih virov, namenjenih poslovanju družbe (finančno poslovanje).
Po KZ-1 je izrek denarne kazni kot stranske kazni na podlagi drugega odstavka 45. člena izjema od pravila, da se storilcu kaznivega dejanja izreče kazen, ki je predpisana za storjeno kaznivo dejanje (prvi odstavek 45. člena KZ-1), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni dopustno pojma koristoljubnosti tolmačiti širše ter v škodo obdolžencu. Tolmačenje v škodo je torej tisto, da je koristoljubnost podana tudi tedaj, kadar storilec zadrži kaznivo dejanje zato, da bi komu drugemu pridobil (premoženjsko) korist. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče poseglo v izpodbijano sodbo tako, je iz opisa kaznivega dejanja izpustilo besedilo „iz koristoljubnosti“ in v odločbi o kazenski sankciji (glede denarne kazni), ko je odločilo, da se denarni kazni ne izrečeta. Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo tudi v kazenski zadevi pod opr. št. II Kp 2875172017 z dne 23.11.2017.
regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Trditve o ″večjih stroških kot potrebnih″ sicer lahko predstavljajo in izkazujejo zgolj premoženjsko škodo, ne pa tudi ″nenadomestljive oziroma težko nadomestljive″ škode, izkazanost katere je kot pogoj določen v 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
sodba na podlagi odpovedi - odločitev o pravdnih stroških - posvet s stranko
V konkretnem sporu je bil posvet in konferenca s stranko zajet v stroških odgovora na tožbo, zato ni bilo podlage, da sodišče opravljen posvet in konferenco za stranko upošteva kot samostojno storitev.
V obravnavanem primeru ni šlo za to, da bi bil tožnik usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja, temveč se je usmeril v program s prilagojenim izvajanjem. V takšnih primerih ne gre za prilagajanje predmetnika, izobraževalni program v vsebini in obsegu ostaja nespremenjen in se praviloma izvaja v šolah v rednih oddelkih. Tako tožnika glede na določbo 20. člena ZŠtip-1 ni mogoče šteti za štipendista s posebnimi potrebami.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Te zakonske zahteve sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je zato obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sostorilstvo - rok za podajo odpovedi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - nedovoljeno sprejemanje daril
Za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka do 110. člena ZDR delodajalcu ni potrebno kazensko pravno pravilno okvalificirati kršitve delavca v smislu določb KZ-1, mora pa kršitve navesti oz. opredeliti tako, da bo mogoča presoja o tem, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja. Da odpoved vzdrži presojo zakonitosti izredne odpovedi v sodnem postopku, torej ni potrebno ugotavljati kazenske odgovornosti delavca, temveč le, da iz opredelitev dejstev oziroma opisa dejanja izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Rok za podajo izredne odpovedi začne teči z dne, ko za razlog za odpoved izve zakoniti zastopnik delodajalca oziroma od njega pooblaščena oseba.
Sklep o dovolitvi obročnega plačila denarne kazni, torej da je obsojenec izrečeno denarno kazen dolžan plačati v roku dveh let in sicer po enakih mesečnih obrokih, predstavlja oviro, ki preprečuje izvršitev sodbe, s katero je bilo obsojencu to plačilo naloženo. Končna izvršitev stranske denarne kazni, na način kot je bila izrečena s pravnomočno obsodilno sodbo, je torej mogoča šele takrat, ko zapadejo vsi obroki dovoljenega obročnega odplačila, in se denarna kazen bodisi prisilno izterja, bodisi spremeni v zaporno kazen. Prav to pa je okoliščina, ki po drugem odstavku 94. člena KZ-1 povzroči prekinitev zastaranja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 198, 198/1, 200, 299, 299/2, 300, 300/1, 302, 302/1, 352.
neupravičena obogatitev - privolitev v prikrajšanje - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neposlovna odškodninska odgovornost - zastaranje - sodelovalna dolžnost - zamuda upnika - položitev stvari pri sodišču
Po splošnih pravilih je imela tožeča stranka položaj upnika, tožena stranka pa položaj dolžnika, čeprav nista bili v nobenem poslovnem razmerju. Tožeča stranka kot upnik ni pozivala tožene stranke, da ji omogoči prevzem vmesnikov, ampak je bilo dejansko stanje, kot je bilo povzeto ravno obratno. Tožena stranka kot dolžnik je pozivala tožečo stranko naj prevzame vmesnike. Zato ni utemeljena pritožbena trditev, da je bila pozvana na prevzem vmesnikov šele 17. 12. 2013. Zmotno je torej sklicevanje tožeče stranke na drugi odstavek 299. člena OZ.
Pritožbeni očitek, da bi morala tožena stranka ravnati v skladu z 299. do 306. člena OZ, ni utemeljen. Položitev stvari pri sodišču je določena v prvem odstavku 302. člena OZ. Ta določa, da če je upnik v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo kdo ali kje je ali če je upnik poslovno nesposoben, nima pa zastopnika, sme dolžnik položiti zanj dolgovano stvar pri sodišču. Vendar dolžniku vmesnikov ni treba položiti pri sodišču. Lahko jih je obdržal pri sebi, njegov interes pa je varovan, ker je bila tožeča stranka kot upnik v zamudi.
Dokler delodajalec tožnici ni zagotovil dela na delovnem mestu, ki ustreza novo priznanim omejitvam, je tožnici še vedno zagotavljal opravljanje dela na delovnem mestu, ki ustreza omejitvam po prejšnji invalidski odločbi in je tako bil začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost po novi invalidski odločbi odvisen od začetka dela na drugem delovnem mestu, ki ustreza novim stvarnim omejitvam in takrat je tudi konec izplačevanja nadomestila za invalidnost na podlagi prejšnje invalidske odločbe. Ta je torej odvisen od prenehanja dela na delovnem mestu v skladu s prvotno invalidsko odločbo.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje glede ugovora o zastaranju terjatev, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje na podlagi določil 202. člena ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kar je nedvomno tudi terjatev za plačilo nadur, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je tožnica vložila tožbo 28. 1. 2015, torej so vsi njeni zahtevki za plačilo nadur do 28. 1. 2010 zastarani.
Zgolj pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na njenem računu še ne pomeni, da je zapustnica pooblaščenemu dediču sredstva na svojem računu s tem tudi že podarila, niti, da mu jih je podarila v poljubnem obsegu, kot je lahko ta denar dvigoval oz. ga nakazoval na druge račune.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00010600
URS člen 31. ZP-1 člen 11a, 25, 25/2, 136, 136/1, 136/1-2, 156, 156-3. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/8.
postopek o prekršku - prepoved ponovnega sojenja v isti stvari - ne bis in idem - kršitev materialnih določb zakona - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov
Ker je postala sodba Okrajnega sodišča v Kamniku PR 254/2017-1506 z dne 30. 8. 2017 (delno) pravnomočna v odločitvah o odgovornosti, globi in stroških postopka in je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano sodbo v tem delu (ponovno) odločilo o zadevi, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, je podana kršitev iz 3. točke 156. člena ZP-1.
Višje sodišče preizkuša utemeljenost pritožbenih navedb glede na razloge sodbe, zato bi morala predlagateljica navesti substancirane pritožbene navedbe, da je mogoče obdolženki le z izrekom odvzema motornega vozila, last A. A., preprečiti posest motornega vozila in s tem ponavljanje prekrškov, kar je sicer namen izreka stranske sankcije odvzema motornega vozila.