invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - III. kategorija invalidnosti
Pogoji, da se obolenje šteje za poklicno bolezen so, da je zavarovanec delal na delovnem mestu, za katerega je v posebnem seznamu določeno, da se na tem delovnem mestu pojavlja takšna bolezen kot poklicna bolezen, da je zavarovanec obolel za takšno boleznijo, oziroma da izpolnjuje pogoje, da se pri njem šteje takšno obolenje za poklicno bolezen, da je kot taka določena v seznamu poklicnih bolezni, in da obstaja vzročna zveza med daljšim neposrednim vplivom škodljivih agensov na določenem delovnem mestu in boleznijo zavarovanca.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kaznivo dejanje poslovne goljufije - overitev lažne vsebine - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe je v nasprotju sam s seboj - razlogi o odločilnih dejstvih - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - direktni naklep - kršitev pravice do obrambe - konkretizacija pritožbenih očitkov - načelo proste presoje dokazov - celovita dokazna ocena - preslepitveni namen - pravica tujca do uporabe svojega jezika - sostorilstvo - pogodba o finančnem najemu - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - spremenjen opis dejanja obdolžencu v korist - stek kaznivih dejanj - pogojna obsodba - stranska denarna kazen
Za navedeno kaznivo dejanje je po prvem odstavku 196. člena KZ-1 v zakonu zagrožena kazen do enega leta zapora, tako, da nastopi zastaranje kazenskega pregona po preteku šest let od storitve kaznivega dejanja (člen 90/5 KZ-1). Ker iz izreka napadene sodbe izhaja, da navedeni prispevki niso bili plačani od meseca junija 2011 do meseca marca 2012, je tako nastopilo zaradi neplačila prispevkov v izreku napadene sodbe navedenim delavcem, zastaranje kazenskega pregona, ko je preteklo šest let od storitve kaznivega dejanja, tako, da je večina zastarala že v letu 2017, oziroma marca 2018.
Pri navideznih pogodbah gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani za izjavo volje navzven. Dokazno breme za dokazovanje navideznosti je na strani tožeče stranke.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - odpoklic s funkcije - sporazum
Sporni sporazum je bil veljavno sklenjen med tožnikom in tedanjo zakonito zastopnico tožene stranke, ki je bila na podlagi sklepa nadzornega sveta tožene stranke imenovana za vršilko dolžnosti direktorja tožene stranke. Zato tožniku na podlagi tega sporazuma pripada odpravnina v dogovorjenem znesku.
trditveno in dokazno breme - dokazi in izvajanje dokazov
Tožeča stranka je v prvostopenjskem postopku podala obsežno in zagotovo zadostno trditveno podlago o vseh za pravdo odločilnih dejstvih.
Takšnim trditvam bi lahko tožena stranka konkretizirano ugovarjala, zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da se nanjo (procesno) trditveno in dokazno breme ni prevalilo.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - gostota zavarovalne dobe
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je tožena stranka splošni pogoj iz 59. člena ZUTD napačno uporabila. Ta ne določa, da bi moral zavarovanec izpolnjevati pogoja gostote po ponovni zaposlitvi v trajanju vsaj 9 mesecev. Tako je določal prejšnji 71. člen. Določa zgolj splošni pogoj za priznavanje pravice iz naslova brezposelnosti, to je pogoj 9 mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih, kar pa tožnik izpolnjuje.
odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa
Takšna stopnja alkoholiziranosti pa po določbah Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP in Zakona o prekrških - ZP-1 predstavlja pogoje za takojšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sklep o dovolitvi obročnega plačila denarne kazni, torej da je obsojenec izrečeno denarno kazen dolžan plačati v roku dveh let in sicer po enakih mesečnih obrokih, predstavlja oviro, ki preprečuje izvršitev sodbe, s katero je bilo obsojencu to plačilo naloženo. Končna izvršitev stranske denarne kazni, na način kot je bila izrečena s pravnomočno obsodilno sodbo, je torej mogoča šele takrat, ko zapadejo vsi obroki dovoljenega obročnega odplačila, in se denarna kazen bodisi prisilno izterja, bodisi spremeni v zaporno kazen. Prav to pa je okoliščina, ki po drugem odstavku 94. člena KZ-1 povzroči prekinitev zastaranja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00010274
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1-11, 371/2.. KZ-1-UPB2 člen 45, 45/2, 74, 75, 76, 230, 230/1.
razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna in nepopolna ugotovitve dejanskega stanja - dokazi in dokazna ocena - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - zakonski znaki - gospodarska dejavnost - odločba o odvzemu premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - stranska denarna kazen - koristoljubnost
Iz 2. člena Zakona o delnem povračilu nadomestila plač (ZDPNP) izhaja, da pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba. Da je to pravica delodajalca je izrecno navedeno v „naslovu“ 8. člena zakona (uveljavljanje pravice delodajalca do delnega povračila nadomestil plač in uveljavljanje povračila stroškov usposabljanja) in samega teksta tega člena. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je o tem tudi že zavzelo stališče v sodbi opr. št. I Ips 9824/2010 z dne 12.9.2013, ko je med drugim navedlo, da sklepanje pogodb za pridobitev nepovratnih sredstev družbe (subvencija za nadomestitev dela plače za delavce) spada v okvir opravljanja gospodarske dejavnosti, saj gre le za enega od načinov pridobitve finančnih virov, namenjenih poslovanju družbe (finančno poslovanje).
Po KZ-1 je izrek denarne kazni kot stranske kazni na podlagi drugega odstavka 45. člena izjema od pravila, da se storilcu kaznivega dejanja izreče kazen, ki je predpisana za storjeno kaznivo dejanje (prvi odstavek 45. člena KZ-1), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni dopustno pojma koristoljubnosti tolmačiti širše ter v škodo obdolžencu. Tolmačenje v škodo je torej tisto, da je koristoljubnost podana tudi tedaj, kadar storilec zadrži kaznivo dejanje zato, da bi komu drugemu pridobil (premoženjsko) korist. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče poseglo v izpodbijano sodbo tako, je iz opisa kaznivega dejanja izpustilo besedilo „iz koristoljubnosti“ in v odločbi o kazenski sankciji (glede denarne kazni), ko je odločilo, da se denarni kazni ne izrečeta. Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo tudi v kazenski zadevi pod opr. št. II Kp 2875172017 z dne 23.11.2017.
starostna pokojnina - nadurno delo - pokojninska osnova - višina
Dolžnost sporočanja podatkov, da se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uresničujejo skladno s predpisi, je na delodajalcu oziroma na drugih zavezancih za prispevek in ne na delavcu. Podatki se zbirajo v matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sporočene podatke je bila tožena stranka oziroma njeni predniki dolžna preverjati v postopku revizije. Preverjanje pa mora biti tako v korist kot tudi v škodo posamezne stranke. Če so podatki v obrazcih napačni, so za odmero pokojnine odločilni prejemki in od njih plačani prispevki, kar lahko zavarovanci dokazujejo.
Tožnik je opravljal delo, ki se je po tedanjih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj. V takem primeru pa je potrebno dohodek, izplačan za nadure, od katerih so bili tudi plačani prispevki, upoštevati pri odmeri pokojnine.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - nadurno delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - višek ur
Po 45. členu KPJS znaša višina dodatka za delo preko polnega delovnega časa 30 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in se ta dodatek obračunava za čas, ko javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa. Glede na neenakomerno razporejen delovni čas in šestmesečno referenčno obdobje, v katerem se morajo ure, ki so v neenakomerno razporejenem delovnem času opravljene, izravnati, se kot delo preko polnega delovnega časa po poteku šestmesečnega referenčnega obdobja štejejo (in plačajo) vse ure, ki po tem obdobju še ostanejo neizravnane. Nasprotni udeleženec ni dokazal pravilnega izplačila teh ur članom predlagatelja, kar predstavlja kršitev določb kolektivne pogodbe.
Glede na trditveno podlago tožbe in postavljen tožbeni zahtevek bi sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo ugotovitveni del tožbenega zahtevka (česar tožnica ne izpodbija), moralo zavrniti tudi v celoti glede zahtevanega plačila 63.000,00 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje glede na tožbeno trditveno podlago in postavljen tožbeni zahtevek ni imelo podlage za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev o utemeljenosti zahtevka za plačilo zahtevanega zneska na podlagi določb Obligacijskega zakonika (OZ) o neupravičeni pridobitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00009113
OZ člen 3, 8, 86, 86/1, 86/2, 88, 112, 112/1, 112/4, 119, 372. ZPP člen 274, 274/1, 343. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 6/1. ZBS-1 člen 4, 11, 12. ZVPot člen 22, 23. ZPotK člen 12, 6, 7, 7/1, 7/1-9.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - denarne obveznosti - denarne obveznosti v tuji valuti - dogovorjena obrestna mera - prosto urejanje pogodbenih razmerij - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - kreditna sposobnost - nemoralna pogodba - oderuška pogodba - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - načelo enake vrednosti dajatev - sklenitvena pogodbena faza - ničnost pogodbe - razveza pogodbe - bistveno spremenjene okoliščine - rebus sic stantibus - nepošteni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo afirmacije pogodb - dokazna pravila - dokazna ocena - dokazni standard prepričanja
Toženka ex ante, v trenutku sklepanja predmetnih kreditnih pogodb, trenutka oziroma sploh obdobja in obsega spremembe valutnega razmerja nikakor ni mogla poznati niti ga s kakršnokoli stopnjo zanesljivosti napovedati ali pričakovati. Objektivno gledano to namreč ne izvira iz njene sfere in na to tudi ni imela nikakršnega vpliva. Gre za absolutno domeno nacionalne švicarske centralne banke, ki vodi in izvaja monetarno politiko Švice, ki ni članica EU.
Vzajemne pogodbe temeljijo na načelu enake vrednosti dajatev (8. čl. OZ), vendar pa ima kršitev tega načela za posledico ničnost pogodbe šele, če do nje pride v sklenitveni fazi pogodbe. Ker sta bili kreditni pogodbi sklenjeni v tuji valuti, je z vidika načela enake vrednosti dajatev ključna presoja, koliko CHF morajo tožniki vrniti, in ne, koliko to znaša v EUR. Po presoji sodišča v trenutku sklepanja med obveznostjo toženke in tožnikov zato ni bilo znatnega neravnotežja oziroma ga ti ne pojasnijo. Znatno neravnotežje v smislu večjega bremena za tožnike, ker je anuiteta v CHF zanje zaradi padca evra postala dražja, je nastopilo šele kasneje in ni bilo predvidljivo v takšnem obsegu.
Tožniki bi se kot povprečno preudarni in pozorni potrošniki morali zavedati in bi se tudi lahko zavedali (ali so v resnici se, je v vsakem primeru zunanjemu svetu nedostopno dejstvo), da lahko pride do nihanja tečaja, tudi do večjega, in s tem spremembe vrednosti obroka v EUR. To oceno samo po sebi podpira dejstvo dolgoročne izpostavljenosti valutnemu tveganju, saj je bil kredit najet za dobo 20 let. Vsakemu povprečno razumnemu in preudarnemu človeku mora biti jasno, da v tako dolgem času lahko pride med vrednostjo valut tudi do večjih sprememb, ne le minimalnih. Ker je bilo to odvisno ravno od kvantitete teh sprememb in je bilo to negotovo tudi za toženko, pogodba v času sklepanja ni ustvarjala znatnega neravnovesja med strankama, kar podpira tudi dejstvo, da se je nekaj časa tečaj CHF proti evru za vpliv na tožnikove anuitete obrokov gibal ugodno, nato je začel sprva padati postopoma, vse to pa se je dogajalo v razponu več let.
ZŠtip-1 člen 16.. ZUPJS člen 9, 12, 15, 15/2, 53b.. ZDoh-2 člen 15, 15/1, 15/2.
upoštevanje dohodka - štipendija - dohodek
Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je dohodek tožnikovega očeta v višini 431,84 EUR, pa čeprav predstavlja razliko v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, ker je tožnikov oče to razliko v višini 431,84 EUR prejel januarja 2015, pravilno, skladno s prvim v zvezi s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2 in 15. členom ZUPJS, vštelo med dohodke, prejete v letu 2015.
Ker je bila torej nasprotna tožba vložena v pravdi, v kateri je imela (dotedanja) tožeča stranka svojega pooblaščenca, bi prvostopenjsko sodišče ne smelo pri vročanju nasprotne tožbe tega dejstva zaobiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - visokošolski učitelj
Tožničino stališče, da je mogoče zagrešiti kršitev iz 37. člena ZDR-1 le z aktivnim ravnanjem, ni pravilno, saj lahko delavec (potencialno) škoduje interesom delodajalca tudi z opustitvami dolžnega ravnanja (denimo neizvajanjem izpita na razpisani termin, neodzivanjem na izrecna navodila delodajalca ipd.). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni ravnala skladno z izrecnimi navodili delodajalca ter da je kršila svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kot se ji očita v pisnem opozorilu in odpovedi, je jasno, da gre za dejanja in opustitve, s katerimi lahko nastane škoda toženi stranki, saj gre za kršitve, povezane s študenti, ki jim je tožena stranka dolžna zagotavljati ustrezen študijski program in vse, kar je z njim povezano, odrazijo pa se lahko tudi na ugledu tožene stranke.
brezposelna oseba - evidenca brezposelnih oseb - načelo zaslišanja strank - kršitev enakega varstva pravic
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb zgolj predložitev ali nepredložitev listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, temveč morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta. Takšna temeljna procesna garancija je tudi načelo varstva pravic iz 7. člena ter načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008894
SPZ člen 69, 69/1, 69/2, 70, 70/4, 70/5, 70/6. ZZK-1 člen 47, 47/2.
delitev solastnine - pravica zahtevati delitev solastnine - delitev z izplačilom solastninskih deležev - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Prepoved odtujitve in obremenitve pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravnoposlovno razpolago lastnika, kamor pa ne sodi tudi odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine, o katerem v nepravdnem postopku odloči sodišče.
V obravnavanem primeru ni šlo za to, da bi bil tožnik usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja, temveč se je usmeril v program s prilagojenim izvajanjem. V takšnih primerih ne gre za prilagajanje predmetnika, izobraževalni program v vsebini in obsegu ostaja nespremenjen in se praviloma izvaja v šolah v rednih oddelkih. Tako tožnika glede na določbo 20. člena ZŠtip-1 ni mogoče šteti za štipendista s posebnimi potrebami.
ZJShemRS člen 1, 3, 4, 7, 7/2, 17a, 17a/1. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (2009) člen 4.
jamstvena shema RS - dolgoročna obveznost
Zmotno je pritožbeno stališče, po katerem se je pogodba o kratkoročnem kreditu zato, ker kredit prvi toženi stranki ni bil vrnjen v dogovorjenem roku, spremenila v dolgoročno. Zamuda kreditojemalca iz pogodbe o kratkoročnem kreditu ima za posledico le tiste sankcije, ki jih predvideva zakon. Da se v takem primeru kratkoročna obveznost spremeni v dolgoročno, pa zakon ne predvideva.