Glede na trditveno podlago tožbe in postavljen tožbeni zahtevek bi sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo ugotovitveni del tožbenega zahtevka (česar tožnica ne izpodbija), moralo zavrniti tudi v celoti glede zahtevanega plačila 63.000,00 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje glede na tožbeno trditveno podlago in postavljen tožbeni zahtevek ni imelo podlage za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev o utemeljenosti zahtevka za plačilo zahtevanega zneska na podlagi določb Obligacijskega zakonika (OZ) o neupravičeni pridobitvi.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sostorilstvo - rok za podajo odpovedi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - nedovoljeno sprejemanje daril
Za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka do 110. člena ZDR delodajalcu ni potrebno kazensko pravno pravilno okvalificirati kršitve delavca v smislu določb KZ-1, mora pa kršitve navesti oz. opredeliti tako, da bo mogoča presoja o tem, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja. Da odpoved vzdrži presojo zakonitosti izredne odpovedi v sodnem postopku, torej ni potrebno ugotavljati kazenske odgovornosti delavca, temveč le, da iz opredelitev dejstev oziroma opisa dejanja izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Rok za podajo izredne odpovedi začne teči z dne, ko za razlog za odpoved izve zakoniti zastopnik delodajalca oziroma od njega pooblaščena oseba.
trditveno in dokazno breme - dokazi in izvajanje dokazov
Tožeča stranka je v prvostopenjskem postopku podala obsežno in zagotovo zadostno trditveno podlago o vseh za pravdo odločilnih dejstvih.
Takšnim trditvam bi lahko tožena stranka konkretizirano ugovarjala, zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da se nanjo (procesno) trditveno in dokazno breme ni prevalilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSK00011135
ZDZdr člen 30, 31, 31/1, 33, 33/1, 40, 46, 47, 47/2. URS člen 19, 19/3, 35, 51, 51/3. ZPP člen 95, 339, 339/2-8. ZOdv člen 16, 16/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve - odvetniški pripravnik - narok - obvezno zastopanje po odvetniku - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do izjave - omejitev osebne svobode - poseg v ustavne pravice posameznika
Na naroku v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve je predpisano obvezno zastopanje po odvetniku.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 198, 198/1, 200, 299, 299/2, 300, 300/1, 302, 302/1, 352.
neupravičena obogatitev - privolitev v prikrajšanje - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neposlovna odškodninska odgovornost - zastaranje - sodelovalna dolžnost - zamuda upnika - položitev stvari pri sodišču
Po splošnih pravilih je imela tožeča stranka položaj upnika, tožena stranka pa položaj dolžnika, čeprav nista bili v nobenem poslovnem razmerju. Tožeča stranka kot upnik ni pozivala tožene stranke, da ji omogoči prevzem vmesnikov, ampak je bilo dejansko stanje, kot je bilo povzeto ravno obratno. Tožena stranka kot dolžnik je pozivala tožečo stranko naj prevzame vmesnike. Zato ni utemeljena pritožbena trditev, da je bila pozvana na prevzem vmesnikov šele 17. 12. 2013. Zmotno je torej sklicevanje tožeče stranke na drugi odstavek 299. člena OZ.
Pritožbeni očitek, da bi morala tožena stranka ravnati v skladu z 299. do 306. člena OZ, ni utemeljen. Položitev stvari pri sodišču je določena v prvem odstavku 302. člena OZ. Ta določa, da če je upnik v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo kdo ali kje je ali če je upnik poslovno nesposoben, nima pa zastopnika, sme dolžnik položiti zanj dolgovano stvar pri sodišču. Vendar dolžniku vmesnikov ni treba položiti pri sodišču. Lahko jih je obdržal pri sebi, njegov interes pa je varovan, ker je bila tožeča stranka kot upnik v zamudi.
regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Trditve o ″večjih stroških kot potrebnih″ sicer lahko predstavljajo in izkazujejo zgolj premoženjsko škodo, ne pa tudi ″nenadomestljive oziroma težko nadomestljive″ škode, izkazanost katere je kot pogoj določen v 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje glede ugovora o zastaranju terjatev, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje na podlagi določil 202. člena ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kar je nedvomno tudi terjatev za plačilo nadur, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je tožnica vložila tožbo 28. 1. 2015, torej so vsi njeni zahtevki za plačilo nadur do 28. 1. 2010 zastarani.
zastavna pravica na terjatvi - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka
Dolžnik zastavljene terjatve lahko po prejemu obvestila o zastavi veljavno izpolni samo zastavnemu upniku (180. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). To velja tudi v primeru, ko zavarovana terjatev ob izterjavi zastavljene terjatve še ni zapadla (drugi odstavek 185. člena SPZ). Pritožbeno sodišče v tej zvezi ocenjuje, da tožena stranka z izpolnitvijo obveznosti po Pogodbi o sofinanciranju neposredno tožeči stranki (zastavni upnici) ne bi kršila pravil o porabi sredstev kohezijske politike, ki so vsebovana v omenjeni Uredbi, in sicer iz razloga, ker je tožeča stranka nastopala tako v vlogi zastavnega upnika kot v vlogi končnega koristnika omenjenih javnih nepovratnih sredstev. Omenjena sredstva naj bi tožena stranka nakazala družbi R. Č. d.o.o. samo zato, da bi jih ta prenakazala tožeči stranki.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - ponovna cenitev nepremičnine - razlogi za izločitev
Dolžnica ni podala nobenih konkretiziranih razlogov za izločitev cenilca, kot sicer navaja v pritožbi. Golo nestrinjanje z njegovo predhodno cenitvijo ni zakonski razlog, ki bi preprečeval, da ponovno opravi cenitev nepremičnin.
ZPPOGD člen 1, 3, 5, 9.. URS člen 155, 155/1, 155/2.
odpravnina - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - gospodarska družba - poslovodna oseba - plača - retroaktivnost - prava in neprava retroaktivnost
Zakonodajalec je v ZPPOGD predpisal uskladitev že sklenjenih pogodb z določbami zakona v 9. členu, torej ne le pogodb, ki bodo sklenjene po uveljavitvi zakona. Iz besedila zakona je jasno, da je skušal zakonodajalec na tak način doseči spremembo že sklenjenih pogodb o zaposlitvi, sicer bi takšna določba o usklajevanju pogodb z ZPPOGD izgubila svoj smisel. Če člani organa nadzora pogodb ne uskladijo, pride do tega, da so člani organov nadzora lahko razrešeni, določba pogodbe o zaposlitvi, ki je v nasprotju z določilom ZPPOGD pa je nična in zato se neposredno uporablja ZPPOGD. V 9. členu ZPPOGD določa, da je potrebno pogodbo direktorja uskladiti s tem zakonom v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. Ratio te določbe je uskladitev vseh, že sklenjenih pogodb o zaposlitvi z določbami novega zakona in ne le upoštevanje zakona pri sklepanju novih pogodb.
invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - III. kategorija invalidnosti
Pogoji, da se obolenje šteje za poklicno bolezen so, da je zavarovanec delal na delovnem mestu, za katerega je v posebnem seznamu določeno, da se na tem delovnem mestu pojavlja takšna bolezen kot poklicna bolezen, da je zavarovanec obolel za takšno boleznijo, oziroma da izpolnjuje pogoje, da se pri njem šteje takšno obolenje za poklicno bolezen, da je kot taka določena v seznamu poklicnih bolezni, in da obstaja vzročna zveza med daljšim neposrednim vplivom škodljivih agensov na določenem delovnem mestu in boleznijo zavarovanca.
Zgolj pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na njenem računu še ne pomeni, da je zapustnica pooblaščenemu dediču sredstva na svojem računu s tem tudi že podarila, niti, da mu jih je podarila v poljubnem obsegu, kot je lahko ta denar dvigoval oz. ga nakazoval na druge račune.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008894
SPZ člen 69, 69/1, 69/2, 70, 70/4, 70/5, 70/6. ZZK-1 člen 47, 47/2.
delitev solastnine - pravica zahtevati delitev solastnine - delitev z izplačilom solastninskih deležev - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Prepoved odtujitve in obremenitve pomeni omejitev lastninske pravice po volji lastnika in se nanaša na pravnoposlovno razpolago lastnika, kamor pa ne sodi tudi odtujitev nepremičnine, ki je posledica načina delitve solastnine, o katerem v nepravdnem postopku odloči sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00009113
OZ člen 3, 8, 86, 86/1, 86/2, 88, 112, 112/1, 112/4, 119, 372. ZPP člen 274, 274/1, 343. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 6/1. ZBS-1 člen 4, 11, 12. ZVPot člen 22, 23. ZPotK člen 12, 6, 7, 7/1, 7/1-9.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - denarne obveznosti - denarne obveznosti v tuji valuti - dogovorjena obrestna mera - prosto urejanje pogodbenih razmerij - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - kreditna sposobnost - nemoralna pogodba - oderuška pogodba - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - načelo enake vrednosti dajatev - sklenitvena pogodbena faza - ničnost pogodbe - razveza pogodbe - bistveno spremenjene okoliščine - rebus sic stantibus - nepošteni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo afirmacije pogodb - dokazna pravila - dokazna ocena - dokazni standard prepričanja
Toženka ex ante, v trenutku sklepanja predmetnih kreditnih pogodb, trenutka oziroma sploh obdobja in obsega spremembe valutnega razmerja nikakor ni mogla poznati niti ga s kakršnokoli stopnjo zanesljivosti napovedati ali pričakovati. Objektivno gledano to namreč ne izvira iz njene sfere in na to tudi ni imela nikakršnega vpliva. Gre za absolutno domeno nacionalne švicarske centralne banke, ki vodi in izvaja monetarno politiko Švice, ki ni članica EU.
Vzajemne pogodbe temeljijo na načelu enake vrednosti dajatev (8. čl. OZ), vendar pa ima kršitev tega načela za posledico ničnost pogodbe šele, če do nje pride v sklenitveni fazi pogodbe. Ker sta bili kreditni pogodbi sklenjeni v tuji valuti, je z vidika načela enake vrednosti dajatev ključna presoja, koliko CHF morajo tožniki vrniti, in ne, koliko to znaša v EUR. Po presoji sodišča v trenutku sklepanja med obveznostjo toženke in tožnikov zato ni bilo znatnega neravnotežja oziroma ga ti ne pojasnijo. Znatno neravnotežje v smislu večjega bremena za tožnike, ker je anuiteta v CHF zanje zaradi padca evra postala dražja, je nastopilo šele kasneje in ni bilo predvidljivo v takšnem obsegu.
Tožniki bi se kot povprečno preudarni in pozorni potrošniki morali zavedati in bi se tudi lahko zavedali (ali so v resnici se, je v vsakem primeru zunanjemu svetu nedostopno dejstvo), da lahko pride do nihanja tečaja, tudi do večjega, in s tem spremembe vrednosti obroka v EUR. To oceno samo po sebi podpira dejstvo dolgoročne izpostavljenosti valutnemu tveganju, saj je bil kredit najet za dobo 20 let. Vsakemu povprečno razumnemu in preudarnemu človeku mora biti jasno, da v tako dolgem času lahko pride med vrednostjo valut tudi do večjih sprememb, ne le minimalnih. Ker je bilo to odvisno ravno od kvantitete teh sprememb in je bilo to negotovo tudi za toženko, pogodba v času sklepanja ni ustvarjala znatnega neravnovesja med strankama, kar podpira tudi dejstvo, da se je nekaj časa tečaj CHF proti evru za vpliv na tožnikove anuitete obrokov gibal ugodno, nato je začel sprva padati postopoma, vse to pa se je dogajalo v razponu več let.
Določbo 158. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da tožniku pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe (oziroma predloga za izvršbo) do umika tožbe le v primeru pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Pravočasen pa je umik tožbe, ki neposredno sledi izpolnitvi zahtevka. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je to tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek in ga izpolnila, je pogoj za pravočasnost podan in tožnik ni dolžan toženi stranki povrniti nastalih stroškov postopka.
starostna pokojnina - nadurno delo - pokojninska osnova - višina
Dolžnost sporočanja podatkov, da se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uresničujejo skladno s predpisi, je na delodajalcu oziroma na drugih zavezancih za prispevek in ne na delavcu. Podatki se zbirajo v matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Sporočene podatke je bila tožena stranka oziroma njeni predniki dolžna preverjati v postopku revizije. Preverjanje pa mora biti tako v korist kot tudi v škodo posamezne stranke. Če so podatki v obrazcih napačni, so za odmero pokojnine odločilni prejemki in od njih plačani prispevki, kar lahko zavarovanci dokazujejo.
Tožnik je opravljal delo, ki se je po tedanjih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj. V takem primeru pa je potrebno dohodek, izplačan za nadure, od katerih so bili tudi plačani prispevki, upoštevati pri odmeri pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Te zakonske zahteve sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je zato obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - visokošolski učitelj
Tožničino stališče, da je mogoče zagrešiti kršitev iz 37. člena ZDR-1 le z aktivnim ravnanjem, ni pravilno, saj lahko delavec (potencialno) škoduje interesom delodajalca tudi z opustitvami dolžnega ravnanja (denimo neizvajanjem izpita na razpisani termin, neodzivanjem na izrecna navodila delodajalca ipd.). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni ravnala skladno z izrecnimi navodili delodajalca ter da je kršila svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kot se ji očita v pisnem opozorilu in odpovedi, je jasno, da gre za dejanja in opustitve, s katerimi lahko nastane škoda toženi stranki, saj gre za kršitve, povezane s študenti, ki jim je tožena stranka dolžna zagotavljati ustrezen študijski program in vse, kar je z njim povezano, odrazijo pa se lahko tudi na ugledu tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00009077
OZ člen 131, 179. URS člen 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2. ZPP člen 155.
varstvo osebnostnih pravic - razžalitev časti in dobrega imena - varstvo časti in ugleda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - odškodninska odgovornost - protipravnost - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - svoboda govora - objektivno žaljiva izjava - trditve o dejstvih - kontekst podanih izjav - javni interes - javna oseba - poklicna materialna imuniteta poslancev Državnega zbora RS - politični govor - omejitve političnega govora - parlamentarna razprava - omejitev parlamentarne razprave - svoboda parlamentarne razprave - potni stroški odvetnika
Po stališču ESČP je svoboda parlamentarne razprave še prav posebej varovana (elevated level of protection), saj gre za enega od temeljev demokratične družbe oziroma učinkovite demokracije. Pri tem opozarja na pomen poslanske imunitete, ki se sicer v Sloveniji nanaša le na kazensko odgovornost, vendar je po stališču ESČP primerno, da je parlamentarni govor omejen pravzaprav le tedaj, ko je ta omejitev namenjena varstvu parlamentarne debate same, da lahko ta poteka v miru in nemoteno, in sicer zlasti z notranjimi disciplinskimi ukrepi parlamenta samega. ESČP razlaga, da imajo države zelo zožen obseg reguliranja vsebine parlamentarne razprave, npr. zaradi preprečevanja neposrednega ali posrednega pozivanja k nasilju, pri čemer izrecno poudarja pravice parlamentarne manjšine, potrebo po dialogu in strpnosti.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 18, 22, 54, 118, 200, 200/3.. URS člen 2, 49.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 4.
Glede na obstoječo sodno prakso, delavec, ki med trajanjem razmerja, ki ima vse elemente delovnega razmerja, pri delodajalcu začne notranjo pot varstva pravic, pa potem v roku, iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1, ne zahteva sodnega varstva, zaradi tega ne izgubi pravice, da kasneje ob prenehanju tega razmerja, sodno varstvo zahteva neposredno pred sodiščem, na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da na ugotovitev obstoja delovnega razmerja ne vpliva, da si je tožnica med sodelovanjem s toženo stranko uredila status samostojne podjetnice, in da ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta novinar poročevalec in specializiran novinar.