• Najdi
  • <<
  • <
  • 18
  • od 30
  • >
  • >>
  • 341.
    VSL Sklep Cst 121/2018
    14.3.2018
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00009969
    ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/2. ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/3.
    postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - razlogi za prenehanje - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - začetek postopka po uradni dolžnosti - nedelujoče poslovodstvo
    Sodišče lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog ali po uradni dolžnosti, ne more pa ga začeti „na predlog po uradni dolžnosti“. V odvisnosti od tega, ali postopek začne na predlog ali po uradni dolžnosti, presoja tudi pogoje za začetek postopka prisilne likvidacije.

    V primeru iz tretje alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1, torej če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, se tako na podlagi tretjega odstavka 404. člena ZGD-1 lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog upnika ali delničarjev, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
  • 342.
    VSL Sklep I Cp 2129/2017
    14.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00010129
    ZUreP-1 člen 105. ZNP člen 97, 104. ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6. ZUJF člen 168, 168/2.
    odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine - primerljiva tržna vrednost nepremičnine - izvedensko mnenje - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - stroški postopka - kilometrina - potni stroški stranke - potni stroški pooblaščenca stranke - potrebni stroški
    Zmotna je pritožničina domneva, da si sodišče določbo tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1 razlaga tako, da je določitev vrednosti razlaščenih nepremičnin prepuščena le za to registriranim cenilcem. Sodišče je določilo odškodnino na podlagi izvedenih dokazov in tega ni prepustilo izvedencu.
  • 343.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 151/2018
    14.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00012006
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
    Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da se ne more podaljšati, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede razveljavitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
  • 344.
    VDSS Sodba Pdp 103/2018
    14.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00010848
    ZDR člen 126.. ZDR-1 člen 6.
    plačilo razlike plače - zavarovalni zastopnik - provizijski sistem - delovna uspešnost - znižanje plače - odsotnost z dela
    Toženka je imela nagrajevanje zavarovalnih zastopnikov urejeno po t.i. provizijskem sistemu, ki pomeni, da je bil zastopnik nagrajen glede na ustvarjeno realizacijo (sklenjene zavarovalne pogodbe), ob tem pa je bilo tudi odločilno, da je bila zavarovalna premija po sklenjenih zavarovalnih pogodbah tudi dejansko plačana. To poenostavljeno povedano pomeni, da je bil zavarovalni zastopnik za mesec, v katerem je bila premija dejansko plačana, upravičen do določene provizije oziroma do dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Znesek pripadajoče provizije se je korigiral s faktorjem prisotnosti na delu. V kolikor je delavec v posameznem mesecu prisoten na delu vse delovne dni, znaša faktor 1, v primeru delne odsotnosti sorazmerno manj, v primeru popolne odsotnosti pa 0/nič). Faktor prisotnosti se je uporabil le v primeru odsotnosti z dela zaradi koriščenja dopusta ali bolniškega staleža, ne pa zaradi državnih praznikov. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ureditev pravilnikov, ki ob uporabi faktorja prisotnosti znižuje plačo za delovno uspešnost v primeru upravičene odsotnosti z dela (letni dopust, bolniški stalež), nezakonita, ker je v nasprotju z določbami 6. člena ZDR-1.
  • 345.
    VSM Sodba III Kp 18567/2017
    14.3.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00011956
    KZ-1 člen 25, 29, 29/1, 49, 49/1, 116, 116/1, 116/1-1. ZKP člen 17, 18, 258, 372, 372/1, 372/1-4, 373, 383.
    kaznivo dejanje umora - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prištevnost obdolženca - direktni naklep - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena izpovedbe prič - celovita dokazna ocena - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - materialna resnica - umor na grozovit način - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera kazni - neprištevnost storilca
    Izvedenec izvedenskega mnenja ni podal le na podlagi dveh krajših razgovorov z obdolženko, kot to zmotno predstavlja obramba.
  • 346.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 580/2017
    14.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00010925
    Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 9.. ZPSDP člen 4.. ZDR-1 člen 130.
    službena pot - povrnitev stroškov - sprememba cene - kilometrina - sprememba prebivališča - stroški za prihod na delo
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil toženec (delavec) tožeči stranki dolžan javiti vsako spremembo, ki vpliva na izplačilo povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

    Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je tožnik po nasprotni tožbi poti na vtoževanih relacijah dejansko opravil s svojim vozilom in ali so bile upravičene. Če so bile službene poti opravljene z njegovim vozilom in hkrati upravičene, tožniku po nasprotni tožbi skladno s 4. členom Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov pripada plačilo kilometrine.
  • 347.
    VDSS Sodba Psp 469/2017
    14.3.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00011056
    ZPIZ-2 člen 15, 16, 116, 116/3, 194, 406, 406/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. OZ člen 190, 190/3.
    starostna pokojnina - dvojni status - družbenik - poslovodna oseba - preplačilo - vračilo izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev
    Za razsojo zadeve glede sorazmernega dela pokojnine je odločilno, da je bil tožnik že dokončno in pravnomočno delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje. Odločba o delni vključitvi uživalca pokojnine v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 je namreč postala dokončna in pravnomočna. To pa pomeni, da je bil zaradi delne vključitve v zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje tožniku zakonito od istega dne dalje odmerjen tudi sorazmerni del pokojnine. Od pravnomočne delne vključitve v zavarovanje dalje, torej s 1. 1. 2016, je tožnik lahko upravičen le še do izplačevanja sorazmernega dela (75 %) priznane pokojnine.

    Pravna podlaga za rešitev zadeve glede vrnitve preplačila je podana v 194. členu ZPIZ-2. Po tej določbi je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel. Prav takšno stanje, ko je prišlo do odpada pravne podlage, je podano tudi v obravnavani zadevi, čeprav je bila preplačilna odločba izdana še pred pravnomočnostjo odločbe o izplačevanju sorazmernega dela pokojnine.
  • 348.
    VDSS Sodba Psp 69/2018
    14.3.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00011979
    ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 65, 66.
    invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - poškodba pri delu
    Pri vprašanju vpliva zdravstvenih težav na tožnikovo invalidnost gre za medicinsko vprašanje. V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je v tožnikovem primeru vzrok nastanka III. kategorije invalidnosti 80 % bolezen in 20 % poškodba pri delu.
  • 349.
    VDSS Sodba Psp 66/2018
    14.3.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00012467
    ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-2.
    invalidska pokojnina - invalidnost
    Sodna izvedenka je upoštevala celotno medicinsko in delovno dokumentacijo, vključno glede svojega poklica in na podlagi zaključka, da gre pri tožniku za nespremenjeno stanje in da tudi predpisana zdravila ostajajo ista, je glede tožnikove delazmožnosti edino logičen zaključek, da je pri njem še nadalje od spornega dne dalje podana III. kategorija invalidnosti.
  • 350.
    VDSS Sodba Pdp 877/2017
    14.3.2018
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00012208
    ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 147, 171, 171/1.. ZVZD-1 člen 5, 5/2.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - soprispevek oškodovanca
    Prva toženka je z organizacijo delovnega procesa na način, da se je moral tožnik pred začetkom dela zglasiti pri izmenovodski mizi, ki je bila nepravilno postavljena tik ob transportni poti, in s tem, ko v proizvodni hali ni ustrezno označila peš poti, po katerih bi delavci lahko varno hodili, kršila določbo drugega odstavka 5. člena ZVZD-1. V skladu s to določbo je bila dolžna izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organiziranostjo. Zato je prva toženka za obravnavani škodni dogodek krivdno odškodninsko odgovorna.

    Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno utemeljilo tudi z ugotovitvijo, da bi njen delavec, ki je v trenutku škodnega dogodka upravljal s spornim samovoznim delovnim strojem, bodisi s hupanjem bodisi s kakšnim drugačnim opozorilom, moral skupino delavcev na transportni poti opozoriti na bližajoči se voziček, pa tega ni storil.
  • 351.
    VDSS Sklep Pdp 222/2018
    14.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00010849
    ZPP člen 156, 156/2.
    separatni stroški - tolmač
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblaščencu stranke ni mogoče očitati malomarnosti ali celo naklepa, če ne predlaga zaslišanja stranke po sodnem tolmaču, če mu stranka sama zatrdi, da razume in govori slovensko, pa se na naroku izkaže, da slovensko ne govori (dovolj dobro) oziroma tako, da bi jo razumela tudi nasprotna stranka. V predmetni zadevi je pritožnik ravnal v okviru svoje dolžne skrbnosti, saj glede na okoliščine primera (tožničina trditev, da slovensko zna in da ne potrebuje tolmača, dejstvo, da je bila rojena in je delala v Republiki Sloveniji ter dotedanja komunikacija z njo) ni mogoče od njega zahtevati še dodatnega preverjanja tožničinega znanja slovenskega jezika. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno naložilo separatne stroške tožene stranke za narok, na katerem bi morala biti zaslišana tožnica, pa to ni bilo mogoče brez sodnega tolmača, takratnemu pooblaščencu tožnice.
  • 352.
    VSL Sodba II Cp 2713/2017
    14.3.2018
    CESTE IN CESTNI PROMET - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00009770
    URS člen 26. OZ člen 10, 131, 131/1. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 39, 39/1, 126. ZGO-1 člen 54, 54/4, 56, 56/1, 66, 66/1. ZUreP-1 člen 80, 80/3.
    odškodninska odgovornost občine - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - dolžna skrbnost občine - profesionalna skrbnost - vzročna zveza - pravno relevantna vzročna zveza - naravna vzročnost - kategorizacija cest - kategorizacija občinskih cest - javna cesta na zasebnem zemljišču - pravica dostopa do nepremičnine
    Preden kdo komu dolguje kakšno (četudi "profesionalno") skrbnost, mora med njima obstajati obligacijsko razmerje. Za to zadevo zato ni pravno odločilna toženkina skrbnost sama po sebi in nasploh, ampak je bistveno, ali je toženka ravno tožnici dolgovala skrbnost določene vsebine.

    Tožnica kot investitorka je z odločitvijo za nakup in gradnjo hiše sama prevzela tveganje, da si bo morala urediti pravico do dostopa, ker je le-ta potekal preko nepremičnine v zasebni lasti, če občina pred tem zemljišč ne bo odkupila (ne glede na predhodno kategorizacijo).
  • 353.
    VSL Sklep I Cp 2833/2017
    14.3.2018
    DEDNO PRAVO
    VSL00009467
    ZD člen 133, 138, 138/1, 208.
    dedovanje - zakonito dedovanje - dedni dogovor - odpoved dediščini - dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave
    Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Izjava je nepreklicna, zato je kasneje ni mogoče enostransko spremeniti. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Dedna izjava tudi ne more biti delna, temveč se mora nanašati na celoten dedni delež.
  • 354.
    VSL Sodba II Cp 2671/2017
    14.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00009548
    ZPP člen 8, 220, 220/2, 253. SPZ člen 92.
    dokazna sredstva - ogled nepremičnine - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - pravica do izjave - kontradiktornost - sodelovanje v postopku - ocena verodostojnosti priče - vrnitveni zahtevek - izročitev nepremičnine v posest
    Dejstvo, da toženec ni imel možnosti sodelovanja pri ogledu stanovanja, ki ga je opravil izvedenec, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Tožencu je bilo izvedensko mnenje vročeno in je imel možnost, da se izreče tako o ugotovitvah v izvidu kot o mnenju.
  • 355.
    VDSS Sodba Psp 21/2018
    14.3.2018
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00010981
    ZSDP-1 člen 79, 79/3, 83.
    seznam hudih bolezni - podzakonski akt - izgubljen zaslužek - posebna nega in varstvo
    V sporni zadevi je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da podzakonski akt ne more dodatno postavljati časovnih omejitev glede na bolezni, kot so določene v tem seznamu, v kolikor zato ni nekega razumnega, stvarno utemeljenega razloga. Če utemeljen razlog ni podan, to pomeni, da je takšna podzakonska odločba arbitrarna in s tem posledično tudi nezakonita. ZSDP-1 ministru daje le pooblastilo, da na predlog Pediatrične klinike določi Seznam hudih bolezni za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Iz Seznama izhaja, da posebno varstvo potrebujejo otroki s cistično fibrozo. Dodajanje še posebnih omejitev (manj ali več kot 5 let) pa nedvomno presega pooblastilo, ki je dano ministru. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upoštevalo, da je za rešitev v sporni zadevi odločilno zgolj dejstvo, da ima otrok cistično fibrozo in da gre za hudo bolnega otroka, kot je le-ta opredeljen v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1. S tem pa so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
  • 356.
    VDSS Sodba Pdp 772/2017
    14.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00012172
    ZDCOPMD člen 5.. ZDR-1 člen 127, 128, 134, 135.
    nadurno delo - plačilo razlike plače - mobilni delavci - voznik tovornjaka - delovni čas
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo mogoče vplivati na pravilni zapis tahografa tudi z uporabo magneta. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju izvedenca in izpovedi tožeče stranke, da tahograf prikazuje zgolj pravilni čas vožnje, ne pa tudi ostalega dela, ki se po Uredbi oziroma ZDCOPMD šteje v delovni čas. Pravilen je tudi zaključek sodišča, da je poleg vožnje tožeča stranka opravljala tudi drugo delo in sicer razkladanje, nakladanje in administrativna dela.
  • 357.
    VSL Sklep II Ip 3271/2017
    14.3.2018
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00009645
    ZST-1 člen 13, 13/2, 34a, 34a/7. ZIZ člen 29b, 29b/5.
    predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - druga zadeva - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse
    Vložitev izjave o premoženjskem stanju oziroma predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse v eni zadevi ni mogoče upoštevati tudi v drugi zadevi.

    Če stranka zoper plačilni nalog vloži ugovor (ali pa vloži pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog), sodišče pa njenemu pravnemu sredstvu ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu.
  • 358.
    VSL Sodba I Cp 2641/2017
    14.3.2018
    STVARNO PRAVO
    VSL00009474
    SPZ člen 222, 222/1.
    stvarna služnost - priposestvovana stvarna služnost - prenehanje pravice stvarne služnosti - nekoristna stvarna služnost - nova pot - bistveno spremenjene okoliščine
    Dejstvo, da gospodujoča nepremičnina kasneje pridobi svojo lastno zvezo z javnim cestnim omrežjem, je lahko (ne pa nujno) okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti in zato okoliščina, ki je lahko podlaga za prenehanje služnosti. V obravnavani zadevi za takšno situacijo nedvomno ne gre. Gospodujoča nepremičnina še zmeraj nima lastne povezave z javnim cestnim omrežjem.
  • 359.
    VDSS Sodba Pdp 728/2017
    14.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00010970
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (1998) člen 39.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - kolektivna pogodba - III. kategorija invalidnosti - pisno soglasje
    Na podlagi razlage 5. alineje 39. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki izhaja iz Razlag Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, brez pisnega soglasja zaposlenega invalida ni dopustna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Ker tožena stranka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, na podlagi katere ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, ni pridobila njenega soglasja, je izpodbijana odpoved nezakonita.
  • 360.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 707/2017
    14.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00012055
    ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - rop - rok za podajo odpovedi
    Zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, ker je glede vseh očitanih kršitev podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, je nepravilen. Kot to izhaja iz doslej znanih podatkov v spisu, se je direktor tožene stranke o vseh okoliščinah primera glede kršitve, ki se nanaša na vpletenost tožeče stranke v rop poslovalnice, seznanil šele 30. 6. 2015, ko je imel s tožečo stranko daljši razgovor v hotelu, oziroma po prejemu pisnih izjav delavk. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bila izredna odpoved tudi v zvezi s kršitvijo iz 3. točke prepozna, ni ugotavljalo dejanskega stanja glede te kršitve, ki se nanaša na vpletenost tožeče stranke v rop poslovalnice tožene stranke dne 13. 4. 2015.
  • <<
  • <
  • 18
  • od 30
  • >
  • >>