zahtevek za izročitev stvari - lastništvo motornega vozila - odtujitev stvari med pravdo - odtujitev stvari, o kateri teče pravda - sprememba tožbenega zahtevka - zahtevek za plačilo odškodnine - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost.
Spremenjeni tožbeni zahtevek v predmetni zadevi ne izpolnjuje nobenega od izpostavljenih meril za določitev pristojnosti okrajnega sodišča. Ker vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR, je za sojenje v tej zadevi pristojno okrožno sodišče
spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižno stanje
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. S tem je namreč pritožnici omogočilo, da uveljavi svoj zahtevek za izločitev spornega premoženja iz zapuščine. Pritožnica potemtakem neupravičeno (celo v svojo škodo) nasprotuje izpodbijanemu sklepu, ki je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pri napotitvi pritožnice na pravdo pravilno upoštevalo sedanje zemljiškoknjižno stanje (prvi odstavek 213. člena ZD).
Izvedenci so ocenili, da pri tožnici niso izčrpani vsi ukrepi zdravljenja oziroma rehabilitacije, in da jo je potrebno vključiti v predlagani interdisciplinarni tim za fibromialgijo, prav tako pa ustrezno psihoterapevtsko obravnavo in jo šele na to ponovno oceniti na invalidski komisiji, kolikor bo to potrebno. Posebej je izvedenec pojasnil, da mora po doktrini ocenjevanja vsak tak bolnik biti ocenjen v predlaganem interdisciplinarnem timu. Ker tožnica v interdisciplinarnem timu doslej še ni bila obravnavana, takšne doktrine ocenjevanja ni mogoče obiti, dodatno, ker je ugotovljeno, da tožnica tudi ni bila doslej deležna ustrezne psihoterapevtske obravnave. Ker bo šele po takšni detajlni obravnavi tožnice, pri njej oceniti, ali je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ali pa je še podana preostala delovna zmožnost, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011409
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/2. ZKP člen 164, 266.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - izvedenstvo - pravica do obrambe
Ni se strinjati s pritožnikom, ko zaradi, po njemu nezakonito odvzetega/zavarovanega brisa z obdolženčevega penisa, sodba ne bi smela temeljiti na ugotovitvah Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Čeprav je res, da gre pri navedenem opravilu za eno izmed zdravniških dejanj po drugem odstavku 266. člena ZKP, odredba, na katero opozarja pritožnik, ni pogoj za dovoljenost tega dejanja.
Pravica do obrambe; preizkus poročila o preiskavi.
Za tožnika je glede koriščenja letnega dopusta veljal prvi odstavek 20. člena ZNOMCMO, ki poudarja izrabo letnega dopusta, upoštevajoč delovne potrebe misije in navodila vodstva misije. Operativno določilo, ki se šteje kot navodilo misije o načinu koriščenja dopusta, je tožniku po vsakem dopolnjenem mesecu dela na misiji dovoljevalo zgolj koriščenje, ne pa posebno priznanje dodatnih dni letnega dopusta. Niti iz SOP (Standardni operativni postopki o organizaciji delovnega časa) ne iz kakšnega drugega predpisa ne izhaja podlaga za odmero dodatnega letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji.
ZEPDSV člen 18, 19.. OZ člen 347.. ZDR-1 člen 144.
nadurno delo
Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev, da bi morala tožena stranka hraniti (in sodišču predložiti) evidenco izrabe delovnega časa in stroškov dela, oprlo na določbe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Iz teh določb izhaja, da mora delodajalec med drugim voditi tudi evidenco o izrabi delovnega časa, torej tudi podatke o opravljenih nadurah (18. člen ZEPDSV). Tudi ta evidenca se hrani kot listina trajne vrednosti, delodajalec pa jo je dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa (19. člen ZEPDSV). Tožena stranka bi s predložitvijo teh listin, ki jih je bila na podlagi zakona dolžna trajno hraniti, lahko dokazovala, da tožnik vtoževanih nadur ni opravil. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo trditvam in dokaznim predlogom tožnika o številu opravljenih nadur v vtoževani višini posamične nadure.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (1998) člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - kolektivna pogodba - III. kategorija invalidnosti - pisno soglasje
Na podlagi razlage 5. alineje 39. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki izhaja iz Razlag Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, brez pisnega soglasja zaposlenega invalida ni dopustna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Ker tožena stranka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, na podlagi katere ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, ni pridobila njenega soglasja, je izpodbijana odpoved nezakonita.
stvarna služnost - priposestvovana stvarna služnost - prenehanje pravice stvarne služnosti - nekoristna stvarna služnost - nova pot - bistveno spremenjene okoliščine
Dejstvo, da gospodujoča nepremičnina kasneje pridobi svojo lastno zvezo z javnim cestnim omrežjem, je lahko (ne pa nujno) okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti in zato okoliščina, ki je lahko podlaga za prenehanje služnosti. V obravnavani zadevi za takšno situacijo nedvomno ne gre. Gospodujoča nepremičnina še zmeraj nima lastne povezave z javnim cestnim omrežjem.
ZPP člen 77, 77/1, 77/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 245, 245/2.
poslovna sposobnost stranke - osebni stečaj
Ker je v primeru omejene poslovne sposobnosti stečajni dolžnik pravdno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje, ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno. Ker že iz trditev v predlogu za izdajo plačilnega naloga izhaja, da gre pri predmetni terjatvi za stroške stečajnega postopka (vpogled v l. št. 1 in 2 spisa), je v konkretni fazi postopka možen le zaključek, da terjatev, v zvezi s katero je predlagana izdaja plačilnega naloga, lahko vpliva na obseg stečajne mase.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tožniku tudi po četrti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je tožnik izostal z dela pri toženi stranki več kot 5 dni zaporedoma, da se tožnik na delo k toženi stranki ni vrnil, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil tožene stranke, čeprav ti to moral in mogel storiti, ni odločilnega pomena dejstvo, da tožnik na delo k toženi stranki v spornem obdobju ni prišel iz upravičenih razlogov. S tem, ko je toženi stranki predložil potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela zaradi bolezni, iz katerega je izhajala upravičena zadržanost od dela le za 31. 1. 2017, ni izpolnil svoje obveznosti obveščanja o razlogih za svojo odsotnost tudi za obdobje od 1. 2. 2017 dalje. Zato je bil za podajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen zakonski razlog iz četrte alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPIZ-2 člen 15, 16, 116, 116/3, 194, 406, 406/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. OZ člen 190, 190/3.
starostna pokojnina - dvojni status - družbenik - poslovodna oseba - preplačilo - vračilo izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev
Za razsojo zadeve glede sorazmernega dela pokojnine je odločilno, da je bil tožnik že dokončno in pravnomočno delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje. Odločba o delni vključitvi uživalca pokojnine v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 je namreč postala dokončna in pravnomočna. To pa pomeni, da je bil zaradi delne vključitve v zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje tožniku zakonito od istega dne dalje odmerjen tudi sorazmerni del pokojnine. Od pravnomočne delne vključitve v zavarovanje dalje, torej s 1. 1. 2016, je tožnik lahko upravičen le še do izplačevanja sorazmernega dela (75 %) priznane pokojnine.
Pravna podlaga za rešitev zadeve glede vrnitve preplačila je podana v 194. členu ZPIZ-2. Po tej določbi je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel. Prav takšno stanje, ko je prišlo do odpada pravne podlage, je podano tudi v obravnavani zadevi, čeprav je bila preplačilna odločba izdana še pred pravnomočnostjo odločbe o izplačevanju sorazmernega dela pokojnine.
invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - poškodba pri delu
Pri vprašanju vpliva zdravstvenih težav na tožnikovo invalidnost gre za medicinsko vprašanje. V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je v tožnikovem primeru vzrok nastanka III. kategorije invalidnosti 80 % bolezen in 20 % poškodba pri delu.
delna pokojnina - višina - prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik - samozaposlena oseba
Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te podatke zagotavljajo pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci podatkov in zavezanke ali zavezanci za vložitev prijav podatkov o zavarovanju, opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco (140. člen ZPIZ-2). Samozaposlene osebe so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca iz 15. člena ZPIZ-2, kakor zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca.
Določba 174. člena ZD v prvem odstavku določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Ta določba, niti kakšne druge določbe ZD, vključno s tistimi, v katerih je urejena kaduciteta, ne določajo, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, Republika Slovenija bila oproščena plačila sodnih stroškov. Pritožbeni očitki, da kaducitetna upravičenka ni dolžna nositi stroškov oklica, ker je sodišče prve stopnje le tega dolžno objaviti po uradni dolžnosti, niso utemeljeni. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se oklic ne objavi na predlog stranke temveč po uradni dolžnosti, lahko namreč vpliva le na to, kdo je dolžan za stroške oklica založiti predujem, na pa tudi, kdo jih je dolžan nositi v končni posledici.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Trenutna materialna ogroženost je pravni standard in v zakonu ta pravni standard ni posebej definiran. Center za socialno delo ga ugotavlja v vsakokratnem primeru posebej. Pri tem gre za diskrecijsko pravico Centra za socialno delo, ki lahko pri istem dejanskem stanju, izmed več pravno enako možnih odločitev, izbere odločitev, ki šteje za konkretni primer za najbolj primerno. Glede na takšno definicijo omenjenega pravnega standarda je v konkretnem primeru pomembno, ali se je tožnica znašla v položaju materialne ogroženosti in ali izkazuje tudi izredne stroške, ki so vezani na preživljanje in ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo - član agrarne skupnosti - dediči - prednostni vrstni red - pravna praznina - analogija - uporaba zakona - pravilna uporaba materialnega prava
Položaja, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, ZPVAS ne ureja. Zato je podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda.
ZPIZ-2 člen 26, 26/2, 86.. ZDR-1 člen 137, 137/1, 137/2, 137/3.. ZPP člen 155.
neizrabljen letni dopust - nadurno delo - invalid - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - bolniški stalež - pooblaščenec zunaj sedeža sodišča
Ker tožena stranka tožnici kot invalidu ni mogla zagotoviti dela na ustreznem delovnem mestu, bi ji morala izplačevati plačo za polni delovni čas oziroma ustrezno nadomestilo plače za polni delovni čas (tudi za bolniški stalež). Tožena stranka bi z ustreznimi pravnimi sredstvi morala poskrbeti za refundacijo plačanih nadomestil v polnem znesku, v nobenem primeru pa ni imela pravice tožnici za štiri ure dnevno v spornem obdobju obračunavati letni dopust oziroma višek ur zaradi opravljenih nadur v preteklih obdobjih.
Po ustaljeni sodni praksi se za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP ne štejejo potni stroški za pooblaščenca, če si stranka izbere odvetnika izven sedeža sodišča, saj bi bili stroški lahko manjši, če bi pooblaščenec poskrbel za udeležbo substituta na obravnavi v drugem kraju.
V postopku zavarovanja je vsebinski kriterij za določitev preživnine otrokovo nujno preživljanje, ne pa njegov ustrezen življenjski standard. Začasna preživnina je namenjena zgolj kritju otrokovih eksistenčnih potreb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010129
ZUreP-1 člen 105. ZNP člen 97, 104. ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6. ZUJF člen 168, 168/2.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine - primerljiva tržna vrednost nepremičnine - izvedensko mnenje - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - stroški postopka - kilometrina - potni stroški stranke - potni stroški pooblaščenca stranke - potrebni stroški
Zmotna je pritožničina domneva, da si sodišče določbo tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1 razlaga tako, da je določitev vrednosti razlaščenih nepremičnin prepuščena le za to registriranim cenilcem. Sodišče je določilo odškodnino na podlagi izvedenih dokazov in tega ni prepustilo izvedencu.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninjenje premoženja sindikatov - pravica uporabe družbene lastnine - lastninjenje družbene lastnine - pravni temelj za pridobitev lastniške posesti - pridobitev lastninske pravice na originaren način - zavezovalen in razpolagalen pravni posel - delitev premoženja - ugotovitvena odločba - garaža
Zaradi originarnega načina pridobitve lastninske pravice je pritožbeno navajanje, da bi morali predlagatelji predložiti ustrezne listine, iz katerih bi izhajalo, da je bil za to garažno enoto sklenjen ustrezen zavezovalen in razpolagalen posel, brezpredmetno.