ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/2. ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-3, 404, 404/3.
postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - razlogi za prenehanje - predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - začetek postopka po uradni dolžnosti - nedelujoče poslovodstvo
Sodišče lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog ali po uradni dolžnosti, ne more pa ga začeti „na predlog po uradni dolžnosti“. V odvisnosti od tega, ali postopek začne na predlog ali po uradni dolžnosti, presoja tudi pogoje za začetek postopka prisilne likvidacije.
V primeru iz tretje alineje prvega odstavka 402. člena ZGD-1, torej če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev, se tako na podlagi tretjega odstavka 404. člena ZGD-1 lahko začne postopek prisilne likvidacije le na predlog upnika ali delničarjev, ki predstavljajo vsaj eno desetino osnovnega kapitala, ne pa tudi po uradni dolžnosti.
nastanek zavarovalnega primera - fingirana prometna nesreča - dokazno breme - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje
Dokazi potrjujejo, da se je nesreča zgodila tako, kot je zatrjevano. Dokazno breme fingiranosti prometne nesreče pa je na toženi stranki, ki trdi, da zavarovalni primer ni nastal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009878
ZPP člen 188, 188/2.
umik tožbe - delni umik - pobotni ugovor - zamuda - trditveno in dokazno breme - dokončanje del - prekoračitev roka - (ne)zakrivljena zamuda
Če je tožeča stranka parket (brez svoje krivde) prejela šele 2. 10. 2015, tožena stranka pa ni navedla (npr.), da bi ta moral biti pravilno položen do 12. 10. 2015, tožnici logično ni mogoče očitati, da je odgovorna za zamudo roka za dokončanje del, ker je delala še po 12. 10. 2015. Logično je namreč, da je za položitev 300 m² potrebno določeno časovno obdobje. Ker tega tožena stranka ni opredelila in navedla, koliko časa realno bi za to tožeča stranka potrebovala in za koliko dni je ta rok prekoračila, tožnici tudi ne more naprtiti plačila škode, ki jo je utrpela zaradi neodplačne oprave dodatnih del iz razloga zamude.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010488
ZOR člen 188, 195, 385, 385/2. ZPP člen 7, 286, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - medicinska napaka - enoletni otrok - katastrofalna škoda - poslovna nesposobnost - zastaranje - zadržanje zastaranja - invalidnost - izguba zaslužka - renta - pravni standard normalnega teka stvari - bodoča škoda - podlaga za izračun rente - izobrazba - opravljanje poklica - invalidnina - trditvena in dokazna podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožba je vložena pravočasno, ker tožnica ob nastopu polnoletnosti ni bila poslovno sposobna in ji je bila postavljena skrbnica. Zastaranje ne more nastopiti, preden ne potečeta dve leti, od kar je poslovno nesposobna oseba dobila skrbnika.
O povrnitvi bodoče škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Posebnost obravnavanega primera je v tem, da je do škodnega dogodka, zaradi katerega je tožnica postala 100 % invalidka prišlo, ko je bila stara komaj dvajset mesecev, med postopkom pa je postala polnoletna. Iz obdobja pred škodnim dogodkom zato ni okoliščin, ki bi lahko nudile podlago za hipotetično sklepanje, kakšno izobrazbo bi tožnica pridobila po normalnem teku stvari in kakšen poklic bi opravljala.
Ob upoštevanju ponujene trditvene in dokazne podlage strank, na katero je sodišče vezano, sodba utemeljeno kot merilo za ugotovitev hipotetične višine zaslužka, ki bi ga tožnica prejemala, sledi predlogu tožnice in upošteva povprečno mesečno neto plačo v RS. Po ugotovitvi sodbe bi tožnica, če ne bi prišlo v Sloveniji do škodnega dogodka, živela s svojo mamo in pridobivala dohodke v Nemčiji, kjer so, kot je splošno znano, plače bistveno višje.
nadurno delo - plačilo razlike plače - mobilni delavci - voznik tovornjaka - delovni čas
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo mogoče vplivati na pravilni zapis tahografa tudi z uporabo magneta. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju izvedenca in izpovedi tožeče stranke, da tahograf prikazuje zgolj pravilni čas vožnje, ne pa tudi ostalega dela, ki se po Uredbi oziroma ZDCOPMD šteje v delovni čas. Pravilen je tudi zaključek sodišča, da je poleg vožnje tožeča stranka opravljala tudi drugo delo in sicer razkladanje, nakladanje in administrativna dela.
CESTE IN CESTNI PROMET - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00009770
URS člen 26. OZ člen 10, 131, 131/1. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 39, 39/1, 126. ZGO-1 člen 54, 54/4, 56, 56/1, 66, 66/1. ZUreP-1 člen 80, 80/3.
odškodninska odgovornost občine - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - dolžna skrbnost občine - profesionalna skrbnost - vzročna zveza - pravno relevantna vzročna zveza - naravna vzročnost - kategorizacija cest - kategorizacija občinskih cest - javna cesta na zasebnem zemljišču - pravica dostopa do nepremičnine
Preden kdo komu dolguje kakšno (četudi "profesionalno") skrbnost, mora med njima obstajati obligacijsko razmerje. Za to zadevo zato ni pravno odločilna toženkina skrbnost sama po sebi in nasploh, ampak je bistveno, ali je toženka ravno tožnici dolgovala skrbnost določene vsebine.
Tožnica kot investitorka je z odločitvijo za nakup in gradnjo hiše sama prevzela tveganje, da si bo morala urediti pravico do dostopa, ker je le-ta potekal preko nepremičnine v zasebni lasti, če občina pred tem zemljišč ne bo odkupila (ne glede na predhodno kategorizacijo).
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - rop - rok za podajo odpovedi
Zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, ker je glede vseh očitanih kršitev podana po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, je nepravilen. Kot to izhaja iz doslej znanih podatkov v spisu, se je direktor tožene stranke o vseh okoliščinah primera glede kršitve, ki se nanaša na vpletenost tožeče stranke v rop poslovalnice, seznanil šele 30. 6. 2015, ko je imel s tožečo stranko daljši razgovor v hotelu, oziroma po prejemu pisnih izjav delavk. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bila izredna odpoved tudi v zvezi s kršitvijo iz 3. točke prepozna, ni ugotavljalo dejanskega stanja glede te kršitve, ki se nanaša na vpletenost tožeče stranke v rop poslovalnice tožene stranke dne 13. 4. 2015.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje glede druge očitane kršitve (malomarno opravljanje dela pri izvedbi delavnice za otroke v muzeju) v odpovedi pogodbe o zaposlitvi zmotno zaključilo, da tožnici ni mogoče očitati malomarnega ravnanja. Bistveno je, da je bila tožnici dokazana zamuda pri izpolnjevanju delovne obveznosti. Tožena stranka je tožnici očitala kršitev določbe prvega odstavka 33. člena ZDR-1, po kateri mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Iz izpovedi priče izhaja, da tožnica o zamudi pri izvedbi delavnice ni obvestila nikogar, pri čemer mora v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZDR-1 delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti.
Vse okoliščine pogodbenega razmerja med pravdnima strankama ustrezajo javnonaročniškemu razmerju, ki ga urejajo določbe ZJZP oziroma razmerju javnega naročila gradnje, ki ga je v spornem obdobju urejal ZJN.
ZJN-2 je v 110. členu določal sankcije za kršitve pravil o javnem naročanju, in sicer med ostalim, da so pogodbe nične, če so sklenjene brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah tega zakona moral izvesti. ZJN-2 je v tem primeru določal najstrožjo sankcijo civilnega prava, to je ničnost pravnega posla. Ker ZJN-2 ničnosti podrobneje ni urejal, se za njeno uveljavljanje in posledice uporabljajo splošne določbe o ničnosti pogodb, ki jih vsebuje OZ.
Stavbna pravica lahko preneha le na podlagi dogovorjenega časa, predčasno pa le na podlagi sporazuma ali zaradi kršitev imetnika stavbne pravice.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 179, 179/1.. ZDR člen 184.. OZ člen 239, 239/2, 240.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - uporaba službenega vozila v zasebne namene - diskriminacija - trditveno in dokazno breme
Trditveno breme glede obstoja diskriminacije je na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bila razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin. Trditve morajo biti dovolj verjetne, da opravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Šele ko delavec postavi ustrezne trditve, je delodajalec tisti, ki mora na podlagi obrnjenega dokaznega bremena dokazati, da do kršitve prepovedi diskriminacije ni prišlo.
Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje navedel, da je imel v skladu z 8. členom pogodbe o zaposlitvi pravico do uporabe službenega vozila tudi v zasebne namene, in da je tožena stranka to njegovo pravico kršila od spornega dne dalje, ko mu ni več omogočala, da bi službeno vozilo uporabljal tudi v zasebne namene, zaradi česar mu je nastala vtoževana škoda. Tožnik je s takšnimi navedbami podal zadostno in dovolj konkretizirano trditveno podlago o protipravnosti ravnanja tožene stranke, tj. o kršitvi pogodbenih obveznosti tožene stranke. Tožena stranka je bila zato tista, ki je bila dolžna podati ugovorne trditve, da je bodisi tožniku v resnici omogočala uporabo službenega vozila v zasebne namene bodisi, da so obstajali konkretni razlogi, da mu te uporabe ni bila dolžna omogočiti.
ZPIZ-2 člen 15, 16, 116, 116/3, 194, 406, 406/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. OZ člen 190, 190/3.
starostna pokojnina - dvojni status - družbenik - poslovodna oseba - preplačilo - vračilo izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev
Za razsojo zadeve glede sorazmernega dela pokojnine je odločilno, da je bil tožnik že dokončno in pravnomočno delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje. Odločba o delni vključitvi uživalca pokojnine v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 je namreč postala dokončna in pravnomočna. To pa pomeni, da je bil zaradi delne vključitve v zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje tožniku zakonito od istega dne dalje odmerjen tudi sorazmerni del pokojnine. Od pravnomočne delne vključitve v zavarovanje dalje, torej s 1. 1. 2016, je tožnik lahko upravičen le še do izplačevanja sorazmernega dela (75 %) priznane pokojnine.
Pravna podlaga za rešitev zadeve glede vrnitve preplačila je podana v 194. členu ZPIZ-2. Po tej določbi je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel. Prav takšno stanje, ko je prišlo do odpada pravne podlage, je podano tudi v obravnavani zadevi, čeprav je bila preplačilna odločba izdana še pred pravnomočnostjo odločbe o izplačevanju sorazmernega dela pokojnine.
ZPIZ-2 člen 26, 26/2, 86.. ZDR-1 člen 137, 137/1, 137/2, 137/3.. ZPP člen 155.
neizrabljen letni dopust - nadurno delo - invalid - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - bolniški stalež - pooblaščenec zunaj sedeža sodišča
Ker tožena stranka tožnici kot invalidu ni mogla zagotoviti dela na ustreznem delovnem mestu, bi ji morala izplačevati plačo za polni delovni čas oziroma ustrezno nadomestilo plače za polni delovni čas (tudi za bolniški stalež). Tožena stranka bi z ustreznimi pravnimi sredstvi morala poskrbeti za refundacijo plačanih nadomestil v polnem znesku, v nobenem primeru pa ni imela pravice tožnici za štiri ure dnevno v spornem obdobju obračunavati letni dopust oziroma višek ur zaradi opravljenih nadur v preteklih obdobjih.
Po ustaljeni sodni praksi se za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP ne štejejo potni stroški za pooblaščenca, če si stranka izbere odvetnika izven sedeža sodišča, saj bi bili stroški lahko manjši, če bi pooblaščenec poskrbel za udeležbo substituta na obravnavi v drugem kraju.
seznam hudih bolezni - podzakonski akt - izgubljen zaslužek - posebna nega in varstvo
V sporni zadevi je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da podzakonski akt ne more dodatno postavljati časovnih omejitev glede na bolezni, kot so določene v tem seznamu, v kolikor zato ni nekega razumnega, stvarno utemeljenega razloga. Če utemeljen razlog ni podan, to pomeni, da je takšna podzakonska odločba arbitrarna in s tem posledično tudi nezakonita. ZSDP-1 ministru daje le pooblastilo, da na predlog Pediatrične klinike določi Seznam hudih bolezni za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Iz Seznama izhaja, da posebno varstvo potrebujejo otroki s cistično fibrozo. Dodajanje še posebnih omejitev (manj ali več kot 5 let) pa nedvomno presega pooblastilo, ki je dano ministru. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upoštevalo, da je za rešitev v sporni zadevi odločilno zgolj dejstvo, da ima otrok cistično fibrozo in da gre za hudo bolnega otroka, kot je le-ta opredeljen v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1. S tem pa so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
pravni interes kot procesna predpostavka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - uspeh stranke v postopku - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker je tožnik s svojim zahtevkom v celoti uspel, s pritožbo ne more doseči še ugodnejšega pravnega položaja, posledično zanjo nima pravnega interesa.
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje so stroški prisilnega privoda nastali po krivdi obdolženca, ki ni dvignil sodnega pisanja, o katerem je bil pravilno obveščen, vsled česar je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se vročitvi sodnih pisanj izmika ter odredilo prisilni privod obdolženca zaradi njihove vročitve obdolžencu. Premoženjsko stanje obdolženca namreč ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče obdolženca oprostiti plačila teh stroškov.
ZUP člen 260, 260, 260/1, 260/1-1, 261, 261/1.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-2, 65/2, 118, 118/7.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - obnova predsodnega upravnega postopka
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakona. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
Po stališču pritožbenega sodišča zakonski pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 17. 2. 2015, po uradni dolžnosti niso izpolnjeni in sta izpodbijana posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita. V obravnavanem primeru namreč za izdajo odločbe v obnovi postopka ni izpolnjen pogoj, da organ, ki je vodil postopek izdaje odločbe z dne 17. 2. 2015 brez svoje krivde ni vedel za obravnavano dejstvo oziroma ni mogel pridobiti obravnavanega dokaza, ni izpolnjen.
denarna kazen za pričo - pravilna vročitev sodnih pisanj - vabilo na narok za glavno obravnavo - neopravičen izostanek z naroka
Okoliščina, da se je priča dogovorila za sestanek v tujini, pri čemer ta ni bil neodložljiv, ni razlog, ki bi ga sodišče štelo za opravičeno odsotnost priče z glavne obravnave, o kateri je bila priča pravilno in pravočasno obveščena ter tudi poučena o posledicah, če se glavne obravnave ne udeleži in svoje odsotnosti ne opraviči z opravičljivim razlogom. Sicer pa pritožnik tudi ni predložil prav nobenega dokazila, s katerim bi podkrepil svoja pritožbena izvajanja v zvezi z navedenim. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pritožnik neupravičeno izostal z glavne obravnave, na katero je bil v redu povabljen, ter mu na podlagi tretjega odstavka 309. člena ZKP pravilno izreklo denarno kazen, določeno v prvem odstavku 78. člena istega zakona.
ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. ZD člen 12, 163.
predhodno vprašanje - dedovanje kot predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka - smrt stranke med postopkom - smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - dedna transimisija
Gre za predhodno vprašanje, kdo so dedičevi dediči.
Ali bo sodišče samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, je predmet presoje sodišča. Praksa je glede tega različna, saj prekinitev postopka ni obligatorna. Odločitev o prekinitvi postopka je odvisna od okoliščin vsakokratnega primera. Prekinitev enega zapuščinskega postopka je lahko smotrna, če sta ista dediča v nenehnih sporih, medtem ko drugi zapuščinski postopek teče in v času odločanja o prekinitvi tega postopka še ni gotovo, kako se bo zaključil.
zahtevek za izročitev stvari - lastništvo motornega vozila - odtujitev stvari med pravdo - odtujitev stvari, o kateri teče pravda - sprememba tožbenega zahtevka - zahtevek za plačilo odškodnine - vrednost spornega predmeta - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost.
Spremenjeni tožbeni zahtevek v predmetni zadevi ne izpolnjuje nobenega od izpostavljenih meril za določitev pristojnosti okrajnega sodišča. Ker vrednost spornega predmeta presega 20.000 EUR, je za sojenje v tej zadevi pristojno okrožno sodišče
Po ustaljeni sodni praksi, pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini, ki vsaj en dan v tednu ni v celoti prost vseh svojih obveznosti, pripada odškodnina za neizrabljeni tedenski počitek.