CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010129
ZUreP-1 člen 105. ZNP člen 97, 104. ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6. ZUJF člen 168, 168/2.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine - primerljiva tržna vrednost nepremičnine - izvedensko mnenje - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - stroški postopka - kilometrina - potni stroški stranke - potni stroški pooblaščenca stranke - potrebni stroški
Zmotna je pritožničina domneva, da si sodišče določbo tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1 razlaga tako, da je določitev vrednosti razlaščenih nepremičnin prepuščena le za to registriranim cenilcem. Sodišče je določilo odškodnino na podlagi izvedenih dokazov in tega ni prepustilo izvedencu.
nadurno delo - plačilo razlike plače - mobilni delavci - voznik tovornjaka - delovni čas
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo mogoče vplivati na pravilni zapis tahografa tudi z uporabo magneta. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki temelji na mnenju izvedenca in izpovedi tožeče stranke, da tahograf prikazuje zgolj pravilni čas vožnje, ne pa tudi ostalega dela, ki se po Uredbi oziroma ZDCOPMD šteje v delovni čas. Pravilen je tudi zaključek sodišča, da je poleg vožnje tožeča stranka opravljala tudi drugo delo in sicer razkladanje, nakladanje in administrativna dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009878
ZPP člen 188, 188/2.
umik tožbe - delni umik - pobotni ugovor - zamuda - trditveno in dokazno breme - dokončanje del - prekoračitev roka - (ne)zakrivljena zamuda
Če je tožeča stranka parket (brez svoje krivde) prejela šele 2. 10. 2015, tožena stranka pa ni navedla (npr.), da bi ta moral biti pravilno položen do 12. 10. 2015, tožnici logično ni mogoče očitati, da je odgovorna za zamudo roka za dokončanje del, ker je delala še po 12. 10. 2015. Logično je namreč, da je za položitev 300 m² potrebno določeno časovno obdobje. Ker tega tožena stranka ni opredelila in navedla, koliko časa realno bi za to tožeča stranka potrebovala in za koliko dni je ta rok prekoračila, tožnici tudi ne more naprtiti plačila škode, ki jo je utrpela zaradi neodplačne oprave dodatnih del iz razloga zamude.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010488
ZOR člen 188, 195, 385, 385/2. ZPP člen 7, 286, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
povrnitev premoženjske škode - medicinska napaka - enoletni otrok - katastrofalna škoda - poslovna nesposobnost - zastaranje - zadržanje zastaranja - invalidnost - izguba zaslužka - renta - pravni standard normalnega teka stvari - bodoča škoda - podlaga za izračun rente - izobrazba - opravljanje poklica - invalidnina - trditvena in dokazna podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožba je vložena pravočasno, ker tožnica ob nastopu polnoletnosti ni bila poslovno sposobna in ji je bila postavljena skrbnica. Zastaranje ne more nastopiti, preden ne potečeta dve leti, od kar je poslovno nesposobna oseba dobila skrbnika.
O povrnitvi bodoče škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Posebnost obravnavanega primera je v tem, da je do škodnega dogodka, zaradi katerega je tožnica postala 100 % invalidka prišlo, ko je bila stara komaj dvajset mesecev, med postopkom pa je postala polnoletna. Iz obdobja pred škodnim dogodkom zato ni okoliščin, ki bi lahko nudile podlago za hipotetično sklepanje, kakšno izobrazbo bi tožnica pridobila po normalnem teku stvari in kakšen poklic bi opravljala.
Ob upoštevanju ponujene trditvene in dokazne podlage strank, na katero je sodišče vezano, sodba utemeljeno kot merilo za ugotovitev hipotetične višine zaslužka, ki bi ga tožnica prejemala, sledi predlogu tožnice in upošteva povprečno mesečno neto plačo v RS. Po ugotovitvi sodbe bi tožnica, če ne bi prišlo v Sloveniji do škodnega dogodka, živela s svojo mamo in pridobivala dohodke v Nemčiji, kjer so, kot je splošno znano, plače bistveno višje.
Predmetna zadeva ne spada med socialne spore, kakor je to določeno v 7. členu ZDSS-1. Gre za spor v zvezi s postopkom izvršbe na nepremičnino, za katerega je določena stvarna pristojnost Okrajnega sodišča (5. člen ZIZ).
Vložena pritožba je bila v celoti fotokopirana, vključno s podpisom stranke. Ker tako ni bila podpisana, jo je sodišče pravilno zavrglo. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe glede vračanja nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bila tožnica v pravnem pouku poučena, kakor je bila poučena tudi o obveznih sestavinah pritožbe.
ZPIZ-2 člen 26, 26/2, 86.. ZDR-1 člen 137, 137/1, 137/2, 137/3.. ZPP člen 155.
neizrabljen letni dopust - nadurno delo - invalid - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - bolniški stalež - pooblaščenec zunaj sedeža sodišča
Ker tožena stranka tožnici kot invalidu ni mogla zagotoviti dela na ustreznem delovnem mestu, bi ji morala izplačevati plačo za polni delovni čas oziroma ustrezno nadomestilo plače za polni delovni čas (tudi za bolniški stalež). Tožena stranka bi z ustreznimi pravnimi sredstvi morala poskrbeti za refundacijo plačanih nadomestil v polnem znesku, v nobenem primeru pa ni imela pravice tožnici za štiri ure dnevno v spornem obdobju obračunavati letni dopust oziroma višek ur zaradi opravljenih nadur v preteklih obdobjih.
Po ustaljeni sodni praksi se za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP ne štejejo potni stroški za pooblaščenca, če si stranka izbere odvetnika izven sedeža sodišča, saj bi bili stroški lahko manjši, če bi pooblaščenec poskrbel za udeležbo substituta na obravnavi v drugem kraju.
nepopolna tožba - poziv za popravo tožbe - dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnica vloge kljub pozivu sodišča ni popravila oziroma dopolnila tako, da bi bila primerna za obravnavo, jo je sodišče pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZDR-1 člen 33, 34, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da očitana kršitev delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (neupravičen izostanek z dela) ni tako huda in resna, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama. Isto pa velja za drugo očitano kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (neobveščanje delodajalca o razlogu odsotnosti z dela), ki je prav tako podana, čeprav je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ni. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti namreč izpolnjen tudi drugi pogoj, naveden v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
stvarna služnost hoje in vožnje - parkiranje - prestavitev služnostne poti - javno dobro - obzirno izvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - izvedenec - informativen dokaz
Čeprav SPZ posebej ne ureja sodnega varstva, ki bi zagotavljalo spremembo načina izvrševanja služnostne pravice, da bi ta manj obremenjevala služečo stvar, sodna praksa dopušča zahtevo lastnika služečega zemljišča po prestavitvi oziroma utesnitvi lokacije izvrševanja služnosti. Odločilno je, da se s tem bistveno ne spremenijo pogoji izvrševanja služnosti ter da na novo definirana služnost v celoti ustreza svojemu namenu.
Bistvo zahtevka na prestavitev stvarne služnosti je, da vsakokratnemu lastniku gospodujočega zemljišča ne oporeka potrebe po nadaljnji uporabi služnostne pravice, temveč izhaja iz okoliščine, da obstoji druga, v tožbenem zahtevku konkretizirana, možnost izvrševanja stvarne služnosti, ki je enakovredna obstoječi, bodisi po istih ali drugih zemljiščih istega lastnika, ali ob njegovi privolitvi tudi po zemljiščih tretjega lastnika. Sodišče mora torej presoditi, ali ob upoštevanju načela obzirnega izvrševanja stvarne služnosti ponujena nova možnost izvrševanja predstavlja za gospodujoče zemljišče enakovreden način uporabe služečih zemljišč glede na interese lastnika gospodujočega zemljišča.
Po ustaljeni sodni praksi, pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini, ki vsaj en dan v tednu ni v celoti prost vseh svojih obveznosti, pripada odškodnina za neizrabljeni tedenski počitek.
pravni interes kot procesna predpostavka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - uspeh stranke v postopku - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker je tožnik s svojim zahtevkom v celoti uspel, s pritožbo ne more doseči še ugodnejšega pravnega položaja, posledično zanjo nima pravnega interesa.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblaščencu stranke ni mogoče očitati malomarnosti ali celo naklepa, če ne predlaga zaslišanja stranke po sodnem tolmaču, če mu stranka sama zatrdi, da razume in govori slovensko, pa se na naroku izkaže, da slovensko ne govori (dovolj dobro) oziroma tako, da bi jo razumela tudi nasprotna stranka. V predmetni zadevi je pritožnik ravnal v okviru svoje dolžne skrbnosti, saj glede na okoliščine primera (tožničina trditev, da slovensko zna in da ne potrebuje tolmača, dejstvo, da je bila rojena in je delala v Republiki Sloveniji ter dotedanja komunikacija z njo) ni mogoče od njega zahtevati še dodatnega preverjanja tožničinega znanja slovenskega jezika. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno naložilo separatne stroške tožene stranke za narok, na katerem bi morala biti zaslišana tožnica, pa to ni bilo mogoče brez sodnega tolmača, takratnemu pooblaščencu tožnice.
ZDR-1 člen 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je s tem, ko je v spornih dneh na stroške tožene stranke točil gorivo v kanistre, tako točenega goriva pa ni porabil za potrebe tožene stranke, temveč si ga je protipravno prisvojil, huje kršil zakonske obveznosti o vestnem opravljanju dela (33. člen ZDR-1) in o prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). S svojim ravnanjem je izpolnil tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem in tretjem odstavku 209. člena KZ-1. Kaznivo dejanje po citirani določbi stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko goriva, kupljenega s službeno plačilno kartico, ni porabil v korist delodajalca, temveč si ga je protipravno prilastil, izpolnil vse zakonske znake navedenega kaznivega dejanja. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Za tožnika je glede koriščenja letnega dopusta veljal prvi odstavek 20. člena ZNOMCMO, ki poudarja izrabo letnega dopusta, upoštevajoč delovne potrebe misije in navodila vodstva misije. Operativno določilo, ki se šteje kot navodilo misije o načinu koriščenja dopusta, je tožniku po vsakem dopolnjenem mesecu dela na misiji dovoljevalo zgolj koriščenje, ne pa posebno priznanje dodatnih dni letnega dopusta. Niti iz SOP (Standardni operativni postopki o organizaciji delovnega časa) ne iz kakšnega drugega predpisa ne izhaja podlaga za odmero dodatnega letnega dopusta, poleg tistega, odmerjenega po nacionalni zakonodaji.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010485
Zakon o javnih cestah (1971) člen 1, 2, 2/1, 5, 6, 6/5, 6/6, 96, 96/1, 96/1-8. ZCes člen 3, 3/3, 57. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 13, 14, 14/1, 14/1-2, 14/1-23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/1-13, 2/1-14, 3, 3/2. ZVCP člen 47, 47/1, 47/1-12. ZVCP-1 člen 52, 52/4, 52/4-13. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-15. SPZ člen 44, 44/2, 213, 213/1, 217, 217/3. ZTLR člen 49, 55. ZPN člen 3. ZGJS člen 2. ZGO-1 člen 21. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZPP člen 5, 181, 181/3, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZLS člen 50c.
sodba presenečenja - učinkovito sodno varstvo - kršitev pravice do izjave v postopku - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - dokazna ocena - stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - javno dobro - javna cesta - nastanek javnega dobra - služnost parkiranja - bankina - koristnost služnosti - dovoljenje za uporabo - prekarij - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Če tuje nepremičnine ni mogoče uporabljati skladno z vsebino služnosti, ne da bi se hkrati na nedovoljen način uporabljala javna cesta (javno dobro), takšna uporaba ne more voditi v pridobitev služnostne pravice. Uporaba tuje nepremičnine v obliki parkiranja dela vozila namreč ne zadosti zahtevi po koristnosti služnosti, če je uporaba sosedne nepremičnine, na kateri se parkira drug del vozila, in s katero bi bilo šele mogoče doseči namen služnosti (parkiranje celega vozila), zakonsko prepovedana.
Ker je imela S. ulica vse od izgradnje status javne ceste (poti), na njej ni bilo mogoče pridobiti služnostne pravice s priposestvovanjem, saj so to možnost izrecno izključevali vsakokratni predpisi o cestah. To velja tako za asfaltirano vozišče kot tudi za utrjen pas ob njem (bankino).
Prekarij kot začasno in preklicno razmerje ne more voditi v priposestvovanje služnosti.
ZPP člen 245, 245/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedensko mnenje - izvedenec - strokovna institucija kot izvedenec - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada strokovni instituciji za izvedensko delo - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - nagrada za pisno izdelano mnenje - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - višina materialnih stroškov
V primeru, ko je izvedenstvo zaupano strokovni instituciji, je do priznanja nagrade in stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja upravičena institucija in ne strokovnjak iz te institucije, ki mu je bila s strani predstojnika institucije dodeljena oprava izvedenskega dela.
ZPP člen 7, 212. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Črnomelj (2014) člen 4, 4-6, 34.
gospodarske javne službe - dobava vode - uporabnik storitve javne službe - plačilo stroškov dobavljene vode - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je dokazala, da je bil tudi v času vtoževanih računov uporabnik vode toženec ter da je toženec račune, ki so bili nanj naslovljeni, čeprav ne redno, plačeval, torej se je tudi sam štel za uporabnika in plačnika. Odlok status uporabnika pitne vode veže na dejanskega uporabnika. Toženec je imel status oziroma položaj podoben najemniku iz 34. člena Odloka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je za plačilo vode skladno z določbami Odloka zavezan toženec, kot nesporni uporabnik pitne vode.
Izvedenci so ocenili, da pri tožnici niso izčrpani vsi ukrepi zdravljenja oziroma rehabilitacije, in da jo je potrebno vključiti v predlagani interdisciplinarni tim za fibromialgijo, prav tako pa ustrezno psihoterapevtsko obravnavo in jo šele na to ponovno oceniti na invalidski komisiji, kolikor bo to potrebno. Posebej je izvedenec pojasnil, da mora po doktrini ocenjevanja vsak tak bolnik biti ocenjen v predlaganem interdisciplinarnem timu. Ker tožnica v interdisciplinarnem timu doslej še ni bila obravnavana, takšne doktrine ocenjevanja ni mogoče obiti, dodatno, ker je ugotovljeno, da tožnica tudi ni bila doslej deležna ustrezne psihoterapevtske obravnave. Ker bo šele po takšni detajlni obravnavi tožnice, pri njej oceniti, ali je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ali pa je še podana preostala delovna zmožnost, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPIZ-2 člen 15, 16, 116, 116/3, 194, 406, 406/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. OZ člen 190, 190/3.
starostna pokojnina - dvojni status - družbenik - poslovodna oseba - preplačilo - vračilo izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev
Za razsojo zadeve glede sorazmernega dela pokojnine je odločilno, da je bil tožnik že dokončno in pravnomočno delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje. Odločba o delni vključitvi uživalca pokojnine v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 je namreč postala dokončna in pravnomočna. To pa pomeni, da je bil zaradi delne vključitve v zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje tožniku zakonito od istega dne dalje odmerjen tudi sorazmerni del pokojnine. Od pravnomočne delne vključitve v zavarovanje dalje, torej s 1. 1. 2016, je tožnik lahko upravičen le še do izplačevanja sorazmernega dela (75 %) priznane pokojnine.
Pravna podlaga za rešitev zadeve glede vrnitve preplačila je podana v 194. členu ZPIZ-2. Po tej določbi je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel. Prav takšno stanje, ko je prišlo do odpada pravne podlage, je podano tudi v obravnavani zadevi, čeprav je bila preplačilna odločba izdana še pred pravnomočnostjo odločbe o izplačevanju sorazmernega dela pokojnine.