ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/5, 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZZK-1 člen 12, 12/1.
prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - skupna vrednost - ločena prodaja nepremičnin - dan cenitve - pripombe na cenitveno poročilo - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - zavlačevanje postopka - dejansko stanje nepremičnin - uporabna površina - izbira metode cenitve - faktor prisilne prodaje
Za sprejem odločitve, ali bodo nepremičnine ocenjene in prodane posebej ali skupaj, izvršilno sodišče ne bi smelo upoštevati zgolj velikosti posameznih nepremičnin. Bistveno je namreč, kaj ocenjevane nepremičnine predstavljajo v naravi, kje ležijo, ter ali jih je mogoče prodati tudi ločeno.
Upoštevanje faktorja prisilne prodaje pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin v ZIZ ni predpisano.
ZGD člen 515, 515/3. ZSReg člen 31, 34, 34/1, 34/1-4. Uredba o spremembah Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2015) člen 5, 5/1, 48.
odstopna izjava poslovodje - formalni pogoji za dovolitev vpisa - predlog za vpis spremembe zastopnikov - pravna praznina
Glede na to, da Uredba izrecno ne ureja odstopa direktorja, predlagatelj utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje a contrario uporabiti pravila o vpisih tudi za izbris. To pomeni zapolnitev pravne praznine z zrcalnim odločanjem kot v primeru vpisa poslovodje.
Ker lahko poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije, za pretrganje razmerja z družbo ni potrebno še delovanje skupščine.
Ker v pritožbi, ki jo je stranski intervenient vložil v pritožbenem roku, pritožbeni stroški niso bili specificirano priglašeni, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o teh stroških ni utemeljen.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - solastniški delež na nepremičnini - neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za oprostitev plačila sodne takse se upošteva vse njegovo premoženje in tudi solastniški deleži pri nepremičninah, katerih solastnik je predlagatelj taksne oprostitve.
Treba je šteti, da stranka postopka, ki v izjavi navede neresnične oziroma nepopolne podatke, ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
odredba za predložitev seznama premoženja dolžnika - predlog upnika za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - trdtveno in dokazno breme
Upnik mora v predlogu za izdajo odredbe o predložitvi seznama premoženja navesti dovolj konkretizirana dejstva, iz katerih je mogoče ugotoviti, da z do sedaj predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti poplačan. Kadar upnik navede, da je bilo v zadevi tekom izvršilnega postopka ugotovljeno, da izvršba s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ni bila uspešna in to jasno izhaja že iz podatkov spisa, tem pogojem upnik zadosti.
pristojnost in sestava sodišča - stvarna pristojnost sodišča - pravila postopka v gospodarskih sporih - gospodarski subjekt - samostojni podjetnik - opravljanje podjetniške dejavnosti - najemna pogodba - pridobitna dejavnost
V obravnavani zadevi je odločilno, ali je terjatev tožeče stranke (gospodarske družbe) do toženca nastala v zvezi z opravljanjem toženčeve podjetniške dejavnosti, ali zaradi zadovoljevanja njegovih osebnih potreb. Ker je toženčeva terjatev nastala v sferi njegovega delovanja kot gospodarskega subjekta, je treba spor obravnavati kot gospodarski spor.
ugovor zoper taksni plačilni nalog - prepoved reformatio in peius
Načelo prepovedi poslabšanja položaja pritožnika je po presoji pritožbenega sodišča potrebno ob smiselni uporabi določbe 359. člena ZPP (na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1) uporabiti tudi pri presoji ugovora taksnega zavezanca o napačni odmeri sodne takse.
zapadlost terjatve - sodna poravnava - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem kakšna obveznost je dolgovana in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Vsi elementi za določitev obsega obveznosti morajo izhajati iz samega izvršilnega naslova. Ugotavljanje plačil na podlagi te pogodbe je terjalo dodatno vsebinsko odločanje izvršilnega sodišča, ki ni temeljilo na upnikovih kvalificiranih listinah.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov načelo stroge formalne legalitete - dolžnikova zamuda - zakonske zamudne obresti
Ne glede na to, da je po materialnem pravu dolžan dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, plačati poleg glavnice tudi zamudne obresti in so torej te res objektivna posledica zamude, s čimer upnik utemeljuje svojo pritožbo, upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti, če za kaj takšnega nima podlage v izvršilnem naslovu.
pogojno priznanje terjatev - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - pravočasnost tožbe
Po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic ne more biti pogojno, zato je šteti, da je stečajni upravitelj ločitveno pravico in terjatev prerekal. Tožeča stranka pa tožbenega zahtevka za uveljavitev prerekane ločitvene pravice ni postavila pravilno, tako kot ji to nalaga določba prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP, saj je s tožbo pravočasno uveljavljala le zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice tožeče stranke na nepremičninah tožene stranke, morala pa bi vložitvi zahtevek za uveljavitev ločitvene pravice, to je dajatveno tožbo z zahtevkom naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Tožeča stranka je sicer z vlogo z dne 29. 10. 2015, kar je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, po poteku enomesečnega prekluzivnega roka po objavi sklepa o preizkusu terjatev 13. 8. 2015 in to pritožbeno ni izpodbijano, tožbo dopolnila z novim zahtevkom za uveljavitev ločitvene pravice oblikovanim v skladu z določbo prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP. S tem procesnim dejanem pa je tožena stranka poleg obstoječega ugotovitvenega tožbenega zahtevka uveljavljala drug, dajatveni tožbeni zahtevek, kar je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in temu pritrjuje tudi tožeča stranka v pritožbi, sprememba tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP). Ker je spremenjeno tožbo vložila po izteku enomesečnega materialnega prekluzivnega roka določenega v 305. členu ZFPPIPP je skladno z določbo 1. točke četrtega odstavka 305. člena ZFPPIPP njena ločitvena pravica prenehala.
popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
V predloženi izjavi dolžnice je na drugi strani pod podatki o materialnem stanju fizične osebe pod točko 2. tudi soglasje, da sodišče z namenom preverjanja podatkov po uradni dolžnosti pridobi njene podatke, ki so davčna tajnost. Soglasje je ponovljeno na četrti strani izjave pod točko 3. nad datumom in podpisom dolžnice. Izjavo o premoženjskem stanju je potrebno obravnavati kot celoto, ne glede na to v kakšni obliki je dana. Je zgolj vloga stranke.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - odškodnina za premoženjsko škodo - odstranitev dreves - odprava posledic žleda - neobstoj protipravnega ravnanja - enkratno dejanje - nasprotja med razlogi - uporabnina za nepremičnino
Tožnikov opustitveni zahtevek, to je zahtevek za prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja, bi moral torej temeljiti na predpostavkah, da vznemirjanja trajajo določen čas oziroma se ponavljajo, in da obstoji tudi nevarnost nadaljnjega ponavljanja.
dokazi in dokazovanje - dokazovanje z izvedencem - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, sodišče praviloma izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). Takšno pravno pomembno dejstvo seveda lahko sodišče ugotavlja tudi z drugimi dokazi, denimo z zaslišanjem prič, vendar pa mora imeti ob tem pred očmi, da je izvedenec tisti, ki praviloma sodniku posreduje manjkajoče strokovno znanje in izkušnje, upoštevaje ob tem tudi izvedenčevo neodvisnost in nepristranost (244. in 247. člen ZPP).
Lastnik nepremičnin uživa varstvo zaradi čezmernih vplivov, ki na njegovo nepremičnino učinkujejo s tujih nepremičnin. Varstvo mu nudijo stvarnopravni predpisi in ne pravila upravnega prava. Zato z zatrjevanjem, da toženec za posege v svoje nepremičnine ni imel ustreznih upravnih dovoljenj, v tej pravdi ne more uspeti. Dokazati bi moral, da so imisije, ki izvirajo iz nepremičnine toženca, prekomerne in da je zaradi njih tožniku nastala škoda.
Tožnik ni uspel dokazati, da bi toženčevo ravnanje povzročalo hrup, smrad ali skažen izgled okolice preko krajevno običajnih meja. Kmetijska dejavnost v vaškem oziroma podeželskem okolju je krajevno običajna, kar pomeni, da je imisije v takem okolju treba trpeti, četudi so morda lahko moteče. Ker prekomernost zatrjevanih imisij v obravnavanem primeru ni bila ugotovljena, sta pravilno zavrnjena tako zahtevek za negatorno kot za odškodninsko varstvo.
odstop od pogodbe - zamuda s plačilom obrokov - nasprotje med dejstvi in dokazi - nasprotje dokazov - zamudna sodba
Sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne izvaja dokazov, pač pa samo preverja, ali navedbe o dejstvih ne nasprotujejo priloženim dokazom. Z vprašanjem, kako ravnati, če sta glede trditve o istem dejstvu predložena dva dokaza, od katerih eden to dejstvo potrjuje, drugi pa ga izključuje, se je ukvarjalo VS RS in prišlo do zaključka, da so v tem primeru zatrjevana dejstva v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam. Pritožbeno sodišče pa soglaša s stališčem teorije, da to stališče ni prepričljivo: "Kadar en dokaz zatrjevano dejstvo potrjuje, drug dokaz pa ga izključuje, gre za položaj, ko je en dokaz ovržen z drugim. Zato je težko reči, da je zatrjevano dejstvo v nasprotju s predloženimi dokazi. Bolj kot nasprotje med dejstvom in dokazom gre tu za nasprotje med samima dokazoma. V trditvi, da dokaz ovrže zatrjevano dejstvo, je samo pol resnice. Druga polovica je v trditvi, da (drug) dokaz zatrjevano dejstvo potrjuje. "Obe polovici" pa povesta, da se dokaza med seboj nevtralizirata, kar pomeni, da gre za nasprotje med samima dokaznima sredstva, ne pa z nasprotje med zatrjevanim dejstvom in dokaznim sredstvom. Predložene dokaze je treba upoštevati v celoti, torej ne samo tistih, ki določenemu dejstvu nasprotujejo, ampak tudi tiste, ki ga potrjujejo. Iz tega sledi, da pogoj iz 4. točke drugega odstavka 318. člena ZPP ne bo izpolnjen takrat, kadar bo eden od predloženih dokazov zatrjevanemu dejstvu nasprotoval, drug predložen dokaz pa sam zase tega dejstva ne bo potrjeval. V tem primeru bo odločilen dokaz, ki zatrjevanemu dejstvu nasprotuje. Če je sam tožnik v dokaz svojih navedb ponudil dokaze, s katerimi navedb očitno ni moč dokazati, bi bilo nesmiselno tožencu pripisovati voljo, da s svojo pasivnostjo priznava resničnost dejanskih navedb v tožbi."
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek po ZVEtL - določitev pripadajočega zemljišča
Ker pripadajoče zemljišče ni last zemljiškoknjižnega lastnika, to je tožeče stranke, ampak lastnikov posameznih delov stavbe, je vprašanje ali so obravnavana zemljišča pripadajoče zemljišče v predmetni pravdi, predhodno vprašanje. Šele če se bo izkazalo, da je tožeča stranka, ki je zemljiškoknjižni lastnik navedenih zemljišč tudi dejanski lastnik teh zemljišč, bo upravičena do razpolaganja z navedenimi zemljišči in do morebitnega plačila uporabnine za ta zemljišča.
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - dolžnikovo premoženje - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - neznatna dolžnikova škoda - sprememba izvršilnega sredstva
Toženka trdi, da bo z denarjem, ki ga je prejela za poplačilo odstopljenih terjatev, kupila večje stanovanje. Tako se ji z nakupom nepremičnine premoženje ne bo zmanjšalo. Nadomestitev ene oblike premoženja z drugo pa nima negativnega vpliva na upnikovo možnost uveljavljanja terjatve, saj se dolžnikov skupni obseg premoženja ne spreminja. Če dolžnik dolga noče prostovoljno poravnati je treba v vsakem primeru sporožiti izvršilni postopek, ne glede na obliko premoženja. Tudi ni res, da bodo, če začasna odredba ne bo izdana, potrebni novi sodni postopki, saj bo v takem primeru potrebno zgolj drugo sredstvo izvršbe.
Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru glede na vse okoliščine presoditi, ali bi dolžniku nastala le neznatna škoda.
Na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. To Navodilo v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način. Ker navedeno Navodilo velja za vse nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom več kot 30% takratne vrednosti nepremičnine, kot to določa 9. točka 5. člena Navodila, je dokazno breme za dejstvo načina pridobitve nepremičnine (torej ali je šlo za odplačen ali neodplačen prenos) na tožnici. Ker tožnica tožencu do leta 2014 ni posredovala dokumentacije o načinu pridobitve navedenih nepremičnin, kar v postopku ni bilo sporno, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec ob oddajanju nepremičnin slaboveren.
Storilčevi zagovorniki pritožbi ne prilagajo dokazil za navedbe, da je storilec zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1415/2016 z dne 29. 12. 2017 vložil napoved pritožbe. Pritožbeno sodišče pa po vpogledu v navedeni spis okrajnega sodišča ugotavlja, da storilec po osebnem prejemu prepisa izreka sodbe ni vložil napovedi pritožbe in je na sodbi klavzula pravnomočnosti, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je sodba postala pravnomočna.