ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51
odmera izvedenine - dodatno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje
Ocena sodišča prve stopnje, da je od izvedenca v konkretnem primeru 10. 8. 2017 terjalo enako odgovore kot že 16. 8. 2013, je napačna, kar izhaja iz primerjave obeh sklepov.
ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - umik predloga za izvršbo
Šteje se, da zastaranje ni bilo pretrgano s kakšnim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se izterjala terjatev, če upnik odstopi od takega dejanja (prvi odstavek 366. člena OZ. Namen navedenega določila je v tem, da tudi morebitna upnikova aktivnost pred sodiščem nima učinka pretrganja zastaranja, če upnik pozneje izgubi interes za sodno varstvo, ki ga je najprej uveljavljal. V zadevi je upnik v fazi izvršbe brez navedbe razloga umaknil predlog za izvršbo. Takšno njegovo ravnanje je zakonodajalec opredelil kot procesno dispozicijo, ki brez presoje vsebinskih vidikov upravičenosti in uspešnosti izvršbe samo zase povzroči pravno posledico ustavitve postopka (drugi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Tovrstno razpolaganje upnika pomeni odstop od sprožene prisilne izvršbe.
znižanje preživnine - sodna poravnava - dvofazni postopek - potrebe upravičenca - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine
Razlog za spremembo preživnine je torej sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Te spremembe pa morajo biti odločilne oziroma bistvene.
fikcija vročitve - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlagatelj hkrati s pritožbo z dne 19. 12. 2016, ki jo je vložil prepozno, ni podal predloga za vrnitev v prejšnje stanje in v njej tudi ni ponudil razlogov za zamudo roka. Sodišče prve stopnje zato navedene pritožbe ni moglo niti smiselno šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje in jo je, ker je bila vložena po poteku pritožbenega roka, utemeljeno zavrglo.
dopolnilni sklep o stroških - stroškovna odločitev - vrednost spora - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - odmera stroškov
Toženka v predlogu utemeljeno opozarja, da je bila vrednost spora v tej zadevi 97.747 EUR in ne 19.000 EUR. Zato ima prav, da bi morali biti njeni pritožbeni stroški odmerjeni ob upoštevanju višje vrednosti. Ker pa v tem delu ne gre za napako v smislu 328. člena ZPP, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom, ampak za izostanek odločitve o delu stroškovnega zahtevka toženke, je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu za izdajo dopolnilne odločbe, to je dopolnilnega sklepa o stroških.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00010039
OZ člen 459, 459-1. ZPP člen 287, 339, 339/1, 458, 458/1, 495
prodajna pogodba - stvarne napake - lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca, s čimer naj bi kršilo 287. člen ZPP. Najprej pritožbeno sodišče poudarja, da bi kršitev navedenega člena pomenila relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljeni pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Nadalje pa očitek tudi ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge za zavrnitev tega dokaznega predloga in sicer, ker je tožena stranka na zaslišanju sama potrdila, da se je na spornem blagu pojavila patina, pri čemer je le-ta vidna tudi iz fotografije jaška (v prilogi sodnega spisa), zato je zaključilo, da izvedba dokaza z izvedencem ni bila potrebna. Tožena stranka je torej potrdila, da je na spornem blagu nastala patina, le-ta pa je običajen pojav oziroma običajna zaščitna plast na kovini. Kot taka pa ne more pomeniti stvarne napake. Za stvarno napako bi šlo, če sporno blago ne bi imelo lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo (1. točka 459. člena OZ), kar pa za pojav patine glede na zgoraj navedeno ni mogoče reči.
ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/1
denarno kaznovanje - kaznovanje izvedenca - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - nepravočasna izdelava izvedenskega mnenja - upravičen razlog - neupravičen razlog
Ker izvedenec brez upravičenega razloga v postavljenem roku ni izdelal izvedenskega mnenja, mu je bila utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR.
Tožnica po prej veljavnem ZPIZ-1, ki je bil sicer ugodnejši, ni izpolnjevala pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, prav tako pa jih ne izpolnjuje tudi po sedaj veljavnem ZPIZ-2. Socialna stiska tožnice na rešitev zadeve ne vpliva.
pravica do stikov - otrokovi stiki - določitev stikov med staršem in otrokom - začasna ureditev stikov - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - nesorazmernost posega - položaj csd
Očetovo fizično nasilje nad hčerko (ščipanje v lice) bi, če bi bilo izkazano, lahko vodilo kvečjemu v ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo, nikakor pa ne v prepoved stikov med njima. Tak ukrep bi nesorazmerno posegel v otrokovo pravico do stika z očetom.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - priznanje krivde - nedovoljeno gojenje konoplje
Ne glede na uvrstitev konoplje v skupino II, sta obdolženca namreč še vedno storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, kot jima je bilo to očitano in kot sta to tudi sama priznala, poučena o tem, da je njuno priznanje nepreklicno. Okoliščina, na katero v pritožbah opozarjata oba zagovornika, pomeni le, da je konoplja poslej razvrščena v seznam (nekoliko) lažjih drog, kar pa še vedno ne spremeni dejstva, da obdolženca za proizvodnjo konoplje nista imela zakonske podlage.
prekluzija dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Res tožeča stranka ni banka A, kateri je bil dopis poslan, vendar to ne pomeni, da se ji pri banki A ne bi bilo treba pozanimati o dejanskih okoliščinah v zvezi s preneseno terjatvijo. Tudi pri uveljavljanju procesnih pravic se namreč od strank pričakuje ustrezna skrbnost, da se lahko sklicujejo, da so nek dokazni predlog postavili prepozno brez svoje krivde.
pogodbena kazen - dispozitivna določba - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Šlo je za pisno komunikacijo, zato ni dvoma, da je to storila nemudoma in vskladu s pogodbo, saj je potreben določen čas za preučitev končne situacije, končna situacija pa takrat tudi v nobenem primeru še ni bila usklajena (niti še ni bilo usklajevalnega sestanka). Glede na dogovor v pogodbi, da ima naročnik pravico pogodbeno kazen uveljavljati najkasneje ob končnem obračunu, je torej tožena stranka pogodbeno kazen uveljavljala pravočasno in v skladu z dogovorom, ki je izključil uporabo dispozitivnih določb OZ.
ara ob predpogodbi - neupravičena obogatitev - navidezna (simulirana) pogodba - vračilo are
Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) vsekakor ne prepoveduje dogovora o ari ob sklenitvi predpogodbe. Zakonska določba o ari je dispozitiven predpis, pri čemer stranki ob sklenitvi predpogodbe, ki vsebuje tudi dogovor o ari, merita na to, da se doseže pogodbena disciplina v smeri sklenitve glavne pogodbe.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - sodna razveza
Po določilih 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko izjemoma sklene iz taksativno določenih razlogov, ki so navedeni v tem členu, pri čemer 56. člen ZDR-1 določa posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Od uveljavitve ZDR-1 (v posledici pravila iz 28. člena tega zakona, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas) velja strožja presoja glede tega, ali je podan razlog, naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ali ne. Ni več relevantna predhodna sodna praksa, da lahko sodišče mimo opredelitve razloga iz pogodbe o zaposlitvi preveri, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje podan kateri izmed sicer dopustnih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izločitev sodnika - domneva o nepristranskosti sodnikov - izločitveni razlog - dvom v nepristranost sodnika
Iz ustavne pravice do nepristranskosti izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Ker se je predsednik senata predhodno v sodbi glede plačila odškodnine zaradi trpinčenja vnaprej opredelil do zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bil okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da so v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so vplivale na nepristranskost odločanja, zaradi česar je podan izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.
Tožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je zamudil rok za vložitev tožbe iz razloga, ker je bil tožnikov pooblaščenec v zadnjih dneh odprtega roka v tako slabem stanju zaradi zastrupitve s hrano, da ni mogel pravočasno vložiti tožbe. Posledično je prišlo do enodnevne zamude. Glede na navedeno se tožnik oziroma njegov pooblaščenec ne moreta sklicevati na to, da je za zamudo zvedel šele potem, ko je bil izdan sklep o zavrženju tožbe. Že iz samega predloga za vrnitev v prejšnje stanje namreč izhaja, da tožba ni bila vložena zaradi zdravstvenih težav tožnikovega pooblaščenca. V tem primeru pa je subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči takoj, ko je razlog, zaradi katerega ni bilo možno vložiti tožbe, odpadel.
Za odločitev v zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku sploh prišlo do invalidnosti. Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Če je invalidnost podana, pa se v I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni več zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.
Pomoč in postrežba uživalcu pokojnine je nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja (prvi odstavek 101. člena ZPIZ-2). Takšnega dejanskega stanja, kot ga zahteva prvi odstavek 101. člena ZPIZ-2 pri tožniku ni, in v posledici tega je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
naročilo storitev - odpoved pogodbe - spor majhne vrednosti - dokazna ocena - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazložitev sodbe
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpisa porabe portala (A6), ni utemeljen. Sodišču prve stopnje namreč ni treba dokazno oceniti vsakega listovnega dokaza posebej. Na podlagi četrtega odstavka 324. člena ZPP mora v obrazložitvi sodbe navesti le zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Poleg tega izpis porabe portala (A6) ne dokazuje, da je tožena stranka odpovedala sporno pogodbeno razmerje že 17. 3. 2017, saj iz njega izhaja zgolj, da je v mesecu marcu 2017 (ne pa točno do katerega dne) storitve tožeče stranke še uporabljala. Sodišče prve stopnje je zato logično moralo opreti izpodbijano odločitev na preostale izvedene dokaze. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje ocenjuje za prepričljivo. Posamezni dokazi so pravilno ovrednoteni, zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi, pri odločitvi pa je upoštevan uspeh celotnega dokaznega postopka.
ZDDV-1 člen 44, 44/2. SPZ člen 210. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 73
spor majhne vrednosti - sončna elektrarna - stvarna služnost - pogodba o uporabi - najemna pogodba - plačilo DDV - obveznost plačila ddv
V konkretni zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za najem oziroma zakup nepremičnine, kot ga opredeljuje drugi odstavek 73. člena Pravilnika, ampak za storitev, povezano z uporabo oziroma koriščenjem nepremičnine. Za to govori več okoliščin, poleg tistih, ki jih je v obrazložitvi sodbe pravilno opredelilo prvostopenjsko sodišče (da streha predstavlja del objekta in služi celotnemu objektu, tožnik ima sicer pravico do uporabe dela strehe, a na podlagi te pravice ne more izključiti toženca kot lastnika nepremičnine do uporabe), tudi sama vsebina pogodbe, ki je v ustanovitvi služnosti.