• Najdi
  • 1
  • od 30
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sklep II Cp 251/2018
    30.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00010004
    ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
    odmera izvedenine - dodatno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje
    Ocena sodišča prve stopnje, da je od izvedenca v konkretnem primeru 10. 8. 2017 terjalo enako odgovore kot že 16. 8. 2013, je napačna, kar izhaja iz primerjave obeh sklepov.
  • 2.
    VSM Sklep III Cp 285/2018
    30.3.2018
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00011868
    ZZZDR člen 132.
    znižanje preživnine - sodna poravnava - dvofazni postopek - potrebe upravičenca - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine
    Razlog za spremembo preživnine je torej sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Te spremembe pa morajo biti odločilne oziroma bistvene.
  • 3.
    VSL Dopolnilni sklep I Cp 1693/2017
    30.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00010192
    ZPP člen 325, 325/1, 328, 366.
    dopolnilni sklep o stroških - stroškovna odločitev - vrednost spora - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - odmera stroškov
    Toženka v predlogu utemeljeno opozarja, da je bila vrednost spora v tej zadevi 97.747 EUR in ne 19.000 EUR. Zato ima prav, da bi morali biti njeni pritožbeni stroški odmerjeni ob upoštevanju višje vrednosti. Ker pa v tem delu ne gre za napako v smislu 328. člena ZPP, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom, ampak za izostanek odločitve o delu stroškovnega zahtevka toženke, je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu za izdajo dopolnilne odločbe, to je dopolnilnega sklepa o stroških.
  • 4.
    VSL Sklep I Cp 2001/2017
    30.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00010484
    ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 117/2, 141, 142, 343, 343/2.
    fikcija vročitve - prepozna pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
    Predlagatelj hkrati s pritožbo z dne 19. 12. 2016, ki jo je vložil prepozno, ni podal predloga za vrnitev v prejšnje stanje in v njej tudi ni ponudil razlogov za zamudo roka. Sodišče prve stopnje zato navedene pritožbe ni moglo niti smiselno šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje in jo je, ker je bila vložena po poteku pritožbenega roka, utemeljeno zavrglo.
  • 5.
    VSM Sklep I Ip 73/2018
    30.3.2018
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00010153
    OZ člen 366, 366/1. ZIZ člen 43, 43/2.
    ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - umik predloga za izvršbo
    Šteje se, da zastaranje ni bilo pretrgano s kakšnim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se izterjala terjatev, če upnik odstopi od takega dejanja (prvi odstavek 366. člena OZ. Namen navedenega določila je v tem, da tudi morebitna upnikova aktivnost pred sodiščem nima učinka pretrganja zastaranja, če upnik pozneje izgubi interes za sodno varstvo, ki ga je najprej uveljavljal. V zadevi je upnik v fazi izvršbe brez navedbe razloga umaknil predlog za izvršbo. Takšno njegovo ravnanje je zakonodajalec opredelil kot procesno dispozicijo, ki brez presoje vsebinskih vidikov upravičenosti in uspešnosti izvršbe samo zase povzroči pravno posledico ustavitve postopka (drugi odstavek 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Tovrstno razpolaganje upnika pomeni odstop od sprožene prisilne izvršbe.
  • 6.
    VDSS Sklep Pdp 63/2018
    29.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00011977
    ZPP člen 362, 362/1, 339, 339/1.
    odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - relativna bistvena kršitev določb postopka
    V primeru, kadar sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku razveljavi odločitev prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje, mora sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem razveljavitvenem sklepu. Sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju glede očitanega trpinčenja ni dodatno zaslišalo nobene od predlaganih prič. Kljub drugačnemu napotilu pritožbenega sodišča je z obrazložitvijo, da gre za staro zadevo, o kateri je treba odločiti, neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z dodatnim zaslišanjem prič. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 362. člena ZPP.
  • 7.
    VSM Sklep II Kp 4856/2016
    29.3.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00011950
    ZKP člen 285.a, 285.b, 285.c, 285.č, 450.a, 450.b, 450.c, 450.č, 502.
    odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - pravnomočnost kazenske sodbe
    Dejstva in pravo niso v razmerju vzroka in posledice, ampak sta samostojna pogoja, od katerih je odvisna pravilnost posamezne sodne odločbe. Čeprav uporaba prava sledi ugotovljenim dejstvom, ta drugačna kot pravilna ne morejo biti. V nasprotnem sodna odločba že zaradi nepravilno ugotovljenih dejstev ni vzdržna, pa je tako pravilna ali napačna uporaba zakona brezpredmetna.

    Nekaznivost dejanja je v fazi kazenskega postopka, ko ta mimo položajev iz 285.a do 285.č in 450.a do 450.č člena ZKP še niso predmet dokazovanja v ožjem smislu, mogoče preizkusiti le z vidika njihove določenosti v kazenskem zakonu, z vidika razlogov, ki kaznivost dejanja inkriminacijsko ali vrednostno izključujejo, pa ne.

    Navedbe v odgovoru na predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi so enako kot navedbe v samem predlogu, predmet ocene in ne predmet odločitve. Šele tedaj jih je v primerih nepravilnega povzemanja obravnavati znotraj tako imenovane protispisnosti iz zgornje zakonske določbe, sicer so del dejanskega preizkusa.

    Pogoja iz 502. člena ZKP sta zaradi razmerja splošnega in posameznega še vedno toliko povezana, da okoliščin, po katerih je bil ugotovljen prvi, pri oceni drugega ni mogoče prezreti (ignorirati). Nenazadnje že zaradi izkustvene nepristnosti takšne delitve, ki bi se v primeru uresničene nevarnosti izkazala za nevzdržno.

    Pravnomočnost katerekoli sodne odločbe v splošnem pomeni, da je njen predmet dejansko in pravno pravilno rešen ter da so odslej v tej zvezi procesna dejanja sklenjena.
  • 8.
    VDSS Sodba Psp 13/2018
    29.3.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00011966
    ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.
    invalidnost - poklicna bolezen
    Izvedenka medicine dela, prometa in športa je določno opredelila, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in upoštevajoč delovno mesto strojni delavec III lahko tožnik to delo opravlja s polnim delovnim časom, upoštevajoč stvarne razbremenitve in njegova delovna zmožnost ni zmanjšana za več kot 50 % in ni potrebna poklicna rehabilitacija.
  • 9.
    VSM Sodba IV Kp 32151/2016
    29.3.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00011224
    KZ-1-UPB2 člen 29, 29/3, 53, 53/2-3, 63, 63/1, 66, 66/1, 134a, 220, 220/1, 309.
    zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - poškodovanje tuje stvari - enotna kazen zapora - preizkusna doba - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje zalezovanja
    Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta bili v času storitve vseh obravnavanih kaznivih dejanj pri obdolženki zavestna kot voljna sestavina psihološkega pogoja prištevnosti, bistveno zmanjšani (tretji odstavek 29. člena KZ-1) in da se je kljub navedenemu zavedala, da je zalezovanje druge osebe, poškodovanje tuje lastnine in lažno sporočanje nevarnosti prepovedano, pa je dejanja kljub temu hotela storiti, saj je bila jezna na oškodovanko in druge zaposlene v šoli, iz katere je bila po konfliktu s sošolcem izključena.
  • 10.
    VSK Sodba I Cpg 26/2018
    29.3.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00011243
    OZ-UPB1 člen 50, 65, 190.
    ara ob predpogodbi - neupravičena obogatitev - navidezna (simulirana) pogodba - vračilo are
    Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) vsekakor ne prepoveduje dogovora o ari ob sklenitvi predpogodbe. Zakonska določba o ari je dispozitiven predpis, pri čemer stranki ob sklenitvi predpogodbe, ki vsebuje tudi dogovor o ari, merita na to, da se doseže pogodbena disciplina v smeri sklenitve glavne pogodbe.
  • 11.
    VSK Sodba I Cpg 37/2018
    29.3.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00009975
    OZ-UPB1 člen 2,3, 251.
    pogodbena kazen - dispozitivna določba - prosto urejanje obligacijskih razmerij
    Šlo je za pisno komunikacijo, zato ni dvoma, da je to storila nemudoma in vskladu s pogodbo, saj je potreben določen čas za preučitev končne situacije, končna situacija pa takrat tudi v nobenem primeru še ni bila usklajena (niti še ni bilo usklajevalnega sestanka). Glede na dogovor v pogodbi, da ima naročnik pravico pogodbeno kazen uveljavljati najkasneje ob končnem obračunu, je torej tožena stranka pogodbeno kazen uveljavljala pravočasno in v skladu z dogovorom, ki je izključil uporabo dispozitivnih določb OZ.
  • 12.
    VSC Sklep II Cp 154/2018
    29.3.2018
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSC00009837
    ZDZdr člen 74, 75.
    duševno zdravje
    Specialni socialno varstveni zavod se v pritožbi ne more sklicevati, da nima verificiranega programa za sprejem osebe zaradi upada kognitivnih sposobnosti.
  • 13.
    VDSS Sodba Psp 93/2018
    29.3.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00012492
    ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1.
    invalidska pokojnina - invalidnost
    Za odločitev v zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku sploh prišlo do invalidnosti. Skladno s prvim odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Če je invalidnost podana, pa se v I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni več zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.
  • 14.
    VDSS Sklep Psp 41/2018
    29.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00012465
    ZPP člen 274.. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
    zavrženje tožbe
    Tožnik je tožbo zoper izpodbijano odločbo vložil 12. 5. 2017. Rok 30 dni je potekel 11. 5. 2017, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP in pa prvega odstavka 72. člena ZDSS-1 tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
  • 15.
    VDSS Sodba Psp 81/2018
    29.3.2018
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00011980
    ZPIZ-2 člen 27, 37, 37/1, 37/6, 108, 108/1, 108/2, 111, 111/1, 202, 202/2, 398.
    starostna pokojnina - odmera pokojnine - dodana doba
    Ker se dodana doba glede na 8. točko 7. člena ZPIZ-2 upošteva pri presoji ali tožnik izpolnjuje pogoje za upokojitev, ne pa pri višini, je toženec na podlagi dopolnjene dobe v trajanju 39 let, 2 meseca in 8 dni, torej brez upoštevanja dodane dobe, tožniku pravilno odmeril starostno pokojnino v višini 56 %.

    Toženec je pravilno upošteval novelirano določbo drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2, ki je začela veljati 1. 1. 2016 in je torej že veljala 3. 1. 2016, ko je tožnik izpolnil pogoje za upokojitev skladno z določbo 108. člena ZPIZ-2. Novelirana določba drugega odstavka 202. člena ZPIZ-2 izrecno določa, da ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena pride v poštev šele tedaj, ko oseba izpolni pogoje za starostno upokojitev brez upoštevanja dodane dobe ter ostane v zavarovanju. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik pogojev za ugodnejše vrednotenje po šestem odstavku 37. člena ne izpolnjuje, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
  • 16.
    VSM Sodba II Kp 25248/2017
    29.3.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00010256
    KZ-1 člen 186, 186/1.
    neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - priznanje krivde - nedovoljeno gojenje konoplje
    Ne glede na uvrstitev konoplje v skupino II, sta obdolženca namreč še vedno storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, kot jima je bilo to očitano in kot sta to tudi sama priznala, poučena o tem, da je njuno priznanje nepreklicno. Okoliščina, na katero v pritožbah opozarjata oba zagovornika, pomeni le, da je konoplja poslej razvrščena v seznam (nekoliko) lažjih drog, kar pa še vedno ne spremeni dejstva, da obdolženca za proizvodnjo konoplje nista imela zakonske podlage.
  • 17.
    VDSS Sodba Psp 44/2018
    29.3.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00011970
    ZPIZ-2 člen 28, 36.
    invalidska pokojnina - višina - vzrok invalidnosti - pravnomočna odločba
    Glede uveljavljanja poškodbe pri delu in s tem višjega odmernega odstotka je odločilno, da je bilo o vzroku invalidnosti že pravnomočno odločeno. Odločba o priznanju in odmeri invalidske pokojnine temelji na pravnomočni odločbi, kjer je bil kot razlog II. kategorije invalidnosti ugotovljena poškodba zunaj dela 70 % in bolezen 30 %. Ker je bil vzrok invalidnosti pravnomočno ugotovljen navedbe, da naj bi bila invalidnost posledica poškodbe pri delu, na rešitev sporne zadeve nimajo vpliva.
  • 18.
    VDSS Sklep Psp 41/2018
    29.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00012464
    ZPP člen 116, 117, 120, 120/1.
    vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
    Tožnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je zamudil rok za vložitev tožbe iz razloga, ker je bil tožnikov pooblaščenec v zadnjih dneh odprtega roka v tako slabem stanju zaradi zastrupitve s hrano, da ni mogel pravočasno vložiti tožbe. Posledično je prišlo do enodnevne zamude. Glede na navedeno se tožnik oziroma njegov pooblaščenec ne moreta sklicevati na to, da je za zamudo zvedel šele potem, ko je bil izdan sklep o zavrženju tožbe. Že iz samega predloga za vrnitev v prejšnje stanje namreč izhaja, da tožba ni bila vložena zaradi zdravstvenih težav tožnikovega pooblaščenca. V tem primeru pa je subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči takoj, ko je razlog, zaradi katerega ni bilo možno vložiti tožbe, odpadel.
  • 19.
    VDSS Sklep Psp 75/2018
    29.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00012474
    ZPP člen 154.
    denarna socialna pomoč - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
    Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Na podlagi izdane odločbe o BPP v odločbi o stroških postopka odloči tudi o višini in obsegu stroškov in pri tem upošteva določbe ZPP o povrnitvi stroškov. Sodišče mora odločiti tudi o načinu plačila stroškov tako, da jih mora nasprotna stranka, ki je glede na določbo 154. člena ZPP dolžna poravnati pravdne stroške v pravdi uspešnega upravičenca do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči.
  • 20.
    VDSS Sodba Pdp 957/2017
    29.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00012225
    ZDR-1 člen 12, 54, 55, 55/1, 56, 118.
    transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - denarno povračilo
    ZDR-1 v drugem odstavku 55. člena določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katero neprekinjeno trajanja več kot dve leti, pri čemer ni pomembno, da je tožnica dejansko delala v dveh različnih sektorjih, bistveno je, da je ves čas opravljala enako delo.
  • 1
  • od 30
  • >
  • >>