dovoljena revizija - zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče – pogoji komunalne opremljenosti – izplačanost odškodnine – neopravljena glavna obravnava
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da parc. 18 (podržavljene na podlagi ZNNZ ter odvzete iz posesti leta 1970 oziroma 1972), ne izpolnjuje vseh pogojev komunalne opremljenosti, zaradi česar je bilo pravilno vrednoteno kot nezazidano komunalno neopremljeno stavbno zemljišče, ki se po določbi 15. člena Navodila vrednoti po Odloku kot kmetijsko zemljišče. Za zemljišče parc. št. 17 pa je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje le dva pogoja komunalne opremljenosti (opremljenost z vodo ter bližino javne dovozne poti) in je bilo zato tudi pravilno vrednoteno kot nezazidano delno komunalno opremljeno stavbno zemljišče po določbi 1. člena Navodila o spremembah in dopolnitvah Navodila (Uradni list RS, 26/2000).
Iz listin v spisu je razvidno, da je bila upravičencu odškodnina za podržavljeno zemljišče določena z odločbo, deloma tudi s sporazumom, kar pomeni, da je obstajal izvršljivi pravni naslov, na podlagi katerega je bilo izplačilo odškodnine mogoče. V prvem odstavku 72. člena ZDen pa ni določeno, da se ob podržavljenju doma odškodnina upošteva le, če je dokazano, da je bila tudi dejansko izplačana.
ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 76, 82.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – zavrnjena odobritev - pravni interes
Ker je pritožnica svoja pravna upravičenja po ZKZ že izčrpala s predložitvijo „svoje“ pogodbe v odobritev upravni enoti, ki jo je pravnomočno zavrnila, si v postopku odobritve „drugega“ pravnega posla ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
URS člen 157, 158. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 25, 25/4, 36, 36/1-6, 36/1-4, 73, 73/1, 73/4. Uredbe o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 do 2013 člen 14.
javni razpis za javno infrastrukturo- zavrženje dela tožbe - meje pritožbenih ugovorov - upravni akt - zmotna uporaba materialnega prava - bistvene kršitve določb postopka - pravica do sodnega varstva - pravni interes za tožbo
Ker je pravno razmerje, vzpostavljeno s pravnomočnim javnopravnim aktom, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (158. člen Ustave Republike Slovenije), na odločitev o pritožbi zoper drug javnopravni akt ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ki se vsebinsko nanašajo na razloge sodbe, s katero je bila tožba zoper prvi javnopravni akt pravnomočno zavrnjena, saj le-teh z obravnavano pritožbo niti posredno ni mogoče izpodbijati.
dovoljenost revizije - prenehanje delovnega razmerja - razrešitev direktorja - izguba plače in nadomestila plače - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z navedbo zneska plače in drugih prejemkov, za katerega naj bi bil revident prikrajšan zaradi predčasne razrešitve s položaja direktorja, revident ni izkazal izpolnjevanja vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije, saj se v tej zadevi ne odloča o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarju.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da mu je zaradi izpodbijane odločbe o razrešitvi s položaja direktorja delovno razmerje za določen čas predčasno prenehalo in mu je zaradi tega nastala škoda v višini 37.318,08 EUR (znesek bruto plač za osem mesecev) in v višini 13.994,28 EUR (znesek mesečnega nadomestila plače za tri mesece po prenehanju mandata), upoštevaje trditveno in dokazno breme, obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj v reviziji ni pojasnil, zakaj prenehanje delovnega razmerja zanj pomeni zelo hudo posledico. Zgolj navedba zneskov bruto plač in nadomestila plač, ki bi ju prejel, če ne bi bil predčasno razrešen s položaja direktorja, po presoji Vrhovnega sodišča sama po sebi še ne predstavljata zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
delegacija pristojnosti – posplošeno zatrjevanje vplivanja na sojenje - neodvisnost sodnikov – tehtni razlogi v smislu 67. člena ZPP
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Obstoj pogojev za uporabo navedene zakonske določbe je treba vselej presojati le v okviru okoliščin konkretnega postopka.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Dokazno breme za trditve o dejanskem stanju, ki ga davčni zavezanec zatrjuje v davčnem postopku, je na zavezancu samem.
Odhodki pravne osebe morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami in morajo biti pogoj za opravljanje poslovne dejavnosti pravne osebe.
V primeru, ko se službeno vozilo za službene poti ne uporablja, pomeni, da stroški v zvezi z njimi niso davčno upoštevni v smislu 12. člena ZDDPO. Davčni organ je na podlagi 68. člena ZDavP–2 opravil oceno stroškov.
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da se sodišče ni opredelilo do tožbenih revidentkinih navedb o višini naloženih obresti ob upoštevanju delnih plačil glavnice.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPOmK-1 člen 81, 81/4.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice – provizija za dvig gotovine – nekonkretizirano vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Tožeča stranka ugovarja opredelitvi upoštevnega stvarnega trga in razpravlja o pomenu medbančne provizije pred sporno uvedbo provizije za komitente, vendar konkretnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 s tem v zvezi ne zastavi.
Tožeča stranka ne navaja, kakšne posledice ima zanjo izpodbijana sodba, zato tudi ni mogoča presoja o tem, ali gre za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
izvrševanje javnega interesa na področju kulture - sofinanciranje države - obveznost države glede na vrednost projekta sofinanciranja – razmerje med odločbo države in pogodbo – poseg v pridobljeno pravico – dopuščena revizija
V ZSNNPK je sofinanciranje projektov iz državnega proračuna določeno v deležih, saj se v skladu s 3. členom ZSNNPK posamezni projekti iz državnega proračuna sofinancirajo v višini 50% vrednosti, razen če ni pri posameznem programu oziroma projektu določeno drugače.
Sofinanciranje v obliki deležev javnih sredstev izhaja tudi iz prvega odstavka 113. člena ZUJIK, po katerem se z odločbo določi, da se posamezen kulturni projekt sprejme v financiranje in določi delež javnih sredstev.
Ker je bilo tožeči stranki s Pogodbo odobreno sofinanciranje s strani tožene v enakem deležu kot s Sklepom (16,64 %), z znižanjem absolutnega zneska na 158.714.991,22 SIT v 1. členu Pogodbe ni šlo za neupravičen poseg v pravico, pridobljeno na podlagi Sklepa. Glede na to je bila navedena določba Pogodbe sklenjena v skladu s Sklepom, zato jo je sodišče prve stopnje neutemeljeno ocenilo za nično.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča - poznanstvo med stranko v postopku in sodnikom pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Poznanstvo zakonitih zastopnikov tožene stranke s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru lahko predstavljalo razlog za njegovo izločitev kot sodnika, če bi sodeloval pri odločanju o pritožbi ali o nadzoru nad delom sodnikov. Nikakor pa zaradi zatrjevanega poznanstva ni mogoče govoriti o objektivni nepristranskosti vseh sodišč, ki sodijo pod pristojnost Višjega v Mariboru ter celotnega Višjega sodišča v Mariboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS4001842
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1, 490. ZOR člen 640. URS člen 22.
dovoljenost revizije – dejanska in pravna podlaga zahtevkov - pravica do enakega varstva pravic strank – gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – plačilo izvedenih del – dodatna dela
Eden od izrazov pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je tudi zahteva po enakopravnosti pravdnih strank, ki se med drugim odraža tudi skozi zahtevo, da morajo biti strankama zagotovljene enake procesne možnosti v postopku s pravnimi sredstvi; v tem okviru tudi, da si zagotovita pravico do vložitve revizije. Zato je revizijsko sodišče za ugotovitev pravice tožene stranke do revizije upoštevalo njene navedbe, po katerih se zahtevka opirata na isto dejansko in pravno podlago (osnovno gradbeno pogodbo), in ne trditev tožeče stranke, iz katerih izhaja nasprotno. Kot merilo za dovoljenost revizije je zato vzelo seštevek vrednosti obeh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP).
Dodatna dela niso bila predmet prvotne gradbene pogodbe. Ker torej ne gre za pogodbena dela, se nanje klavzula „ključ v roke“ ne more raztezati.
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – neodvisna garancija – pogoji bančne garancije – odklonitev izplačila iz garancije
Garancija na prvi poziv je neodvisne narave, saj se z njo banka zaveže k izplačilu določenega zneska upravičencu že na podlagi preproste zahteve oziroma zahteve, ki jo spremljajo določeni dokumenti. Zato je pri neodvisni garanciji ključna odvisnost plačilne obveznosti zgolj od upravičenčeve predložitve specificiranih dokumentov v zavezi in ne od izpolnitve pogojev, ki niso navedeni v zavezi ali jih upravičenec ne more izpolniti zgolj s predložitvijo dokumentov.
podjemna pogodba – sprememba dogovora o ceni del – razveljavitev pogodbe – povrnitev škode – napake volje - grožnja
Tožeča stranka ne more kot škodo, za katero bi odgovarjala tožena stranka, uveljavljati morebitne izgube, ki ji je nastala, ker je pristala na to, da se spremeni določba krovne pogodbe o cenah. Navedbe o pritiskih in podrejenem položaju ob sklepanju aneksov ne zadoščajo za utemeljitev nedopustnega škodnega ravnanja tožene stranke. Grožnja, ki rezultira v sklenitvi pogodbe, ne daje podlage za neposreden odškodninski zahtevek – v višini negativnega pogodbenega interesa. S takšnimi navedbami bi bilo mogoče podpreti kvečjemu zahtevek za razveljavitev sklenjenih aneksov, česar pa revidentka ni uveljavljala.
Minimalni zahtevi, ki jih mora izpolnjevati vsaka revizija, da se sploh lahko obravnava, sta navedba sodbe, zoper katero se vlaga, in podpis revidenta oziroma njegovega zakonitega zastopnika. Revizija brez katere koli od navedenih sestavin je nepopolna.
Asignaciji nista vzpostavili novega razmerja med naročnikom posla in sodelavcem prevzemnika posla; izpolnitev razmerja, nastalega na podlagi določbe 631. člena OZ, sta le pravnotehnično olajšali. Plačilo H. d.o.o. na podlagi določbe 631. člena OZ pa ni dejanje stečajnega dolžnika in ga zato ni mogoče izpodbijati po določbah 125. do 130. člena ZPPSL.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – odvetnik kot stranka v postopku - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi tožena stranka (odvetnik) ni subjekt iz 481. člena ZPP, spor pa se tudi ne nanaša na primere iz 482. in 483. člena ZPP. Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (30. člen ZPP), je podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča.
podjetje - ekonomska celota - pojem podjetja - merila za presojo obstoja ekonomske celote
Za presojo o tem, ali povezani družbi tvorita ekonomsko celoto, je po sodni praksi Sodišča Evropske Unije odločilno, ali hčerinska družba dejansko lahko svobodno odloča o svojem ravnanju na trgu. Pri tej presoji je treba upoštevati vse relevantne okoliščine, ki se nanašajo na poslovne, organizacijske in pravne povezave med družbami. Ker so te okoliščine od primera do primera različne, ni mogoče oblikovati izčrpnega seznama teh okoliščin. Prav tako ni mogoče abstraktno določiti zahtevane stopnje intenzivnosti posamezne od relevantnih okoliščin.
Da A. nima odločilnega vpliva v B., kaže tudi Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, iz katere izhaja, da se banki zavezujeta k usklajenemu delovanju na številnih področjih. To pomeni, da sta banki na teh področjih samostojni, sicer bi bila zaveza k usklajenemu delovanju brezpredmetna. Zato o obstoju ekonomske celote ni mogoče govoriti, če je usklajeno ravnanje na trgu posledica dogovora o tem, da bosta podjetji usklajeno delovali. Nasprotno stališče bi pomenilo, da je tudi kartel ekonomska celota. V tem smislu Pogodba o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju pomeni krovni dogovor o usklajenem ravnanju, medtem ko uvedba provizij za dvig gotovine na bančnih avtomatih drugih bank pomeni izvedbo tega dogovora.