ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086812
URS člen 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do časti in dobrega imena – poseg v čast in dobro ime – poseg v zasebnost – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – trajanje in stopnja duševnih bolečin – pomanjkljiva trditvena podlaga – pravica do svobode izražanja – konflikt človekovih pravic – tehtanje interesov – kolizija ustavnih pravic – objava - medijska objava – tisk – razžalitev – namen zaničevanja – resničnost izjav – objektivno žaljive trditve – objava dejstev – objava mnenj – protipravnost objave – raznašanje resničnih dejstev – upravičen interes javnosti – služnostna pravica – izvrševanje služnostne pravice – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – nesklepčnost tožbe
Kadar do posega v čast in dobro ime pride z navedbami o dejstvih, je pomembno, ali so zatrjevana dejstva resnična ali ne. Če toženec dokaže njihovo resničnost oziroma da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost, protipravnost ni podana, saj je raznašanje resničnih vesti varovano v okviru svobode izražanja. Drugače kot pri dejstvih bo pri presoji mnenj in vrednostnih sodb protipravnost izključena, če posameznik pri njihovi podaji ni imel zaničevalnega namena. Resničnosti mnenj in vrednostnih sodb namreč že po naravi stvari ni mogoče dokazovati, vendar pa morajo imeti tudi mnenja vsaj nekaj podlage v dejstvih, da jih je mogoče šteti kot upravičene kritike.
V dokaznem postopku ni bilo izkazano, da bi toženka novinarju afirmativno izjavila, da sta prav tožnika odgovorna za navedene očitke, temveč obstaja možnost, da je novinar izjave toženke umestil v drugačen kontekst oziroma ob pripravi članka izpustil izražen dvom, da sta dejanja storila tožnika. Sodišče prve stopnje torej ni bilo mnenja, da se očitek ne nanaša na tožnika, temveč da ni izkazano, da je novinar izjave tožencev korektno oziroma v celoti povzel. Posledično pa v tem delu tudi po presoji pritožbenega sodišča pasivna legitimacija tožencev ni podana.
Za prisojo denarne odškodnine ne zadošča, da so duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime zgolj zatrjevane, temveč morajo biti tudi dokazane. Tožnik ob zaslišanju ni potrdil navedb, da se je v očitkih prepoznal in zaradi tega psihično trpel, posledično pa ne more uspešno uveljavljati odškodnine na tej podlagi.
Pravica do časti in dobrega imena je osebnostna pravica, ki pripada človeku kot posamezniku in mu v okviru pravice do osebnega dostojanstva zagotavlja priznanje njegove vrednosti. Njeno kršitev lahko uveljavlja zgolj posameznik, v čigar čast in dobro ime je bilo poseženo.
ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0023498
URS člen 34, 35, 37. OZ člen 131. ZDR člen 6, 146. ZSPJS člen 17a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 4.
diskriminacija in neenako obravnavanje na delovnem mestu - poseg v čast in dobro ime - pravica do tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebnosti
Pošta, ki je bila naslovljena na šolo s pripisom za tožnico (brez posebne oznake osebno ali zaupno), in katerega pošiljatelj je bil učbeniški sklad, se je nanašalo na tožničino delo v šoli in ne gre za osebno pošto tožnice, ki jo sicer varuje pravica do tajnosti pisem in drugih občil (37. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS). Kot naslovnik je bila v pismu namreč določena šola in ne tožnica, zato jo je toženka kot ravnateljica smela odpreti.
poseg v osebnostne pravice v času prestajanja zaporne kazni – zapor – komunikacijska zasebnost – površine za gibanje – trajni odvzem pravice do dela – stiki z otroki – ločeno bivanje od odvisnikov – pogojni odpust – napotitev na operacijo – prevoz na operacijo – Lalić in devet drugih proti Sloveniji
Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je imel tožnik v zaporu dovolj površin, kjer se je lahko gibal. Poleg sicer manjšega spalnega prostora je treba upoštevati tudi ostale prostore v Zavodu, ki so zaporniku na voljo, možnost sprehajanja na prostem, opravljanja drugih aktivnosti in dela v Zavodu. Podobno izhaja tudi iz odločbe ESČP v primeru Lalić in devet drugih proti Sloveniji.
Pritožbeno sodišče meni, da je bil Zavod seznanjen oziroma bi moral biti seznanjen z napotitvijo tožnika na operacijo, posledično pa bi moral poskrbeti tudi za ustrezen prevoz. Ker je po mnenju pritožbenega sodišča do napake prišlo v organizaciji Zavoda, je pritožbeni očitek v tem delu utemeljen. Kljub navedenemu pa odškodninska odgovornost toženke ni podana, saj tožnik ni izkazal škode (ki bi mu nastala zaradi prestavitve operacije) kot naslednje predpostavke odškodninske odgovornosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0075877
OZ člen 132, 134. ZIZ člen 272, 272/2.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – okrnitev ugleda pravne osebe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – umik objave članka – čast in dobro ime pravne osebe – težko nadomestljiva škoda – svoboda izražanja – pravica javnosti do obveščenosti
Pravici do sodnega varstva zaradi posega v čast in dobro ime stoji nasproti pravica do svobode izražanja, na katero se veže pravica javnosti do obveščenosti. Z regulacijsko začasno odredbo se začasno uredi sporno razmerje, kar pomeni, da je treba določeni ustavni pravici dati prednost že v fazi postopka, ko se odloča s stopnjo verjetnosti. Zato je poleg obstoja verjetnosti nastanka nenadomestljive škode, treba ugotoviti težo posega v ustavno varovane pravice tožeče in tožene stranke ter kakšno pravno varstvo imata na razpolago oba nosilca pravic, in sicer tožeča stranka, ki zahteva pravno varstvo zaradi posega v njeno čast in dobro ime in tožena stranka pri varstvu njene pravice do svobode izražanja.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080233
URS člen 15, 15/4. OZ člen 178, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354-1, 357.
svoboda izražanja – objava fotografije – okrnitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – kolizija ustavnih pravic – nujnost posega v svobodo izražanja – civilnopravna sankcija – načelo sorazmernosti – povrnitev nepremoženjske škode – namen odškodnine – moralno zadoščenje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – stopnja in trajanje duševnih bolečin – okoliščine primera – nedenarni odškodninski zahtevek – objava sodbe – opravičilo
Civilnopravna sankcija mora biti takšna, da ne nasprotuje načelu sorazmernosti.
Nedenarni odškodninski zahtevek sam po sebi seveda ne izključi zahtevka za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, njegova utemeljenost pa tudi ni sama po sebi umevna. Ni namreč mogoče mimo tega, da naj bo namen odškodnine le v odškodovanju, v moralnem zadoščenju. Naš pravni sistem namreč izključuje idejo o pravični denarni odškodnini kot povračilu ali celo kaznovanju oškodovalca in v zvezi s tem zbujanju maščevanja pri oškodovancu.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji – maniforno stanje – hujše ogrožanje svojega zdravja
V konkretnem primeru gre za situacijo, ko pritožnica zdravljenje odklanja, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da razlog za to ni zavestna in razumska odločitev, saj se pritožnica svojega stanja ne zaveda zaradi sprememb v duševnem stanju, torej zaradi duševne motnje - maniformnega stanja. Navedeno pomeni, da je torej zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera pritožnice in odklonitev zdravljenja ni posledica razumske odločitve. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da se pritožnico zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, saj je to potrebno zaradi preprečitve nadaljnjega, tudi hudega poslabšanja zdravstvenega stanja pritožnice. Podan je torej pogoj hujšega ogrožanja lastnega zdravja pritožnice.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0086038
EKČP člen 3. URS člen 21. OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – prepoved mučenja – varstvo človekove osebnosti in dostojanstva – prestajanje kazni zapora – prezasedenost zapora – premajhni bivanjski prostori – velikost bivalnega prostora – prostorska stiska – pravična denarna odškodnina – odmera odškodnine – epileptik – padec – vzročna zveza – meja trpljenja – sekundarni vir materialnega prava – povrnitev pravdnih stroškov
Sodišče ni moglo z zadostno stopnjo prepričanosti ugotoviti, da je tožnik doživel epileptični napad ravno zaradi (protipravne) stresne situacije v zaporu, zato je pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek v zvezi s tem neutemeljen. Vzročna zveza med epileptičnim napadom in ravnanjem toženke ni bila izkazana. Za zdravstveno stanje tožnika, ki je imel epileptične napade že pred prestajanjem zaporne kazni, tako toženka ni odgovorna.
Tožnikova motnja (tesnobnost) se je potencirala, zaradi prezasedenosti je trpel duševne bolečine. Sodišče je pravilno zaključilo, da prostorska stiska v sobi št. 8 v obdobju, ko je imel tožnik na razpolago le 3,11 m2 ni bila dovolj kompenzirana z drugimi dejavniki, in za prestane duševne bolečine tožnika zaradi kršitve osebnostnih pravic tožniku odmerilo tudi ustrezno odškodnino.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084957
ZDZdr člen 39, 39/1, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 51.
duševno zdravje – prisilna hospitalizacija – zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – varstvo osebne svobode – pravica do zdravstvenega varstva – trajanje ukrepa – odpust z zdravljenja
Sodni izvedenec je ocenil, da je udeleženka zaradi bolezni nesposobna kontrolirati svoje vedenje in ravnanje, torej tudi svoje ravnanje v zvezi z medikamentalnim zdravljenjem. Njeno ravnanje vodijo trenutni impulzi, zaradi česar lahko stori kazniva dejanja. Brez ustreznega zdravljenja bi se simptomatika bolezni še poglabljala in bi bila nevarnost za udeleženkino zdravje še večja.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilna hospitalizacija – nevarnost – ogrožanje zdravja – opustitev jemanja zdravil – oblikovanje volje
Za sodno odločitev o prisilnem zdravljenju ne zadoščajo le domneve in sklepanje na podlagi verjetnosti, ki se ga je poslužilo sodišče prve stopnje.
Pritrditi je mogoče le zaključku sodišča prve stopnje, da je pritožnik očitno opustil redno jemanje predpisanih zdravil, saj se mu sicer njegovo zdravstveno stanje ne bi poslabšalo. To bi lahko pomenilo, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje, vendar bi mu bilo iz tega razloga mogoče omejiti svobodo le, če pritožnik zaradi narave svoje duševne motnje ne bi bil sposoben oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja. Izvedeni dokazi takšnega sklepanja ne omogočajo.
sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - paranoidna shizofrenija - duševna motnja - pritožba zoper sklep - najbližja oseba
Zoper sklep, ki ga izda sodišče v postopku sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnem primeru, se lahko po prvem odstavku 67. člena ZDZdr pritožijo: oseba, ki je bila sprejeta na zdravljenje, njen odvetnik in zakoniti zastopnik, najbližja oseba in psihiatrična bolnišnica, v kateri je bila oseba zadržana. A. A. je oče pridržane osebe, vendar ne sodi v krog oseb, ki se lahko pritožijo zoper obravnavani sklep.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081624
URS člen 15, 39. EKČP člen 10. ZPP člen 124, 125, 125a, 224, 224/4.
izključitev javnosti na glavni obravnavi – razžalitev časti in dobrega imena – pravica do svobode izražanja – varstvo osebnostnih pravic – odgovorni urednik informativnega programa – dvom v korektnost dela pri pripravi oddaje – izjava na javni seji komisije državnega zbora – televizijski prenos
Pritožnik se ne more sklicevati na kršitev načela javnosti glavne obravnave, če ni ugovarjal zoper vsebino zapisnika o glavni obravnavi (124. in 125. člen ZPP), čeprav je to možnost imel ob podpisu zapisnika ter še kasneje po vročitvi prepisa zapisnika (125.a člen ZPP).
Toženec pri podaji izjave ni imel zaničevalnega namena in izjave ni podal z namenom očrniti tožnico oziroma njeno delo pred širšo javnostjo. Pri podajanju izjave ni ravnal hudo malomarno oziroma brezbrižno, kot je že zgoraj pojasnjeno, saj je imel že na podlagi prejetega SMS, vsaj glede bistvenega dela svoje izjave, opravičljive razloge, da je verjel v resničnost svojih trditev.
Poleg tega je dokazno breme na tožnici, ki bi morala dokazati, da je toženec zavestno in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o njej oziroma da je pri tem ravnal brezbrižno, ne ozirajoč se na resničnost zapisanih trditev. Tega pa ni dokazala.
Tožnica kot novinarka in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija v času podaje sporne izjave je absolutno javna oseba in zanjo velja, da je morala kot takšna na račun svoje vloge trpeti več kritike in hujše komentarje glede svojega dela, posebej še v primeru, ko je predmet kritike oddaja, v kateri je bila obravnavana tema, za katero je bil izražen velik interes javnosti, da se resničnost dogodkov (delovanje pripadnikov tedanje SDV) čimbolj in verodostojno razišče.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0084835
ZDZdr člen 74, 74/1, 79.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – izbira zavoda – preobremenjenost zavoda – sistemski problem – dolžnost sprejema
V sodni praksi je sprejeto stališče, da se zavod, ki razpolaga z verificiranim varovanim oddelkom, ne more uspešno upirati sprejemu osebe, ki namestitev potrebuje, le s trditvami o prostorski in kadrovski stiski. V primeru, ko bi vsi izvajalci navedli enak zadržek, bi se namreč lahko izkazalo, da je ukrep sprejema na varovani oddelek neizvedljiv. To pa ni sprejemljivo.
prisilna hospitalizacija – paranoidna shizofrenija – zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – pogoji za podaljšanje zdravljenja – izvedensko mnenje – pomanjkljivi razlogi – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker sodišče prve stopnje izpolnjenosti pogojev iz prve alineje 39. člena ZDZdr ni presojalo, saj izvedencu ni zastavilo vprašanj o sposobnosti udeleženke, da oblikuje svojo voljo v zvezi z zdravljenjem v primeru odpusta na odprti oddelek, je dejansko stanje ugotovilo pomanjkljivo, na kar pritožba utemeljeno opozarja.
USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0085860
ZDZdr člen 39, 61, 62, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zadržanje na zaprtem oddelku – zdravljenje pod posebnim nadzorom – varovani oddelek – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – zaslišanje udeleženca – nujnost zdravljenja – nujnost stalnega nadzora – varstvo osebne svobode – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – pravica do zdravstvenega varstva
Udeleženčevo zdravstveno stanje, zaradi katerega njegovo zaslišanje ni bilo mogoče, je bilo posledica potreb zdravstvenega procesa. Ker je bil na naroku prisoten udeleženčev odvetnik, ki se je neposredno seznanil z udeleženčevim zdravstvenim stanjem in strokovnim mnenjem izvedenca, udeleženčeva pravica do izjave ni bila kršena. Zaslišanje udeleženca je predvideno le, če ga je glede na zdravstveno stanje mogoče izvesti. Da zaslišanje ni mogoče, je sodišče ugotovilo na podlagi neposrednega stika z udeležencem.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poseg v pravico do zasebnosti - enotna odškodnina - kršitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti
Toženec je s sporno izjavo posegel v tožnikovo čast in dobro ime. Izražanje mnenj predsednika Komisije in njegove izjave v javnosti pa imajo tudi zato, ker ta razpolaga s številnimi podatki, ki so zaupni, drugačen pomen, kot izjave novinarjev. Zagotovo imajo večjo težo in se v javnosti štejejo za bolj verodostojne. Njegove vrednostne sodbe, ki so povezovale tožnika z afero, so predstavljale protipraven poseg v tožnikovo osebnostno pravico.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0075368
OZ člen 178, 183. URS člen 35, 39.
objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda pravne osebe - osebnostna pravica pravne osebe - svoboda izražanja - tehtanje pravic - protipravnost - namen izjave - novinar - medij - dokazna ocena
Nedopustna je diskreditacija drugega v svojo korist ali v korist tretjega. Sodišče prve stopnje je v zadnjem odstavku 13. točke obrazložitve ravno to tudi poudarilo in sicer, da bi tožnik uspel, če bi dokazal, da je toženec zavestno ali vsaj zaradi malomarnosti objavil tiste trditve o tožniku, za katere se je sicer izkazalo, da so neresnične. Ker pa tega ni dokazal, je v celotnem kontekstu in v okoliščinah konkretnega primera ocenilo določene, sicer neresnične trditve kot nepomembne in neodločilne oziroma kot take, da z njimi tožena stranka ni okrnila ugleda tožnika.
Pritrjuje sicer sodišče druge stopnje pritožnici, da ima za zaščito svojih interesov vso pravico biti slišana, saj ima tudi sama ustavno pravico do svobode izražanja, vendar je v konkretnem primeru očitno ni v zadostni meri in na pravilen način izkoristila.
OZ člen 179. KZ-1 člen 158, 158/1, 168, 168/2. ZPP člen 14.
razžalitev časti in dobrega imena – tožnik načelnik upravne enote – toženec obsojen za kaznivo dejanje razžalitve – dva dopisa, poslana na ministrstvo in upravno enoto, z žaljivo vsebino
Toženec je tožnici očital kriminalne povezave in izsiljevanja, da izvaja organiziran državni kriminal v ..., da njena ravnanja v postopku denacionalizacije predstavljajo primer dejanja denacionalizacijske mafije, ki temelji na ropanju toženčeve družine.
Nobenega dvoma ni, da je toženec z žaljivimi izjavami v zvezi z delom tožnice, ki je bila takrat načelnica upravne enote, grobo posegel v njeno dostojanstvo, čast in dobro ime. Vsebina dopisov kaže na namen toženca, da na žaljiv, nedostojen, zaničevalen in škodljiv način očrni čast in dobro ime tožnice posebej na njenem poklicnem področju. Žaljivi očitki o tožnici, ki mora biti kot načelnica upravne pri svojem delu s strankami in podrejenimi vzor verodostojnosti, nepristranskosti in poštenosti, predstavljajo intenziven poseg v njene osebnostne pravice.
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica vsaj štirinajst dni, zaradi teh dveh dopisov, trpela zelo intenzivne duševne bolečine in nato občasne, ki so bile povezane s sodelovanjem v kazenskem postopku, ki je bil voden zoper toženca. Prisojena ji je bila odškodnina v višini 3.000,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSM0022987
URS člen 15, 22, 34, 35, 29. OZ člen 6, 6/1, 179. Kodeks novinarjev Republike Slovenije člen 5. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 8.
duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - medijska objava nepreverjenih informacij - resničnost objavljenih dejstev - praktična konkordanca - relativna javna oseba - merilo povprečnega bralca - subjektivni odnos do pisanja - objektivna žaljivost
Poseg v čast in dobro ime ni podan že in zgolj iz razloga, če je pisanje pri tožniku vzbudilo negativne občutke, kot izhaja iz pritožbe. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje v točki 12 obrazložitve izpodbijane sodbe je potrebno upoštevati tako subjektivni odnos do pisanja, kot tudi presojati, ali je pisanje objektivno žaljivo, kar ni bilo ugotovljeno. Tožnik je kot odvetnik dolžan trpeti tudi ostro kritiko ter se morajo njegove ustavno zagotovljene pravice umakniti pravici novinarja, da piše o zanj spornih ravnanjih take osebe. Hkrati je potrebno upoštevati tudi, da pisanje o odvetniku v medijih še ne pomeni avtomatsko, da je s tem prizadeta njegova osebna čast in čast odvetniškega poklica, ter da bi to lahko pomenilo, da je odvetnik moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, kot želi neuspešno prikazati pritožba.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – huda duševna motnja – ogrožanje lastnega življenja in zdravja – odklanjanje zdravljenja
Ne glede na prvi odstavek 54. člena ZDZdr se osebo lahko sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, če gre za primer iz 57. člena tega zakona. V obravnavani zadevi gre očitno za takšno situacijo. Vsekakor pa gre za nujni postopek sprejema na zdravljenje, o katerem je, tako kot mora v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZDZdr, direktor psihiatrične bolnišnice takoj obvestil pristojno sodišče. To pa mora (v interesu pridržane osebe) postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih začeti po uradni dolžnosti.