Čim gre za dogodek, ki ni pričakovan, se tožena stranka ne more razbremeniti objektivne odgovornosti. Če pride do škode mora trpeti odgovornost za vzrok, iz katerega je škoda nastala. V tožnikovem ravnanju je bilo več nepravilnosti zaradi katerih je prišlo do škodnega dogodka. Ker se tožena stranka ni ekskulpirala za ta škodni dogodek in se njena odgovornost za vzrok, iz katerega je škoda nastala tehta s tožnikovo krivdno odgovornostjo, bi pravilna uporaba 3. odst. 177. čl. ZOR narekovala po presoji razmejitev odgovornosti po kateri sta obe pravdni stranki enako odgovorni za nastali škodni dogodek.
Za prijavo stranke intervencije rok ni določen, ampak lahko intervenient vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočne odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo (drugi odstavek 199. člena ZPP). Glede na vlogi tožeče in tožene stranke, bi sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna z iztekom dneva, ko je sodišče vlogi prejelo, to pa je dne 19.07.2006 in ne prej, npr. dne 18.07.2006 po 11,30 uri, ko je sodišče prve stopnje vlogi prejelo, ker se pritožbeni rok računa na dneve in ne ure. Glede na dejstvo, da je tožena stranka pisni odpravek sodbe prejela dne 18.07.2006, je najprej stranska intervencija prijavljena pred iztekom zadnjega dne pritožbenega roka (stranska intervencija prijavljena dne 18.07.2006), pritožba stranskega intervenienta proti sodbi na podlagi pripoznave z dne 24.07.2006 pa pravočasna, ker se je rok za pritožbo, ob pravočasno priglašeni stranski intervenciji na strani tožene stranke, glede na to, da je tožena stranka sodbo prejela dne 18.07.2007, za stranskega intervenienta iztekel dne 02.08.2006 (333. člen ZPP), stranski intervenient pa je vložil pritožbo proti sodbi dne 24.07.2006 (l. št. 51).
S pripoznavo tožbenega zahtevka bi tožena stranka izigrala največjega delničarja - stranskega intervenienta d.o.o., ki ima po določbah ZGD-1, kot največji delničar tožene stranke, odločujoč vpliv na imenovanje (novih) članov nadzornega sveta in ga s tem prikrajšala za pravico, da kot največji delničar tožene stranke vpliva na izbiro članov nadzornega sveta, ki je sicer neodvisen organ in strogo ločen od uprave ter skupščine družbe in ne zastopa interese delničarjev. Dejanje tožene stranke - pripoznava zahtevka je po mnenju sodišča druge stopnje zato šteti za dejanje, ki nasprotuje morali ravnanja gospodarskih subjektov v obligacijskih odnosih in njihovemu ravnanju v poslovnem prometu (v nasprotju z moralnimi pravili.
ugovor iz temeljnega razmerja - trditveno in dokazno breme
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo obstoj pooblastila tožeči stranki za izpolnitev menice, bi bil ugovor tožene stranke iz temeljnega razmerja relevanten zgolj pod predpostavko, da bi tožena stranka izkazala, da je bila menica izpolnjena v nasprotju s temeljnim poslom, iz katerega izvira. Trditveno in dokazno breme glede neobstoja obveznosti tožene stranke iz temeljnega posla, je torej na strani meničnega dolžnika, to je tožene stranke. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče trditveno in dokazno breme glede (ne)obstoja terjatve tožeče stranke iz temeljnega razmerja prevalilo na tožečo stranko, ki razpolaga z menico, je nepravilno uporabilo materialno pravo.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Ker tožnik v spornem obdobju ni bil prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje in se v tem obdobju pri zavodu tudi ni javljal, je toženec zakonito ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.
ZIZ člen 40, 40/4, 40/5, 40, 40/4, 40/5. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 82, 82/2, 82/2-4. ZPPreb člen 8, 18, 18/4, 8, 18, 18/4.
ustavitev postopka - vročanje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prijavljeno prebivališče - dejansko prebivališče - začasni zastopnik
ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, če v tem ali kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno, sicer v 4. točki drugega odstavka 82. člena predvideva postavitev začasnega zastopnika na predlog upnika v primeru, če je prebivališče neznano, pa dolžnik nima pooblaščenca, vendar je po mnenju višjega sodišča glede na naravo tega instituta, ki lahko pomeni tudi nesorazmeren poseg v ustavno pravico do izjave dolžnika v postopku in s tem do učinkovite obrambe, treba prej izkoristiti še druge možnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi določbe četrtega odstavka 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb), ko je ugotovilo, da se je pošiljka vrnila z oznako "preseljen", pri čemer je bila pošiljka poslana na naslov prijavljenega prebivališča dolžnika, po uradni dolžnosti pristojni organ o tem obvestiti in bi ta organ sprožil postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z 8. členom ZPPreb).
ZIZ člen 15, 15. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 27, 27/1, 27/4, 27/5. ZGD-1 člen 425, 425.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe - nov izvršilni predlog na podlagi zoper družbo izdanega pravnomočnega sklepa o izvršbi
V skladu z določbo 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij v povezavi s prvim odstavkom 425. člena ZGD-1 se postopek lahko nadaljuje zoper družbenike izbrisane družbe, vendar lahko upniki uveljavljajo terjatev do družbenikov le v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. V tem primeru bi bil predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka v izvršilni zadevi, v kateri je izdan pravnomočen sklep o izvršbi zoper družbo, pravočasen, v kolikor ne bi bila izvršba v tej zadevi že pravnomočno ustavljena, zato je sodišče v tej zadevi štelo upnikov predlog za nadaljevanje postopka za nedovoljen in ga je zavrglo (zoper to odločitev se upnik ni pritožil). Upnik je vložil nov predlog za izvršbo (v novi izvršilni zadevi) zoper družbenika izbrisane družbe na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki glasi proti družbi, vendar po preteku enoletnega roka, odkar je bil sklep o izbrisu objavljen v Uradnem listu, zato je sodišče njegov predlog zavrglo kot prepozen.
ZOFVI člen 115, 115. ZDR člen 75, 88, 88/1, 88/1-1, 75, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vzgoja in izobraževanje
Po 115. členu ZOFVI se za poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi štejejo spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobrazbenih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa. V obravnavanem sporu je poslovni razlog v smislu te določbe podan, ker se je zmanjšal vpis dijakov v dijaški dom, zaradi česar se je zmanjšalo število vzgojnih skupin, to pa je istočasno pomenilo, da je prenehala potreba po delu dveh vzgojiteljev.
SKPgd člen 43, 43/3. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 57.
plača – dogovor o plači – ničnost – dnevnica
Tožena stranka je tožniku obračunavala plačo po pogodbi o zaposlitvi glede na vrednost blaga po opravljenih prevozih. Ker je takšen dogovor o plači v pogodbi o zaposlitvi ničen, je tožbeni zahtevek za plačilo razlike do plače po kolektivni pogodbi utemeljen.
Delo šoferja tovornjaka je take narave, da je opravljanje dela izven sedeža delodajalca stalna sestavina dela, zaradi česar takšnega dela ni mogoče šteti kot podlago za izplačilo dnevnic.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nova pogodba o zaposlitvi - ustrezno delo - dokvalifikacija
Ker bi moral tožnik za opravljanje dela na prostem delovnem mestu predhodno dokončati večletno šolanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ker mu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nove pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto ni ponudila.
Iz dikcije določbe 72. člena ZIZ-E izhaja, da se le-ta uporablja v primeru, ko je predlaganih kot predmet izvršbe več nepremičnin z območja različnih sodišč (primerjaj 2. odstavek 166. člena ZIZ). Ker v konkretnem primeru iz upnikovega predloga izhaja, da je predlagal nadaljevanje izvršbe na eno nepremičnino, uporaba prehodne določbe 72. člena ZIZ-E ne pride v poštev.
Tudi v primeru poslovne odškodninske terjatve za zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo škodo velja, da je pravnočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pogoj za uspešno uveljavljanje nadaljnjih zahtevkov, saj pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje. Če je ta rok za uveljavljanje prve sukcesivne terjatve zamujen in je tako ta terjatev zastarana, pa je zaradi zastaranja prenehala pravica zahtevati izpolnitev nadaljnjih sukcesivno nastajajočih enakovrstnih terjatev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna poravnava - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je tožena stranka v okviru sklenjene sodne poravnave pristala na to, da bi tožnika, če bi se za svoje ravnanje opravičil, zaposlila za določen čas enega leta, ne dokazuje, da bi bilo mogoče v času podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka. Namen sklepanja sodnih poravnav je v tem, da stranki na podlagi obojestranskega popuščanja skleneta kompromis, ki pomeni konec sodnega spora. Pripravljenost tožene stranke na sklenitev podane poravnave ne sme biti razumljena kot priznanje utemeljenosti tožbenega zahtevka oz. ne sme kakorkoli poslabšati njenega procesnega položaja.
ZIZ člen 38, 64, 65, 66, 38, 64, 65, 66. ZPP člen 154, 154.
ugovor tretjega - predlog za odlog izvršbe - izvršilni stroški
Sodišče prve stopnje je ugovor tretje zavrnilo in vložnico ugovora napotilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa pred pristojnim sodiščem začne pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, izvršbo pa odložilo do pravnomočnosti pravde. Prvostopno sodišče je izvršilne stroške upnika neutemeljeno naložilo v povrnitev tretjemu. Po oceni pritožbenega sodišča je v tem primeru potrebno upoštevati končni uspeh ugovora tretjega, ki pa bo znan šele, ko bo pravda, na katero je tretja napotena pravnomočno končana. Ob pravilni uporabi 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestim odstavkom 38. člena ZIZ je zato potrebno, ob upoštevanju, da je izvršba odložena in upoštevanju kriterija uspeha, odločitev o stroških upnika pridržati do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku. O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je namreč mogoče odločati šele potem, ko se v pravdi odloči o zahtevku ugotovitve nedopustnosti izvršbe. Le v primeru, če tretji pravde ne začne pa je potrebno odločati o stroških, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, saj je šele takrat mogoče ugotoviti uspeh ene oziroma druge stranke v postopku (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 38. členom ZIZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - varstvo pravic
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pogojuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Če delodajalec kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ni podan eden od bistvenih elementov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to je pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR. Zato je v takšnem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v nasprotju z zakonom.
Spora glede prepovedi opravljanja dela (po 111/2 člena ZDR) ni mogoče uvrstiti med spore, za katere je po 3. odstavku 204. člena ZDR predvideno neposredno sodno varstvo. Ker tožnik v zvezi z odločitvijo o prepovedi opravljanja dela pred vložitvijo tožbe ni zahteval predhodnega varstva pri toženi stranki, niso podane procesne predpostavke za vodenje individualnega delovnega spora (1., 2. odstavek 204. člena ZDR).
Pred ponovno odločitvijo pritožbeno sodišče tudi opozarja, da nobeno od določil materialnih določb prvih šestih odstavkov 46. člena ZVCP-1 ne opisuje storitve prekrška z odvzemom prednosti v križišču, ko voznik iz stranske zapelje v desno na prednostno cesto in iz te smeri pripelje soudeleženec v prometni nesreči, saj v primeru, če oba takšna voznika vozil v cestnem prometu vozita po svojih voznih pasovih, do prometne nesreče sploh ne more priti, v kolikor pa kdorkoli od navedenih dveh voznikov zapelje čez sredino vozišča na nasprotni vozni pas in pride do prometne nesreče, je razlog zanjo v takšni vožnji čez sredino vozišča, kar nima nikakršne zveze z odvzemom prednosti v križišču in gre v tem primeru za prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1. V obravnavanem primeru to pomeni, da če je obd. pri zavijanju v križišču pri vožnji v desno zapeljal čez sredino cestišča in je do trčenja prišlo na nasprotnem voznem pasu, se mu lahko očita le prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1 in ne prekrška z odvzemom prednosti v križišču, v kolikor pa je do trčenja prišlo na njegovem desnem voznem pasu, ko je s stranske zavil na prednostno cesto v desno, bi se obd. lahko očitala le storitev prekrška po sedmem v zvezi s petim odstavkom 116. člena ZVCP-1 (ob subjektivnem delu dejanskega stanja, da se je glede na okoliščine in osebne lastnosti vsaj moral in mogel zavedati, da bo soudeleženec v prometni nezgodi z njegove desne strani po prednostni cesti pripeljal po nasprotnem, levem voznem pasu).
Iz dogovora pravdnih strank, kot ga zatrjuje že tožnik v tožbi, da se iz spornega stanovanja izseli, tožena stranka pa še naprej z njunim sedemletnim sinom prebiva v njem, je namreč mogoče zaključiti le, da se sta pravdni stranki dogovorili, da ima toženka na spornem stanovanju posest še naprej. Samo iz navedenega pa ni mogoče zaključiti, da sta se pravdni stranki tudi dogovorili, da tožnik po izselitvi v stanovanje ne bo smel več prihajati po svoji volji in nenajavljeno. Le če bi se pravdni stranki to izrecno dogovorili, bi lahko sklepali, da tožnik po tem dogovoru ni smel več vstopati v sporno stanovanje brez najave. Tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnikovih občasnih nenajavljenih prihodov v stanovanje, ni mogoče šteti za posestna dejanja, ni mogoče sprejeti brez resnih pomislekov. Že iz izpovedi toženke izhaja, da naj bi tožnik zadnje pol leta pred zamenjavo ključavnice v stanovanje prihajal vsak teden, pred tem pa vsaka dva tedna. Ob upoštevanju pogostosti tožnikovih obiskov, njihovega večletnega trajanja ter dejstva, da je tožnik ves ta čas tudi razpolagal s ključi stanovanja, ni dejanske opore za zaključek, da na spornem stanovanju ni izvrševal posestnih dejanja in da zato ni imel soposesti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL51742
ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 210, 210. ZPP člen 181, 181.
zemljiškoknjižna skupnost - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - uveljavljanje dedne pravice
V skladu z določili 181. člena ZPP je mogoče z ugotovitveno tožbo zahtevati ugotovitev (ne)obstoja celotnega, kompleksnega pravnega razmerja ali le posamezne pravice oziroma upravičenja. Ni pa možno zahtevati z ugotovitveno tožbo zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev. Sodišče namreč v sodni izrek ne sprejme ugotovitve o dejanskem stanju marveč le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz ugotovljenega dejanskega stanja. Niti s splošno ugotovitveno tožbo niti z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti. O obstoju zunajzakonske skupnosti se vedno odloča le kot o predhodnem vprašanju, z učinkom le v konkretni pravdi, brez učinka pravnomočnosti.
ZOR člen 502, 502/2, 505, 505/1, 502, 502/2, 505, 505/1. ZVPot člen 1, 1/1, 1/11, 19, 1, 1/1, 1/11, 19.
garancija za brezhibno delovanje stvari
Določba 19. člena ZVPot je kogentne narave, vendar pa njena kogentnost ni določena v takšnem smislu kot to v pritožbi razloguje tožeča stranka. Pogodbenima strankama onemogoča le, da se ob sklenitvi dogovora o garanciji za brezhibno delovanje stvari glede stroškov zamenjave ali popravila stvari dogovorita drugače kot predpisuje 19. člen ZVPot, zlasti ne v škodo kupca. Njen pomen pa ni v tem, da garancijski upravičenec potem, ko je obveznost proizvajalca iz garancijske pogodbe že nastala in zapadla, s to pravico ne more razpolagati po svoji volji. Drugačnega zaključka ne terja niti določba 11. odst. 1. člena ZVPot, v kateri je določeno, da pravic, ki pripadajo potrošniku po tem zakonu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti. Iz 1. odst. 1. člena ZVPot namreč izhaja, da se določbe ZVPot nanašajo le na pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij, torej le na določanje pogodbenih pogojev ob sklepanju prodajne ali podobne pogodbe. Ne nanašajo pa se na kasnejše dogovore med proizvajalci in kupci. Pravica, ki jo kupcu zagotavlja 19. člen ZVPot je zato v tem, da si proizvajalec ob sklepanju garancijske pogodbe ne more izgovoriti drugačnega dogovora o povrnitvi stroškov zamenjave ali poprave stvari kot to predpisuje 19. člen ZVPot. Ne predpisuje pa ravnanja strank glede pravic, ki so na podlagi prodajne in garancijske pogodbe že nastale, zaradi česar se tudi določba 11. člena 1. odst. ZVPot na ta ravnanja strank ne nanaša. Po presoji pritožbenega sodišča lahko stranke s že zapadlim zahtevkom iz garancijske pogodbe razpolagajo, obveznost prodajalca oziroma proizvajalca iz garancijske pogodbe pa lahko preneha tudi na podlagi odpovedi kupca tej pravici v okviru poravnave ali pa z odpustom dolga.
Prva tožena stranka je samostojni pravni subjekt, njen delničar pa po zakonu nima upravičenj, da v njenem imenu uveljavlja njene zahteve v pravdi. Zmotno je namreč stališče tožeče stranke, da pridobi vsak, ki uveljavlja ničnost določenega pravnega posla, na tej podlagi uveljavljati kondikcijske zahtevke oz. nične pogodbe med drugimi. Tožeča stranka ne nastopa kot varuh javnega interesa, pač pa kot zaščitnik interesov družbe, katere delničar je. Te interese pa praviloma uresničuje v družbi. Tožbo z zahtevkom zaradi oškodovanja premoženja gospodarske družbe pa lahko vloži samo gospodarska družba. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka nima procesne legitimacije za tožbo z dajatvenim zahtevkom, kakršnega uveljavlja, zato tudi ne more biti pravdna stranka.
začasna nesposobnost za delo – odprava upravnega akta – spor polne jurisdikcije
Ker je sodišče prve stopnje delno odpravilo izpodbijane odločbe imenovanega zdravnika, je utemeljeno določilo dan začetka začasne nesposobnosti za delo. S tem je s sodbo nadomestilo upravni akt in nadaljnje upravno odločanje ni več potrebno.