ZIZ člen 40, 40/4, 40/5, 40, 40/4, 40/5. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 82, 82/2, 82/2-4. ZPPreb člen 8, 18, 18/4, 8, 18, 18/4.
ustavitev postopka - vročanje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prijavljeno prebivališče - dejansko prebivališče - začasni zastopnik
ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, če v tem ali kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno, sicer v 4. točki drugega odstavka 82. člena predvideva postavitev začasnega zastopnika na predlog upnika v primeru, če je prebivališče neznano, pa dolžnik nima pooblaščenca, vendar je po mnenju višjega sodišča glede na naravo tega instituta, ki lahko pomeni tudi nesorazmeren poseg v ustavno pravico do izjave dolžnika v postopku in s tem do učinkovite obrambe, treba prej izkoristiti še druge možnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi določbe četrtega odstavka 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb), ko je ugotovilo, da se je pošiljka vrnila z oznako "preseljen", pri čemer je bila pošiljka poslana na naslov prijavljenega prebivališča dolžnika, po uradni dolžnosti pristojni organ o tem obvestiti in bi ta organ sprožil postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z 8. členom ZPPreb).
Tudi v primeru poslovne odškodninske terjatve za zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo škodo velja, da je pravnočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pogoj za uspešno uveljavljanje nadaljnjih zahtevkov, saj pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje. Če je ta rok za uveljavljanje prve sukcesivne terjatve zamujen in je tako ta terjatev zastarana, pa je zaradi zastaranja prenehala pravica zahtevati izpolnitev nadaljnjih sukcesivno nastajajočih enakovrstnih terjatev.
Predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 394. člena ZPP, ki ni bil vložen v roku 30 dni od objave ustavne odločbe, na katero se je sklicevala tožnica, se kot prepozen zavrže.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - varstvo pravic
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pogojuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Če delodajalec kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ni podan eden od bistvenih elementov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to je pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR. Zato je v takšnem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v nasprotju z zakonom.
Spora glede prepovedi opravljanja dela (po 111/2 člena ZDR) ni mogoče uvrstiti med spore, za katere je po 3. odstavku 204. člena ZDR predvideno neposredno sodno varstvo. Ker tožnik v zvezi z odločitvijo o prepovedi opravljanja dela pred vložitvijo tožbe ni zahteval predhodnega varstva pri toženi stranki, niso podane procesne predpostavke za vodenje individualnega delovnega spora (1., 2. odstavek 204. člena ZDR).
ZIZ člen 38, 64, 65, 66, 38, 64, 65, 66. ZPP člen 154, 154.
ugovor tretjega - predlog za odlog izvršbe - izvršilni stroški
Sodišče prve stopnje je ugovor tretje zavrnilo in vložnico ugovora napotilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa pred pristojnim sodiščem začne pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, izvršbo pa odložilo do pravnomočnosti pravde. Prvostopno sodišče je izvršilne stroške upnika neutemeljeno naložilo v povrnitev tretjemu. Po oceni pritožbenega sodišča je v tem primeru potrebno upoštevati končni uspeh ugovora tretjega, ki pa bo znan šele, ko bo pravda, na katero je tretja napotena pravnomočno končana. Ob pravilni uporabi 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestim odstavkom 38. člena ZIZ je zato potrebno, ob upoštevanju, da je izvršba odložena in upoštevanju kriterija uspeha, odločitev o stroških upnika pridržati do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku. O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je namreč mogoče odločati šele potem, ko se v pravdi odloči o zahtevku ugotovitve nedopustnosti izvršbe. Le v primeru, če tretji pravde ne začne pa je potrebno odločati o stroških, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, saj je šele takrat mogoče ugotoviti uspeh ene oziroma druge stranke v postopku (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 38. členom ZIZ).
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Ker tožnik v spornem obdobju ni bil prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje in se v tem obdobju pri zavodu tudi ni javljal, je toženec zakonito ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.
ZOFVI člen 115, 115. ZDR člen 75, 88, 88/1, 88/1-1, 75, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vzgoja in izobraževanje
Po 115. členu ZOFVI se za poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi štejejo spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobrazbenih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa. V obravnavanem sporu je poslovni razlog v smislu te določbe podan, ker se je zmanjšal vpis dijakov v dijaški dom, zaradi česar se je zmanjšalo število vzgojnih skupin, to pa je istočasno pomenilo, da je prenehala potreba po delu dveh vzgojiteljev.
Čim gre za dogodek, ki ni pričakovan, se tožena stranka ne more razbremeniti objektivne odgovornosti. Če pride do škode mora trpeti odgovornost za vzrok, iz katerega je škoda nastala. V tožnikovem ravnanju je bilo več nepravilnosti zaradi katerih je prišlo do škodnega dogodka. Ker se tožena stranka ni ekskulpirala za ta škodni dogodek in se njena odgovornost za vzrok, iz katerega je škoda nastala tehta s tožnikovo krivdno odgovornostjo, bi pravilna uporaba 3. odst. 177. čl. ZOR narekovala po presoji razmejitev odgovornosti po kateri sta obe pravdni stranki enako odgovorni za nastali škodni dogodek.
SKPgd člen 43, 43/3. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 57.
plača – dogovor o plači – ničnost – dnevnica
Tožena stranka je tožniku obračunavala plačo po pogodbi o zaposlitvi glede na vrednost blaga po opravljenih prevozih. Ker je takšen dogovor o plači v pogodbi o zaposlitvi ničen, je tožbeni zahtevek za plačilo razlike do plače po kolektivni pogodbi utemeljen.
Delo šoferja tovornjaka je take narave, da je opravljanje dela izven sedeža delodajalca stalna sestavina dela, zaradi česar takšnega dela ni mogoče šteti kot podlago za izplačilo dnevnic.
Iz dikcije določbe 72. člena ZIZ-E izhaja, da se le-ta uporablja v primeru, ko je predlaganih kot predmet izvršbe več nepremičnin z območja različnih sodišč (primerjaj 2. odstavek 166. člena ZIZ). Ker v konkretnem primeru iz upnikovega predloga izhaja, da je predlagal nadaljevanje izvršbe na eno nepremičnino, uporaba prehodne določbe 72. člena ZIZ-E ne pride v poštev.
Če se sodna odločba nanaša na vse parcele, ki so vpisane pri določeni vložni številki, zadošča označba nepremičnine le z vložno številko brez navedb posameznih parcel.
Novo nastale parcele morajo biti formirane že v sodnem postopku.
ugovor iz temeljnega razmerja - trditveno in dokazno breme
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo obstoj pooblastila tožeči stranki za izpolnitev menice, bi bil ugovor tožene stranke iz temeljnega razmerja relevanten zgolj pod predpostavko, da bi tožena stranka izkazala, da je bila menica izpolnjena v nasprotju s temeljnim poslom, iz katerega izvira. Trditveno in dokazno breme glede neobstoja obveznosti tožene stranke iz temeljnega posla, je torej na strani meničnega dolžnika, to je tožene stranke. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče trditveno in dokazno breme glede (ne)obstoja terjatve tožeče stranke iz temeljnega razmerja prevalilo na tožečo stranko, ki razpolaga z menico, je nepravilno uporabilo materialno pravo.
Za prijavo stranke intervencije rok ni določen, ampak lahko intervenient vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočne odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo (drugi odstavek 199. člena ZPP). Glede na vlogi tožeče in tožene stranke, bi sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna z iztekom dneva, ko je sodišče vlogi prejelo, to pa je dne 19.07.2006 in ne prej, npr. dne 18.07.2006 po 11,30 uri, ko je sodišče prve stopnje vlogi prejelo, ker se pritožbeni rok računa na dneve in ne ure. Glede na dejstvo, da je tožena stranka pisni odpravek sodbe prejela dne 18.07.2006, je najprej stranska intervencija prijavljena pred iztekom zadnjega dne pritožbenega roka (stranska intervencija prijavljena dne 18.07.2006), pritožba stranskega intervenienta proti sodbi na podlagi pripoznave z dne 24.07.2006 pa pravočasna, ker se je rok za pritožbo, ob pravočasno priglašeni stranski intervenciji na strani tožene stranke, glede na to, da je tožena stranka sodbo prejela dne 18.07.2007, za stranskega intervenienta iztekel dne 02.08.2006 (333. člen ZPP), stranski intervenient pa je vložil pritožbo proti sodbi dne 24.07.2006 (l. št. 51).
S pripoznavo tožbenega zahtevka bi tožena stranka izigrala največjega delničarja - stranskega intervenienta d.o.o., ki ima po določbah ZGD-1, kot največji delničar tožene stranke, odločujoč vpliv na imenovanje (novih) članov nadzornega sveta in ga s tem prikrajšala za pravico, da kot največji delničar tožene stranke vpliva na izbiro članov nadzornega sveta, ki je sicer neodvisen organ in strogo ločen od uprave ter skupščine družbe in ne zastopa interese delničarjev. Dejanje tožene stranke - pripoznava zahtevka je po mnenju sodišča druge stopnje zato šteti za dejanje, ki nasprotuje morali ravnanja gospodarskih subjektov v obligacijskih odnosih in njihovemu ravnanju v poslovnem prometu (v nasprotju z moralnimi pravili.
začasna nesposobnost za delo – odprava upravnega akta – spor polne jurisdikcije
Ker je sodišče prve stopnje delno odpravilo izpodbijane odločbe imenovanega zdravnika, je utemeljeno določilo dan začetka začasne nesposobnosti za delo. S tem je s sodbo nadomestilo upravni akt in nadaljnje upravno odločanje ni več potrebno.
Iz dogovora pravdnih strank, kot ga zatrjuje že tožnik v tožbi, da se iz spornega stanovanja izseli, tožena stranka pa še naprej z njunim sedemletnim sinom prebiva v njem, je namreč mogoče zaključiti le, da se sta pravdni stranki dogovorili, da ima toženka na spornem stanovanju posest še naprej. Samo iz navedenega pa ni mogoče zaključiti, da sta se pravdni stranki tudi dogovorili, da tožnik po izselitvi v stanovanje ne bo smel več prihajati po svoji volji in nenajavljeno. Le če bi se pravdni stranki to izrecno dogovorili, bi lahko sklepali, da tožnik po tem dogovoru ni smel več vstopati v sporno stanovanje brez najave. Tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnikovih občasnih nenajavljenih prihodov v stanovanje, ni mogoče šteti za posestna dejanja, ni mogoče sprejeti brez resnih pomislekov. Že iz izpovedi toženke izhaja, da naj bi tožnik zadnje pol leta pred zamenjavo ključavnice v stanovanje prihajal vsak teden, pred tem pa vsaka dva tedna. Ob upoštevanju pogostosti tožnikovih obiskov, njihovega večletnega trajanja ter dejstva, da je tožnik ves ta čas tudi razpolagal s ključi stanovanja, ni dejanske opore za zaključek, da na spornem stanovanju ni izvrševal posestnih dejanja in da zato ni imel soposesti.
pristojnost - ugotovitvene odločbe - pobotanje - povrnitev koristi
Določba 275. člena ZPIZ-1 zavodu daje podlago za izdajo dajatvenih odločb. Dajatev - in posledično narava odločbe - se namreč kaže že v obveznosti vrnitve preplačila. Če bi zavod moral najprej izdati odločbo, s katero bi ugotovil (le) obstoj in višino preplačila in določil rok za povrnitev le-tega ter šele nato, če tudi po izteku roka preplačilo ne bi bilo vrnjeno, vložiti še tožbo, bi to pomenilo, da bi bila njegova predhodna odločba popolnoma nepotrebna, določba 3. odstavka 275. člena ZPIZ-1 pa za take primere nepotrebna oz. nesmiselna. Prav tako pa tudi določba 4. odstavka istega člena, ki izrecno določa, da pritožba zoper odločbo iz 3. odstavka ne zadrži izvršitve.
Pred ponovno odločitvijo pritožbeno sodišče tudi opozarja, da nobeno od določil materialnih določb prvih šestih odstavkov 46. člena ZVCP-1 ne opisuje storitve prekrška z odvzemom prednosti v križišču, ko voznik iz stranske zapelje v desno na prednostno cesto in iz te smeri pripelje soudeleženec v prometni nesreči, saj v primeru, če oba takšna voznika vozil v cestnem prometu vozita po svojih voznih pasovih, do prometne nesreče sploh ne more priti, v kolikor pa kdorkoli od navedenih dveh voznikov zapelje čez sredino vozišča na nasprotni vozni pas in pride do prometne nesreče, je razlog zanjo v takšni vožnji čez sredino vozišča, kar nima nikakršne zveze z odvzemom prednosti v križišču in gre v tem primeru za prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1. V obravnavanem primeru to pomeni, da če je obd. pri zavijanju v križišču pri vožnji v desno zapeljal čez sredino cestišča in je do trčenja prišlo na nasprotnem voznem pasu, se mu lahko očita le prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1 in ne prekrška z odvzemom prednosti v križišču, v kolikor pa je do trčenja prišlo na njegovem desnem voznem pasu, ko je s stranske zavil na prednostno cesto v desno, bi se obd. lahko očitala le storitev prekrška po sedmem v zvezi s petim odstavkom 116. člena ZVCP-1 (ob subjektivnem delu dejanskega stanja, da se je glede na okoliščine in osebne lastnosti vsaj moral in mogel zavedati, da bo soudeleženec v prometni nezgodi z njegove desne strani po prednostni cesti pripeljal po nasprotnem, levem voznem pasu).
ZOR člen 502, 502/2, 505, 505/1, 502, 502/2, 505, 505/1. ZVPot člen 1, 1/1, 1/11, 19, 1, 1/1, 1/11, 19.
garancija za brezhibno delovanje stvari
Določba 19. člena ZVPot je kogentne narave, vendar pa njena kogentnost ni določena v takšnem smislu kot to v pritožbi razloguje tožeča stranka. Pogodbenima strankama onemogoča le, da se ob sklenitvi dogovora o garanciji za brezhibno delovanje stvari glede stroškov zamenjave ali popravila stvari dogovorita drugače kot predpisuje 19. člen ZVPot, zlasti ne v škodo kupca. Njen pomen pa ni v tem, da garancijski upravičenec potem, ko je obveznost proizvajalca iz garancijske pogodbe že nastala in zapadla, s to pravico ne more razpolagati po svoji volji. Drugačnega zaključka ne terja niti določba 11. odst. 1. člena ZVPot, v kateri je določeno, da pravic, ki pripadajo potrošniku po tem zakonu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti. Iz 1. odst. 1. člena ZVPot namreč izhaja, da se določbe ZVPot nanašajo le na pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij, torej le na določanje pogodbenih pogojev ob sklepanju prodajne ali podobne pogodbe. Ne nanašajo pa se na kasnejše dogovore med proizvajalci in kupci. Pravica, ki jo kupcu zagotavlja 19. člen ZVPot je zato v tem, da si proizvajalec ob sklepanju garancijske pogodbe ne more izgovoriti drugačnega dogovora o povrnitvi stroškov zamenjave ali poprave stvari kot to predpisuje 19. člen ZVPot. Ne predpisuje pa ravnanja strank glede pravic, ki so na podlagi prodajne in garancijske pogodbe že nastale, zaradi česar se tudi določba 11. člena 1. odst. ZVPot na ta ravnanja strank ne nanaša. Po presoji pritožbenega sodišča lahko stranke s že zapadlim zahtevkom iz garancijske pogodbe razpolagajo, obveznost prodajalca oziroma proizvajalca iz garancijske pogodbe pa lahko preneha tudi na podlagi odpovedi kupca tej pravici v okviru poravnave ali pa z odpustom dolga.
ustavitev postopka - umik predloga po domiku nepremičnine
Visečnost pravnega položaja kupca nepremičnine po opravljeni javni dražbi je tedaj odvisna le od zakonitosti javne družbe in od njegove izpolnitve obveznosti položitve kupnine in ne more biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi takšna razveljavitev posegla v kupčevo pričakovano pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, to je z domikom.