popravni sklep - dopolnjen pravni pouk - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - pravni interes za pritožbo
S tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu popravilo le pravni pouk sklepa o nadaljevanju, je dolžniku ponovno omogočilo vložitev ugovora zoper pravno nasledstvo, kar dolžniku nikakor ni v škodo in zato niti nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega popravnega sklepa
Sodišče prve stopnje je razsodilo na podlagi obtožbe, potem ko jo je državna tožilka, po ponovnem zaslišanju obdolžencev in prič, v nebistvenem spremenila, in ko sta obdolženca spremenjeni obtožni predlog prejela ter na glavni obravnavi izjavila, da ga razumeta, da v svoj zagovor ničesar več ne dodajata in da vztrajata pri podanih zagovorih. Tega, da je v ponovljenem postopku dovolilo spremembo obtožbe in kako jo ocenjuje, v sodbi ni bilo dolžno pojasnjevati. Iz okoliščine, da je takšni obtožbi sledilo in obdolženko spoznalo za krivo, je razvidno, da je ocenilo, da je sprememba dopustna in da ji ni v škodo, saj sicer na njeni podlagi ne bi razsodilo.
Neutemeljena je pritožba tudi, ko navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon, ko kljub dejstvu, da so podani vsi zakonski znaki silobrana po 22. členu KZ-1, te določbe ni uporabilo in obdolženke ni oprostilo. Kršitev kazenskega zakona ni podana, saj je sodišče prve stopnje presodilo, da obdolženka ni ravnala v silobranu, sicer pa pritožba tudi s to trditvijo uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kršitve kazenskega zakona.
Pogojna obsodba je bila vpisana v kazensko evidenco in sodišče prve stopnje bo moralo odrediti njen izbris (kar bi sicer moralo storiti že ob razveljavitvi sodbe) ter odrediti vpis nove pogojne obsodbe. Navedena situacija pa ne pomeni, da je obdolženka kazen prestala, kot trdi pritožba. Vpisa v kazensko evidenco ni mogoče enačiti s prestajanjem nepogojne zaporne kazni, zaradi poteka preizkusne dobe po prvi sodbi pa tudi ni sprejemljiva pritožbena razlaga, da je obdolženka izrečeno kazen prestala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020927
OZ člen 33, 33/5, 239, 239/1, 239/2, 243, 243/1, 247, 247/1, 247/2, 251, 251/4. ZPP člen 155.
predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - pogodbena kazen za zamudo - nesklepčnost - pogodbena odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - prekinjena vzročna zveza - stroški odgovora na pritožbo
Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je treba razlagati tako, da je mogoče uveljaviti pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v primeru, ko je dolžnik pogodbeno obveznost z zamudo izpolnil ali ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Na podlagi trditev, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbe, je tožba na plačilo pogodbene kazni zaradi zamude nesklepčna.
V juliju 2010 so bila razmerja, v katerih je kreditojemalec potrošnik, urejena z ZPotK. Predpisoval je obvezne sestavine hipotekarne kreditne pogodbe in sklenitev tovrstne pogodbe v obliki notarskega zapisa. Kreditojemalec (potrošnik) je bil posebej varovan, saj je bilo nično vsako pogodbeno določilo, ki je bilo v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika; v primeru nejasnih in nepopolnih določil so se uporabljale določbe ZPotK in drugih predpisov, ki so ugodnejše za potrošnika.
ZSPJS-I člen 23.. ZSPJS člen 49a, 49a/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2008) člen 10.
javni zavod - javni uslužbenec - jubilejna nagrada
Kolektivna pogodba javnega zavoda v 124. členu določa, da delavcu pripada nagrada ob delovnih jubilejih, med drugim tudi za stalnost v javnem zavodu, in sicer v višini 150 % izhodiščne bruto plače v javnem zavodu. Ta je bila opredeljena v prvem odstavku 100. člena kolektivne pogodbe kot najnižja plača za I. tarifni razred, višina pa je bila določena v drugem odstavku 105. člena kolektivne pogodbe. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija je v 10. členu določil, da z dnem uveljavitve tega aneksa, tj. z dnem 9. 7. 2008, prenehata veljati določbi 100. in 105. člena kolektivne pogodbe. Ni pa razveljavil določbe 124. člena kolektivne pogodbe, ki kot osnovo za odmero jubilejne nagrade za stalnost izrecno in jasno določa izhodiščno bruto plačo v javnem zavodu.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - preizkusno obdobje - podatki iz kazenske evidence - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - rok za izbris obsodbe - začetek teka roka - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Dejstvo, da dolžnica ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti še ni bila obsojena za nobeno kaznivo dejanje, pri odločanju o pogojih za izdajo sklepa o odpustu obveznosti ni pomembno. V skladu z določbama četrtega in petega odstavka 407. člena ZFPPIPP je pomembno, da ne obstaja nobena ovira za odpust obveznosti do poteka preizkusnega obdobja.
ZFPPIPP veže oviro za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena na stanje, ki traja v času od pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu do izbrisa oziroma do izteka roka za izbris obsodbe iz kazenske evidence.
Položaj dolžnice pri tem ni v ničemer poseben, niti ni bolj ugoden od položaja tistih dolžnikov, ki so bili obsojeni že pred začetkom postopka odpusta obveznosti.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upniki - stroški stečajnega postopka - življenjski stroški
Upnik stroškov stečajnega postopka nima položaja upnika v stečajnem postopku in tudi ni upravičen opravljati drugih procesnih dejanj v stečajnem postopku, med katere sodi tudi vložitev ugovora zoper odpust obveznosti.
razveza zakonske zveze - narok v odsotnosti stranke - vabilo na narok - pravica do izjave stranke - plačilo preživnine - predlog za izdajo začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je opravilo narok v odsotnosti tožene stranke še pred potekom 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo in zadevo zaključilo. S takim postopanjem je bila tožencu onemogočena udeležba v postopku, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane odločbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožničina plača po pogodbi o zaposlitvi je bila 824,02 EUR, kar pomeni, da so bila sredstva za tožničino plačo celo v celoti zagotovljena, kar pa kaže tudi že na neutemeljenost odpovednega razloga.
objektivna odgovornost - sopotnik v avtomobilu - dokazna ocena - kraj škodnega dogodka - način nastanka poškodb
Sodna praksa je zavzela stališče, da ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku ni mogla nastati na zatrjevani način, predstavlja dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na „drugačen način“ neizogibno vodi do zaključka neobstoja vzročne zveze med (zatrjevanim) škodnim dogodkom in (zatrjevano) škodo. Čim je tako, pa ni enega od potrebnih elementov odškodninske odgovornosti in s tem zavarovalnega primera.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - opravljanje pridobitne dejavnosti - zagovor
Glede na dana navodila, kot izhajajo iz izpovedi zdravnice, je dokazano, da je tožnik kršil navodila zdravnice o tem, kaj sme delati v času bolniškega staleža, z opravili kot so vožnja traktorja, obračanje sena z njim ter nalaganje in prevažanje bal, ročno obračanje bal sena, ročno premikanje kovinskih sodov in nalaganje na prikolico, košnja trave z vrtno kosilnico ter izkopavanje pridelkov, saj ta opravila ne sodijo v okvir navodila o dovoljenem gibanju v kraju bivanja oziroma presegajo dovoljen obseg aktivnosti med bolniškim staležem, čeprav naj bi tožnik ta dela strnjeno opravljal krajši čas - 20 minut do dve uri. Zato je bil podan odpovedni razlog po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predmet dedovanja - zapuščina - last občine - stroški vzdrževanja groba - pogrebni stroški
Zakon ne daje podlage za sklep, da imajo terjatve dediča iz naslova stroškov oskrbe zapustnikovega groba prednost pred omejitvijo dedovanja v korist občine. Gre za dolgove zapuščine, ki so nastali po zapustnikovi smrti in za njih odgovarjajo zapustnikovi dediči. Predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku so le, kolikor se dediči dogovorijo o tem, kdo jih bo nosil oziroma v kakšnem razmerju jih bodo nosili. V nasprotnem primeru so lahko predmet obravnavanja v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00025555
ZPP člen 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 26, 34. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 4, 4/2, 6, 6/1, 25, 25/1.
obrazložitev sodbe - kršitev postopka - relativna procesna kršitev - uporaba prisilnih sredstev - denarna odškodnina zaradi smrti bližnjega - odškodninska odgovornost države - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - protipravnost ravnanja policistov - smrt zaradi bolezni in mučenja - epileptični napadi - izvedensko mnenje - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje, ki v obrazložitvi sodbe ene od navedb ni povzelo, je kršilo pravila postopka. Ta procesna kršitev pa ni vplivala na odločitev, saj zatrjevano dejstvo pri obravnavanju zahtevka in v razlogih ni bilo spregledano.
Ker je bila uporaba prisilnih sredstev zoper zapornika nujna in sorazmerna, ni prišlo do kršitve 34. člena Ustave RS, na podlagi katere ima vsakdo pravico do dostojanstva in varnosti.
razmerja med solastniki - postopek za delitev solastnine - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - soglasje - soglasje strank - naknaden preklic soglasja
Če bo nasprotna udeleženka v pravdi II P 124/2017 uspešna in bo morala predlagateljica odstraniti to, kar pritožnica s tožbo zahteva, bo skupna vrednost nepremičnin nižja, nižja pa bo tudi vrednost tistega dela solastnih nepremičnin, za katerega se v tem postopku poteguje predlagateljica. To pomeni, da bo (če bo sodišče prve stopnje takemu predlogu sledilo) imela slednja, glede na svoj solastni delež, ki znaša ½, pravico bodisi do večjega (fizičnega) dela solastnih nepremičnin bodisi do plačila razlike v vrednosti.
izpodbijanje pogodbe - napake volje - zmota - notarski zapis - oblika pogodbe - skrbnost udeleženca v pravnem prometu
Tudi subjektivno dojemanje zmote je vezano na skrbnost ravnanja v pravnem prometu, toženca pa tudi nista navedla posebnih okoliščin, zaradi katerih ne bi mogla razumeti pogodbenih pravnih pravil ob sklenitvi pogodbe oziroma vsaj potem, ko sta prejela pojasnila od notarke in pooblaščenca tožnikov.
Res je, da je pravnomočna (dajatvena) sodba izvršilni naslov, ki upniku omogoča, da po pravilnih izvršilnega postopka doseže njeno prisilno izpolnitev. Ker pa je tudi v postopku izvršbe vodilno načelo dispozitivnosti, je od upnika odvisno, ali bo izterjal, kar mu je bilo prisojeno. Pravnomočna sodba sicer veže pravdni stranki, vendar le dotlej, dokler se ne sporazumeta drugače. Tudi judikatne terjatve so namreč lahko predmet poravnave (prvi odstavek 1053. člena OZ). Upnik in dolžnik se torej lahko veljavno sporazumeta drugače, kot je odločilo sodišče.
Kar se tiče komisijske pogodbe pa je sodišče v 12. in 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe jasno, nedvoumno in prepričljivo obrazložilo, da je šlo za komisijsko pogodbo v razmerju med toženo stranko kot komisionarjem in med dobaviteljem vozila kot komitentom. Da je šlo v razmerju med pravdnima strankama za prodajno pogodbo je sodišče izrecno potrdilo v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je obrazložilo, da ima v primeru prodajne komisije komisionar (tožena stranka) v razmerju do druge pogodbene stranke (tožeče stranke) položaj prodajalca, druga pogodbena stranka (tožeča stranka) pa položaj kupca. Nobenega dvoma ni, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe popolnoma jasno izhaja, da je med pravdnima strankama šlo za prodajno pogodbo. Tožena stranka v tem poslu nastopala v dveh vlogah in sicer v vlogi komisionarja v razmerju z dobaviteljem vozila kot komitentom po komisijski pogodbi, kot jo ureja OZ v 798. členu in naslednjih in v vlogi prodajalca vozila v razmerju s tožečo stranko kot kupcem po prodajni pogodbi, ki jo ureja OZ v členu 435 in naslednjih in zgolj slednje je relevantno za odločitev v tej zadevi, saj je stranka prodajne pogodbe zgolj komisionar, torej tožena stranka in ne komitent - dobavitelj vozila.
denarna odškodnina - imisije - krajevno običajna meja imisij - razgled - hrup - dovozna pot - parkirišče - osvetljen objekt - odvzem svetlobe
Tožeča stranka je tista, ki mora napolniti pravni standard prepovedanosti imisij, to je odstopanje od stopnje imisij, kot je krajevno običajna in med drugimi nepremičninami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00020629
ZPP člen 314, 298, 298/4, 331, 331/1. ZD člen 163, 171.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - delni sklep o dedovanju - sklep procesnega vodstva - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
314. člen ZPP daje sodišču možnost, da izda delno sodbo (ali delni sklep), če so od več tožbenih zahtevkov le nekateri zreli za končno odločbo, ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. Citirana zakonska določba določa, da v teh primerih "lahko" sodišče izda delno sodbo (ali delni sklep), kar pomeni, da je odločitev o izdaji delne sodbe (ali delnega sklepa) prepuščena sodišču, ki v okviru procesnega vodstva presoja smotrnost predloga stranke za izdajo takšne delne odločbe, lahko pa sodišče tudi brez predloga stranke samo oceni, da je izdaja takšna delne odločbe smotrna. Ker gre za sklep procesnega vodstva, s katerim je sodišče prve stopnje ocenjevalo, ali predlog za izdajo delnega sklepa zagotavlja smotrno in učinkovito nadaljevanje postopka, zoper tak sklep ni dovoljena pritožba (četrti odstavek 298. člena ZPP).
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - dejansko stanje
Pritožba pravilno opozarja, da pomeni sprejem v varovani oddelek SVZ na podlagi odločbe sodišča hud poseg v človekove pravice, predvsem pravico do osebne svobode ter pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva, zato mora sodišče pred izrekom ukrepa skrbno presoditi, ali obstajajo vsi zakonsko določeni pogoji zanj.