Stroški policije v zvezi s privedbo obsojenca iz Republike Kosovo v ZPKZ L. so nastali po krivdi obsojenca, zato jih je na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP dolžan plačati on sam. Podatki spisa kažejo, da je obsojenec brez dvoma vedel za potek predmetnega kazenskega postopka, znano mu je bilo tudi, da se bo po pravnomočni obtožnici pričelo sojenje, a je, ne da bi sodišču prve stopnje sporočil spremembo svojega prebivališča, odšel iz Slovenije in bil v nadaljevanju za sodišče nedosegljiv.
Temeljno vodilo in hkrati cilj, ki ga je prvi toženec zasledoval s pogodbo, je bil izogniti se pravnomočnemu plačilu odškodninske obveznosti, zato je želel s hčerko skleniti darilno pogodbo, sklenil pa je izročilno pogodbo. Njegovo ravnanje je bilo v celoti nemoralno. Druga toženka za prvotni motiv/nagib prvega toženca res ni vedela, a tudi zanjo drži, da je sklenila izročilno pogodbo, zavedajoč se, da ni vzpostavljeno razmerje med njeno obveznostjo in med obveznostjo prvega toženca ter da je ekvivalentnost terjatev ustvarjena le navidezno. Če je imela v mislih drugačno kavzo pogodbe od tiste, ki jo je imel v mislih sopogodbenik, potem je kot na dlani, da skupne dopustne kavze pogodba očitno sploh ni imela. Taka pogodba pa je lahko samo nična oziroma celo neobstoječa.
ZDR-1 v 44. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti plačilo za opravljanje dela, kar je podlaga za plačilo po dejansko opravljenem delu. Ker je tožnik dejansko opravljal delo delovnega mesta "režiser prvak", mora za tako opravljeno delo prejeti ustrezno plačilo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, saj je toženka tožniku v spornem obdobju obračunavala in izplačevala nižjo plačo, določeno za delovno mesto "režiser", namesto pravilno za delovno mesto "režiser prvak".
tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - protipravno vznemirjanje - električni podzemni daljnovod - služnostna pravica - upravna odločba - opis poteka služnostne poti - izgradnja kablovoda - določenost trase - načelo sorazmernosti - podzemni kablovod
Položitev kablovoda izven trase pridobljene služnosti predstavlja protipraven poseg v zemljišče tožečih strank.
Tožnika imata kot lastnika zemljišča stvarnopravno varstvo svoje lastninske pravice, prva tožena stranka pa služnostno pravico in gradbeno dovoljenje, na podlagi katerih lahko položi kablovod po določeni trasi. Tožena stranka svoje samovolje (napačno položenega kabla) ne more opravičevati s širšim družbenim interesom in ekonomskimi razlogi (nizka ekonomska vrednost nepremičnin in visoki stroški, ki bi nastali zaradi prekopavanja in novega polaganja). Tožnikoma kot lastnikoma nepremičnin pa ni treba trpeti protipravnih posegov tožene stranke v uporabo in uživanje njunih nepremičnin ne glede na to, da je kablovod vkopan v zemljo in bo tudi v primeru položitve v skladu z obstoječo služnostjo potekal po njuni nepremičnini. Tudi zatrjevana (nizka) ekonomska vrednost nepremičnine ne daje toženi strani podlage za vznemirjanje.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - društvo kot stranka postopka
V obravnavanem primeru vrednost spora ne presega zneska 20.000,00 EUR. Prav tako tudi ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ni namreč mogoče šteti, da gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP, saj je tožeča stranka društvo. Društva niso navedena med subjekti iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, za katera se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - dejansko stanje
Pritožba pravilno opozarja, da pomeni sprejem v varovani oddelek SVZ na podlagi odločbe sodišča hud poseg v človekove pravice, predvsem pravico do osebne svobode ter pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva, zato mora sodišče pred izrekom ukrepa skrbno presoditi, ali obstajajo vsi zakonsko določeni pogoji zanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00022514
ZPP člen 155, 184, 184/2.. ZDR-1 člen 2, 202.. ZJU člen 22, 22/2.. ZObr člen 98, 100a.. ZDSS-1 člen 42.. ZSSloV člen 56.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 49.
odločitev o pravdnih stroških - sprememba tožbe - pripadnik Slovenske vojske - položajni dodatek
Sodišče je del zahtevka (glede katerega tožnik tožbe ni umaknil) v posledici izpolnitve pravilno zavrnilo, kar pa ne daje podlage za priznanje stroškov postopka v zvezi s tem.
zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje - splošni pogoji pogodbe - razlaga določb splošnih pogojev - uporaba vozila - namen uporabe - vožnja - športna vožnja - vožnja po dirkališču (avtodromu)
Vožnja na dirkališču je vadbena vožnja, ki je v bistvenem podobna dirki ali avtomobilski športni prireditvi. Iz zavarovalnega kritja je izključena le vadbena vožnja z elementi športne prireditve, ne pa vsake vrste vadbena vožnja.
Zatrjevana škoda je nastala pri uporabi vozila, za katero je izključeno zavarovalno kritje.
popravni sklep - dopolnjen pravni pouk - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - pravni interes za pritožbo
S tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu popravilo le pravni pouk sklepa o nadaljevanju, je dolžniku ponovno omogočilo vložitev ugovora zoper pravno nasledstvo, kar dolžniku nikakor ni v škodo in zato niti nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega popravnega sklepa
ZPP člen 306, 306/3. ZGD-1 člen 609, 609/1, 609/6, 614, 614/1.
predujem za stroške poravnalnega odbora - preuranjen sklep - možnost sklenitve sodne poravnave - mnenje poravnalnega odbora - stroški pritožbenega postopka - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o višini predujma, ki ga je nasprotni udeleženec dolžan plačati za stroške poravnalnega naroka.
Predlagatelj je predlagal, da udeleženca, v izogib stroškom postavitve poravnalnega odbora, najprej sama poskusita doseči sporazumno rešitev. Postavitev poravnalnega odbora je torej predlagal šele podredno, v primeru, da bi nasprotni udeleženec odklonil predložitev zahtevane dokumentacije oziroma če dogovor ne bi bil mogoč. Iz tega razloga je poziv za plačilo predujma za stroške poravnalnega odbora preuranjen.
objektivna odgovornost - sopotnik v avtomobilu - dokazna ocena - kraj škodnega dogodka - način nastanka poškodb
Sodna praksa je zavzela stališče, da ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku ni mogla nastati na zatrjevani način, predstavlja dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na „drugačen način“ neizogibno vodi do zaključka neobstoja vzročne zveze med (zatrjevanim) škodnim dogodkom in (zatrjevano) škodo. Čim je tako, pa ni enega od potrebnih elementov odškodninske odgovornosti in s tem zavarovalnega primera.
ZPP člen 105, 105/1, 105/3, 78, 78/1. ZGD-1 člen člen 515, 515/1.
podpis ugovora - zastopanje pravne osebe - podpis pravne osebe - poziv k dopolnitvi vloge
Ker je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravno sredstvo, velja zanj zahteva po podpisu vložnika. Vložnik ugovora - dolžnik je pravna oseba d.o.o. in sama nima pravdne sposobnosti, zato jo zastopa njen zakoniti zastopnik. Dolžnik v ugovoru ni navedel imena in priimka svojega zakonitega zastopnika, temveč se je zgolj naslovil kot dolžnik in na koncu odtisnil štampiljko ter dodal nečitljiv podpis - parafo. Iz tega sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti kdo je podpisal ugovor in ne preveriti ali je ta oseba zakoniti zastopnik - direktor družbe.
omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predmet dedovanja - zapuščina - last občine - stroški vzdrževanja groba - pogrebni stroški
Zakon ne daje podlage za sklep, da imajo terjatve dediča iz naslova stroškov oskrbe zapustnikovega groba prednost pred omejitvijo dedovanja v korist občine. Gre za dolgove zapuščine, ki so nastali po zapustnikovi smrti in za njih odgovarjajo zapustnikovi dediči. Predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku so le, kolikor se dediči dogovorijo o tem, kdo jih bo nosil oziroma v kakšnem razmerju jih bodo nosili. V nasprotnem primeru so lahko predmet obravnavanja v pravdnem postopku.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - dodatna zapuščina - pravni interes udeležencev postopka - dedni dogovor - zapuščinska obravnava - dvom v procesno sposobnost stranke - veljavnost pooblastila - nujne sestavine pritožbe - stroški zapuščinskega postopka
Zapuščinsko sodišče mora opraviti presojo o tem, kakšna je bila volja dedičev do kasneje najdenega premoženja že ob izdaji prvotnega sklepa o dedovanju, če so dediči tedaj sklenili dedni dogovor.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 5, 9, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/1-b.
odvzem otroka - mednarodni protipraven odvzem otroka - uporaba mednarodne konvencije - postopek po haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok - zahteva za vrnitev otroka - listispendenca - ugovor litispendence - otrokovo običajno prebivališče - otrokova korist - resna nevarnost
Dolžnica ni zmogla dokaznega bremena glede obstoja resne nevarnosti, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali da bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj (točka b prvega odstavka 13. člena Haaške konvencije). Uporaba te klavzule je pogojena z neobičajno težkimi okoliščinami, ki bi lahko ogrozile otrokovo korist ter bi na primer bil otrok lahko deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja. Izvedeni dokazi tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne dajejo podlage, da bi bil upnik nasilen do štiriletne deklice. Zatrjevano, nedokazano vlečenje za ušesa in tepež po riti ne zadostita standardu resne nevarnosti. Prav tako dolžnica niti ne navaja, da organi države Belgije (policija, skrbstveni organ, sodišče) nimajo vzpostavljenih mehanizmov, ki bi zagotovili ustrezno in primerno zaščito deklice po njeni vrnitvi.
dodelitev in preživljanje otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Tožnica zasluži okrog 650 EUR mesečno. Toženec zasluži povprečno 965 EUR mesečno. Pritožbenih trditev, da v zimskih mesecih zasluži bistveno manj, pritožnik prav z ničemer ne dokaže. Dokazi, ki jih je predložil sam (priloge B 2 do B 4), njegove pritožbene navedbe celo ovržejo. Glede na opisano, je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec pokriti 55 % otrokovih potreb, tožnica (ob tem ko je na njej tudi praktično vsa skrb za otroka) pa 45 % otrokovih potreb, celo v toženčevo korist.
denarna odškodnina - imisije - krajevno običajna meja imisij - razgled - hrup - dovozna pot - parkirišče - osvetljen objekt - odvzem svetlobe
Tožeča stranka je tista, ki mora napolniti pravni standard prepovedanosti imisij, to je odstopanje od stopnje imisij, kot je krajevno običajna in med drugimi nepremičninami.
Res je, da je pravnomočna (dajatvena) sodba izvršilni naslov, ki upniku omogoča, da po pravilnih izvršilnega postopka doseže njeno prisilno izpolnitev. Ker pa je tudi v postopku izvršbe vodilno načelo dispozitivnosti, je od upnika odvisno, ali bo izterjal, kar mu je bilo prisojeno. Pravnomočna sodba sicer veže pravdni stranki, vendar le dotlej, dokler se ne sporazumeta drugače. Tudi judikatne terjatve so namreč lahko predmet poravnave (prvi odstavek 1053. člena OZ). Upnik in dolžnik se torej lahko veljavno sporazumeta drugače, kot je odločilo sodišče.
družinski spor - predlog za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev obveznosti - izrek denarne kazni - posledice neizpolnitve obveznosti - sredstvo zavarovanja - dopolnilni sklep - novo izvršilno sredstvo - isto izvršilno sredstvo - odločanje po uradni dolžnosti
V družinskih postopkih lahko sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe samo doda ali zamenja izvršilno sredstvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi
Za odločitev v tem sporu je bistveno vprašanje, ali je med strankama obstajal dogovor o odstranitvi učinkov tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženi stranki podal spornega dne. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel dokazati, da sta se z direktorjem dogovorila, da je sporna odpoved brezpredmetna.