Pri tožniku do izdaje dokončne odločbe ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je pri njem še vedno podana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo ob že omenjenih stvarnih razbremenitvah. Ker ni izkazanega poslabšanja zdravstvenega stanja ni dejanske podlage za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti na temelju 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 in posledično niti pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu - zavrženje tožbe
Tožnik je sodišču posredoval dve odločbi in sicer prvostopenjsko odločbo z dne 1. 6. 1993 in prvostopenjsko odločbo z dne 21. 7. 2011. V tem primeru gre za pravnomočne prvostopenjske odločbe, zoper katere tožba ni dopustna. Sodišče prve stopnje je zato tožbo na podlagi 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
ZFPPIPP člen 320, 320/1, 328, 330, 331, 441, 441/1.
prodaja dolžnikovega premoženja - ugovor upnika - prodaja pravice - sporna terjatev
Unovčenje stečajne mase vključuje prodajo vsega premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev in vsak drugi posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic. Terjatev je premoženjska pravica, ki je v pravnem prometu. Predmet prodaje je lahko tudi sporna pravica, ki ji dolžnik delno ali v celoti nasprotuje. Okoliščina, da je terjatev sporna torej ne predstavlja ovire za njeno prodajo, ampak predstavlja tveganje za kupca take terjatve.
OZ člen 82, 204, 349, 349/1, 776, 776/1. ZPP člen 7.
pogodba o naročilu - povrnitev stroškov - zapadlost obveznosti - prepovedana gestija - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - sklicevanje na priloge - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - zastaralni rok - obrazložitev ugovora zastaranja - dokazna ocena - razlaga jasnih pogodbenih določil - plačilo DDV
Med stroške, ki so v zvezi z opravljanjem posla, in do povrnitve katerih je mandatar upravičen na podlagi prvega odstavka 776. člena OZ, spadajo tudi zneski, ki jih je mandatar plačal svojemu sopogodbeniku na podlagi posla, ki ga je sklenil (v svojem imenu in) za račun naročnika. Torej tudi obratovalni stroški, ki jih je za račun naročitelja plačal dobavitelju blaga oziroma storitve.
Toženka je od mandatne pogodbe odstopila, zaradi česar je pogodba s potekom odpovednega roka prenehala. Od takrat dalje tožnica za plačevanje obratovalnih stroškov za toženko ni imela nobene podlage. Kar jih je plačala, jih je plačala kljub izrecni (odpovedi) prepovedi toženke in že zato iz teh poslov, skladno z določbo 204. člena OZ, ni pridobila nobenih pravic poslovodje brez naročila.
Dokazi (računi dobaviteljev in izpiski prometa na računu) ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage glede stroškov, ki naj bi jih tožnica v posameznem mesecu plačala za toženko. To, da bi med dokazi iskalo in izbiralo pomembna dejstva, tudi ni naloga sodišča.
ZDR-1 v 44. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti plačilo za opravljanje dela, kar je podlaga za plačilo po dejansko opravljenem delu. Ker je tožnik dejansko opravljal delo delovnega mesta "režiser prvak", mora za tako opravljeno delo prejeti ustrezno plačilo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, saj je toženka tožniku v spornem obdobju obračunavala in izplačevala nižjo plačo, določeno za delovno mesto "režiser", namesto pravilno za delovno mesto "režiser prvak".
povrnitev škode - privolitev v škodo - izključitev odgovornosti
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je tožnik izrazil voljo, da se nepremičnina obremeni, s tem pa je privolil tudi v škodo, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ureditev meje - javno dobro - kataster - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - določitev meje po obstoječem dejanskem stanju
V primeru, ko meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru ni mogoče določiti po stanju, kot ga izkazuje kataster, je treba mejo določiti po obstoječem dejanskem stanju.
ZIZ člen 32, 32/2, 32/2-1, 55, 55/1, 55/1-7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnine - ugovor dolžnika - razlogi za ugovor, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti - predmet izvršbe - res extra commercio - javna cesta - kategorizirana javna cesta - načelo konktradiktornosti - pravica do izjave - nepotreben dokaz
Predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Javna cesta je opredeljena s kategorizacijo. Za odločitev v predmetni zadevi je torej bistveno, da predmetna nepremičnina ni kategorizirana kot javna cesta in torej ne gre za nepremičnino, preko katere bi potekala cesta, ki bi bila kategorizirana kot javna cesta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00020965
ZPP člen 189, 189/3. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 352. ZASP člen 81, 168.
avtorsko nadomestilo - kolektivno upravljanje avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - veljavnost tarife - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena pridobitev - pravna praznina - ugovor zastaranja - litispendenca - deljiva terjatev - istovetnost denarnih zahtevkov - sklepčnost tožbe - zakonske zamudne obresti
Nastalo pravno praznino je treba zapolniti s pomočjo nadomestila, ki ga je Vrhovno sodišče ocenilo kot primernega za kabelsko retransmisijo glasbenih del. To nadomestilo zajema vsa glasbena dela, ki jih je tožnik upravičen upravljati, to je glasbo v njeni čisti obliki in predobstoječo glasbo, ki se predvajata v RA in TV programih. Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del kot celoto (0,198 EUR) lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih (0,03 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00020709
ZPP člen 8. ZOZP člen 7. ZPrCP člen 110, 110/3.
izguba zavarovanih pravic - zapustitev kraja nesreče - obvestilo policiji o prometni nezgodi
S tem, ko je toženec zapustil kraj nesreče, ne da bi nudil podatke drugemu udeležencu ali policiji ter se na kraj nesreče vrnil čez približno uro in pol, vmes pa je njegovo vozilo na domačem naslovu že izsledila policija, ni mogoče šteti, da je ravnal v skladu s tretjim odstavkom 110. člena ZPrCP in relevantnimi splošnimi pogoji.
SPZ člen 60, 63. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 468, 468/2.
prodajna pogodba - stvarne napake - razlaga pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Tožnica je v pravdi I Pg 48/2015 uresničila pravico odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak in je nastalo stanje neizpolnitve poslovne obveznosti. Ker vzrok za neizpolnitev izvira iz sfere toženke (gre za kršitev obveznosti prodajalca izročiti stvar brez napak) ima tožnica že po splošnem pravilu o poslovni odškodninski odgovornosti iz drugega odstavka 239. člena OZ upravičenje zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala, ker dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, medtem ko je posebno pravilo o tem upravičenju vsebovano v drugem odstavku 468. člena OZ (med pravicami kupca pri obstoju stvarnih napak prodane stvari). Iz zgoraj izpostavljenih okoliščin izhaja, da toženka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj je tožnici prodala stroj s skritimi stvarnimi napakami, ki jih je zamolčala (protipravno ravnanje). Zaradi skritih napak tožnica stroja, za katerega je plačala zavarovanje (škoda zaradi zaupanja), ni mogla uporabljati in ni bil uresničen njen pogodbeni interes (vzročna zveza), pogodba pa je bila tudi razvezana.
izpodbijanje pogodbe - napake volje - zmota - notarski zapis - oblika pogodbe - skrbnost udeleženca v pravnem prometu
Tudi subjektivno dojemanje zmote je vezano na skrbnost ravnanja v pravnem prometu, toženca pa tudi nista navedla posebnih okoliščin, zaradi katerih ne bi mogla razumeti pogodbenih pravnih pravil ob sklenitvi pogodbe oziroma vsaj potem, ko sta prejela pojasnila od notarke in pooblaščenca tožnikov.
Res je, da je pravnomočna (dajatvena) sodba izvršilni naslov, ki upniku omogoča, da po pravilnih izvršilnega postopka doseže njeno prisilno izpolnitev. Ker pa je tudi v postopku izvršbe vodilno načelo dispozitivnosti, je od upnika odvisno, ali bo izterjal, kar mu je bilo prisojeno. Pravnomočna sodba sicer veže pravdni stranki, vendar le dotlej, dokler se ne sporazumeta drugače. Tudi judikatne terjatve so namreč lahko predmet poravnave (prvi odstavek 1053. člena OZ). Upnik in dolžnik se torej lahko veljavno sporazumeta drugače, kot je odločilo sodišče.
razveza zakonske zveze - narok v odsotnosti stranke - vabilo na narok - pravica do izjave stranke - plačilo preživnine - predlog za izdajo začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je opravilo narok v odsotnosti tožene stranke še pred potekom 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo in zadevo zaključilo. S takim postopanjem je bila tožencu onemogočena udeležba v postopku, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane odločbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožničina plača po pogodbi o zaposlitvi je bila 824,02 EUR, kar pomeni, da so bila sredstva za tožničino plačo celo v celoti zagotovljena, kar pa kaže tudi že na neutemeljenost odpovednega razloga.
stiki - vsebina predloga za izvršbo - popolnost predloga za izvršbo - dopolnjevanje trditev tekom postopka - odgovor na ugovor - določitev stikov med počitnicami - pravica izbire
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upniki - stroški stečajnega postopka - življenjski stroški
Upnik stroškov stečajnega postopka nima položaja upnika v stečajnem postopku in tudi ni upravičen opravljati drugih procesnih dejanj v stečajnem postopku, med katere sodi tudi vložitev ugovora zoper odpust obveznosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - opravljanje pridobitne dejavnosti - zagovor
Glede na dana navodila, kot izhajajo iz izpovedi zdravnice, je dokazano, da je tožnik kršil navodila zdravnice o tem, kaj sme delati v času bolniškega staleža, z opravili kot so vožnja traktorja, obračanje sena z njim ter nalaganje in prevažanje bal, ročno obračanje bal sena, ročno premikanje kovinskih sodov in nalaganje na prikolico, košnja trave z vrtno kosilnico ter izkopavanje pridelkov, saj ta opravila ne sodijo v okvir navodila o dovoljenem gibanju v kraju bivanja oziroma presegajo dovoljen obseg aktivnosti med bolniškim staležem, čeprav naj bi tožnik ta dela strnjeno opravljal krajši čas - 20 minut do dve uri. Zato je bil podan odpovedni razlog po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZZZDR člen 78, 78/1, 78/2, 123, 131c. ZPP člen 78b, 357.
določitev preživnine - dolžnost preživljanja otrok - preživninska obveznost staršev - zapadlost preživninske obveznosti - vložitev zahteve - trenutek vložitve tožbe - odločitev po uradni dolžnosti - izdaja sodbe - trenutek izdaje sodbe - prekoračitev tožbenega zahtevka
Za čas pred izdajo sodbe se sme preživnina prisoditi le na zahtevo iz tožbe ali nasprotne tožbe, in sicer od dneva vložitve zahteve; če sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pa od dneva izdaje sodbe.
Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od izdaje sodbe dalje, je pravica toženke, da terja preživnino pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, vezana na datum, ko je vložila nasprotno tožbo. Tožbenega zahtevka glede preživninske obveznosti tožnika do otrok za čas od vložitve njegove tožbe do vložitve nasprotne tožbe, pa ni, zato je sodišče odločilo prek zahtevka.
Sodišče prve stopnje je razsodilo na podlagi obtožbe, potem ko jo je državna tožilka, po ponovnem zaslišanju obdolžencev in prič, v nebistvenem spremenila, in ko sta obdolženca spremenjeni obtožni predlog prejela ter na glavni obravnavi izjavila, da ga razumeta, da v svoj zagovor ničesar več ne dodajata in da vztrajata pri podanih zagovorih. Tega, da je v ponovljenem postopku dovolilo spremembo obtožbe in kako jo ocenjuje, v sodbi ni bilo dolžno pojasnjevati. Iz okoliščine, da je takšni obtožbi sledilo in obdolženko spoznalo za krivo, je razvidno, da je ocenilo, da je sprememba dopustna in da ji ni v škodo, saj sicer na njeni podlagi ne bi razsodilo.
Neutemeljena je pritožba tudi, ko navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon, ko kljub dejstvu, da so podani vsi zakonski znaki silobrana po 22. členu KZ-1, te določbe ni uporabilo in obdolženke ni oprostilo. Kršitev kazenskega zakona ni podana, saj je sodišče prve stopnje presodilo, da obdolženka ni ravnala v silobranu, sicer pa pritožba tudi s to trditvijo uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kršitve kazenskega zakona.
Pogojna obsodba je bila vpisana v kazensko evidenco in sodišče prve stopnje bo moralo odrediti njen izbris (kar bi sicer moralo storiti že ob razveljavitvi sodbe) ter odrediti vpis nove pogojne obsodbe. Navedena situacija pa ne pomeni, da je obdolženka kazen prestala, kot trdi pritožba. Vpisa v kazensko evidenco ni mogoče enačiti s prestajanjem nepogojne zaporne kazni, zaradi poteka preizkusne dobe po prvi sodbi pa tudi ni sprejemljiva pritožbena razlaga, da je obdolženka izrečeno kazen prestala.