CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021980
OZ člen 39, 39/2, 39/4. SPZ člen 154. ZPP člen 328, 328/1.
darilna pogodba - lastninska pravica na nepremičnini - neodplačen prenos lastninske pravice - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - namen darila - ničnost darilne pogodbe - ogroženo poplačilo stečajnih upnikov - izbris hipotek - popravni sklep - navedba podatka o emšu - napake v uvodu sodbe
Dejstvo, da je prišlo do izbrisa hipotek po sklenitvi darilne pogodbe po 154. členu Stvarnopravnega zakonika, samo po sebi ne pomeni, da je tožena stranka dokazala, da je ona poplačala dolg namesto tožeče stranke in, da je zato hipoteka prenehala.
Namen sklenjene darilne pogodbe med pravdnima strankama je bil preprečiti upnikom, da bi bili lahko poplačani v postopku osebnega stečaja nad tožečo stranko. Takšna podlaga sklenjene pogodbe pa ima za posledico ničnost pogodbe.
terjatev iz zavarovalne pogodbe - zastaranje terjatev iz zavarovalnih pogodb - začetek teka zastaranja - zavarovanje pred odgovornostjo - razlaga materialnega prava - pretrganje zastaranja - obvestitev drugega o pravdi
Obligacijski zakonik v 357. členu določa zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah, pri čemer je v četrtem odstavku posebej določen začetek teka zastaranja pri zavarovanju pred odgovornostjo, kadar oškodovanec zahteva odškodnino neposredno od zavarovanca ali jo od njega dobi. Zastaranje terjatve zavarovanca proti zavarovalnici začne teči od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca, oziroma ko mu je zavarovanec škodo povrnil.
Za spremembo tožbe po vročitvi prvotne tožbe v odgovor je potrebna privolitev tožene stranke, tožena stranka pa je spremembi tožbe izrecno nasprotovala niti se ni spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi. Da bi prišlo do spremembe tožbe v postopku, bi torej moralo sodišče prve stopnje spremembo tožbe s sklepom dovoliti, česar pa v predmetni zadevi ni storilo.
URS člen 51, 51/1.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 4.. ZZDej-UPB2 člen 1, 2, 3, 35.
porod na domu - pravica do zdravstvenega varstva - babiška dejavnost - samostojni podjetnik - povračilo stroškov zdravljenja
Tožnici ni mogoče odrekati pravice rojevanja doma ob pomoči strokovno usposobljene babice. Za takšen način se je odločila kljub izdani napotnici za porod v porodnišnici in morebitnem tveganju, na kar opozarja medicinska stroka. Vendar pa ob dejstvu, da ji je pomoč pri porodu nudila babica A.A. s. p., ki spornega dne še ni imela dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, niti koncesijske pogodbe, z zahtevkom za povračilo stroškov poroda iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00023187
ZPP člen 11, 154, 154/1, 155.. ZOdv člen 17.
predlog za obnovo postopka - odločitev o pravdnih stroških - sodna taksa
Tožena stranka bo v vsakem primeru dolgovano sodno takso (za predlog za obnovo postopka) morala poravnati prostovoljno ali v postopku izvršbe (ki je očitno že v teku), stališče sodišča prve stopnje, da ji ti stroški dejansko niso nastali, je napačno. Stroški sodne takse spadajo med za pravdo potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP. Tožena stranka je, glede na to, da je s predlogom za obnovo postopka uspela, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičena ne le do povračila stroškov zastopanja, ampak tudi do povračila vseh stroškov sodne takse po odmeri sodišča, čeprav sodne takse dejansko še ni v celoti plačala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021554
ZPP člen 8, 243. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP člen 37.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - obseg pripadajočega zemljišča
Nepravilen vpis v zemljiški knjigi, ki nima dejanske podlage, ne more biti temelj pridobitve lastninske pravice, niti predmet ustavnega varstva zasebne lastnine. Izpodbijani sklep tako ne pomeni razlastitve nasprotne udeleženke, ampak se z njim le ugotavlja dejanski pravni položaj nepremičnine in varuje po zakonu pridobljena lastninska pravica predlagateljev.
dodelitev in preživljanje otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Tožnica zasluži okrog 650 EUR mesečno. Toženec zasluži povprečno 965 EUR mesečno. Pritožbenih trditev, da v zimskih mesecih zasluži bistveno manj, pritožnik prav z ničemer ne dokaže. Dokazi, ki jih je predložil sam (priloge B 2 do B 4), njegove pritožbene navedbe celo ovržejo. Glede na opisano, je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec pokriti 55 % otrokovih potreb, tožnica (ob tem ko je na njej tudi praktično vsa skrb za otroka) pa 45 % otrokovih potreb, celo v toženčevo korist.
ZIZ člen 189, 189/4, 197, 198, 207, 208. ZPP člen 286b, 294, 343, 343/4, 406, 407.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu - vrstni red poplačila terjatev - načelo javnosti - razdelitveni narok - zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - pravni interes za pritožbo
V predmetni zadevi pritožba sicer pravilno opozarja, da se na podlagi 197. člena ZIZ najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka in ne davek na promet nepremičnin, kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Ker pa so bili kljub temu poplačani tudi vsi stroški izvršilnega postopka, ki bi sicer morali biti na prvem mestu poplačila (poplačane so bile delno celo terjatve upnikov), navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost konkretnega poplačila.
V predmetni zadevi, ko gre za prisilno izvršitev dolžnikovih obveznosti (čeprav gre v eni od zadev tudi za preživninsko zadevo) ne gre za nobenega od primerov, ki bi upravičevali izključitev javnosti. Izvršilni postopek za izterjavo preživnine namreč ne spada med zakonske spore ali spore iz razmerij med starši in otroki po 406. členu ZPP.
Tožena stranka sicer pravilno navaja, da sodna praksa dopušča, da delodajalec v sodnem sporu dopolnjuje razloge, na katerih temelji izpodbijana ocena, a se tudi te možnosti ni učinkovito poslužila. Zlasti pa je bila neuspešna pri dokazovanju, kar je posledica predvsem tega, da je umaknila bistveni dokazni predlog, in sicer dokazni predlog za zaslišanje priče (tožniku nadrejenega), ki je podal sporno oceno. Ravno izpoved ocenjevalca je namreč ključni dokaz v tovrstnih sporih, saj je (logično) ocenjevalec tisti, ki lahko najbolj jasno predoči konkretno uporabo kriterijev ocenjevanja, naredi npr. primerjavo tožnika z boljše ocenjenimi delavci, pojasni, kaj se od delavcev pričakuje.
Za jasen in pravilen izrek zadostuje že zgolj razveljavitev sklepa komisije, ni potrebna še odločitev o tem, da se zadeva vrača toženi stranki v ponovno odločanje.
Vse te okoliščine, ne glede na starost obdolženca, dejstvo, da še ni bil obsojen in kljub njegovi bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivih dejanj, ne omogočajo izreka kazenskega sankcije opozorilne narave oziroma pogojne obsodbe, niti ob hkratnem izreku varstvenega nadzorstva, kot je neutemeljeno odločilo sodišče prve stopnje. Ta ukrep namreč ni prisilne narave, temveč je v celoti odvisen od svobodne volje obdolženca, pri čemer pa njegove osebne okoliščine, ko se zaveda lastnih težav in potrebe po jemanju zdravila, pa kljub temu uživa še alkohol in prepovedano drogo, čeprav kombinacija teh substanc še dodatno poveča njegovo jezo in agresivnost, po oceni višjega sodišča ne bi imel pričakovanih pozitivnih učinkov. Nobenih zagotovil oziroma pozitivne prognoze torej ni, da bi obdolženi izrečeni ukrep varstvenega nadzorstva in v okviru tega odrejena navodila sodišča tudi dejansko spoštoval, saj sam prostovoljno v tej smeri še ni storil ničesar.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - rok - umik dokaznega predloga - nezaložitev predujma za izvedenca
Ker izvedenka z umikom dokaznega predloga in dejstvom, da tožena stranka ne bo založila predujma, ni bila seznanjena, je izdelala izvedeniško mnenje in s tem so nastali stroški. Ker je tožeča stranka predlagala ta dokaz in založila predujem, v taki procesni situaciji mora nositi plačilo predujma.
stiki - vsebina predloga za izvršbo - popolnost predloga za izvršbo - dopolnjevanje trditev tekom postopka - odgovor na ugovor - določitev stikov med počitnicami - pravica izbire
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
Tožnica že v predlogu ni podala zadostnih navedb glede vseh, tj. drugih delov premoženja, na katere je želela seči s predlogom za zavarovanje in ji je sodišče prve stopnje (v tem delu nepravilno) sledilo in začasno odredbo v celoti sploh izdalo. Zato so brezpomembne pritožbene navedbe, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niso razvidni razlogi za razbremenitev ostalih nepremičnin.
povrnitev škode - privolitev v škodo - izključitev odgovornosti
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je tožnik izrazil voljo, da se nepremičnina obremeni, s tem pa je privolil tudi v škodo, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ureditev meje - javno dobro - kataster - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - določitev meje po obstoječem dejanskem stanju
V primeru, ko meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru ni mogoče določiti po stanju, kot ga izkazuje kataster, je treba mejo določiti po obstoječem dejanskem stanju.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - dodatna zapuščina - pravni interes udeležencev postopka - dedni dogovor - zapuščinska obravnava - dvom v procesno sposobnost stranke - veljavnost pooblastila - nujne sestavine pritožbe - stroški zapuščinskega postopka
Zapuščinsko sodišče mora opraviti presojo o tem, kakšna je bila volja dedičev do kasneje najdenega premoženja že ob izdaji prvotnega sklepa o dedovanju, če so dediči tedaj sklenili dedni dogovor.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 5, 9, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/1-b.
odvzem otroka - mednarodni protipraven odvzem otroka - uporaba mednarodne konvencije - postopek po haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok - zahteva za vrnitev otroka - listispendenca - ugovor litispendence - otrokovo običajno prebivališče - otrokova korist - resna nevarnost
Dolžnica ni zmogla dokaznega bremena glede obstoja resne nevarnosti, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali da bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj (točka b prvega odstavka 13. člena Haaške konvencije). Uporaba te klavzule je pogojena z neobičajno težkimi okoliščinami, ki bi lahko ogrozile otrokovo korist ter bi na primer bil otrok lahko deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja. Izvedeni dokazi tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne dajejo podlage, da bi bil upnik nasilen do štiriletne deklice. Zatrjevano, nedokazano vlečenje za ušesa in tepež po riti ne zadostita standardu resne nevarnosti. Prav tako dolžnica niti ne navaja, da organi države Belgije (policija, skrbstveni organ, sodišče) nimajo vzpostavljenih mehanizmov, ki bi zagotovili ustrezno in primerno zaščito deklice po njeni vrnitvi.
ZIKS člen 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 56, 56/1, 147, 150. ZPP člen 154.
poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - izgubljena korist - profitna in neprofitna najemnina - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - stroški upravljanja nepremičnine - neizterljivost - imetnik stanovanjske pravice - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - stroški rezervnega sklada - požarni zid - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davčna obveznost - zakonske zamudne obresti - odmera pravdnih stroškov - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni sosporniki
Stališče sodne prakse, da gre pri plačilu dohodnine od nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen (ki se uporabi v tu obravnavanem primeru tudi za pravno podlago 145.c člena ZIKS) za razmerje med denacionalizacijskim upravičencem in državo, ni povsem pravilno. Davek je dolžan denacionalizacijski zavezanec za denacionalizacijskega upravičenca izračunati, odtegniti in plačati. Gre za samostojno obveznost plačnika davka do države, ki je bila nanj prenesena s kogentnimi zakonskimi določbami. Pravilno bi torej bilo, da bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tožnikom priznalo neto nadomestilo vključno z obračunanim davkom, tožena stranka kot zavezanka bi ta davek morala plačati državi, neto znesek pa nakazati tožnikom.
Časovno neprimernost delitve stvari v solastnini lahko utemeljujejo bodisi objektivne bodisi subjektivne okoliščine primera, a morajo biti prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem.
Glede na to, da pritožnica nima v lasti nobene druge nepremičnine, njeno slabo premoženjsko stanje in nezaposlenost pa ji nakupa tudi ne omogočata, sicer drži, da so njene potrebe večje kot potrebe predlagateljice. Ta ima namreč stanovanjski problem rešen (čeprav ne z bivanjem v lastni nepremičnini) in je zaposlena. A tudi pri tem kriteriju ni mogoče spregledati ugotovitve sodišča prve stopnje (ki ni izpodbijana), da pritožnica ne izkazuje nobene aktivnosti, da bi svoj ekonomski položaj izboljšala. Tako niti na Zavodu za zaposlovanje ni prijavljena. Ne glede na to, da je pritožnica povsem odklonilna do možnosti, da bi stanovanjski problem rešila z najemom, pa je to po delitvi realna možnost, saj bo prejela denarno izplačilo. Ob vsem povedanem ter ob upoštevanju, da ima predlagateljica tudi večji solastni delež, je presoja, da ima glede na zakonske kriterije pri prevzemu nepremičnine prednost predlagateljica, pravilna.
Stroški policije v zvezi s privedbo obsojenca iz Republike Kosovo v ZPKZ L. so nastali po krivdi obsojenca, zato jih je na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP dolžan plačati on sam. Podatki spisa kažejo, da je obsojenec brez dvoma vedel za potek predmetnega kazenskega postopka, znano mu je bilo tudi, da se bo po pravnomočni obtožnici pričelo sojenje, a je, ne da bi sodišču prve stopnje sporočil spremembo svojega prebivališča, odšel iz Slovenije in bil v nadaljevanju za sodišče nedosegljiv.