Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni bil omogočen 24-urni tedenski počitek. Pri tem se je pravilno oprlo na izkazane obveznosti, kot so vsakodnevni obvezni sestanki, obveznost čiščenja orožja, nošenje vode in perila in ne le na obveznost nošenja uniforme in prepoved samostojnega zapuščanja baze na dan počitka. Okoliščina, ali so bile te zadolžitve primerjalno manjše od siceršnjih delovnih obveznosti, ni bistvena. Bistveno je, da tožnik tudi v dnevu, ko bi mu moral biti zagotovljen 24-urni počitek, ni bil prost obveznosti.
Ker se sodišče prve stopnje do pomembnih navedb oziroma argumentov tožeče stranke in predloženih dokazov (prvi in drugi pripravljalni vlogi) ni opredelilo, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšna stranka z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodna praksa zastopa stališče, da je ta kršitev podana tudi, kadar se sodišče ne opredeli do kakšne pomembne navedbe ali argumenta stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00022247
ZPP člen 13, 13/2, 319, 324, 324/3, 324/4. ZASP člen 5.
avtor - avtorsko delo - predhodno vprašanje - izrek odločbe - pravnomočnost odločitve o predhodnem vprašanju - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Predhodno vprašanje ni del tožbenega zahtevka, temveč je le del njegove podlage, zato odločitev o predhodnem vprašanju ni vsebovana v izreku, ampak le v obrazložitvi sodbe. Pravnomočna postane le odločitev o zahtevku (319. člen ZPP), ki je vsebovana v izreku sodbe (324. člen ZPP). Odločitev o predhodnem vprašanju, tako kot vse ostale odločitve sodišča, ki so vsebovane le v obrazložitvi sodbe, pa ne postane pravnomočna. Zato ne veže strank in sodišča v morebitnih kasnejših pravdah glede istega pravnega razmerja ter mora v novi pravdi sodišče predhodno vprašanje ponovno samo rešiti in v ta namen tudi izvesti potrebne dokaze. Sodba kot listinski dokaz lahko služi le za ugotovitev, da je sodišče v neki zadevi že odločilo in kako je odločilo, ne more pa biti dokaz, ki bi bil primeren za ugotovitev, da so dejstva, ki jih je tedaj ugotovilo sodišče, tudi resnična.
družinski spor - predlog za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev obveznosti - izrek denarne kazni - posledice neizpolnitve obveznosti - sredstvo zavarovanja - dopolnilni sklep - novo izvršilno sredstvo - isto izvršilno sredstvo - odločanje po uradni dolžnosti
V družinskih postopkih lahko sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe samo doda ali zamenja izvršilno sredstvo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi
Za odločitev v tem sporu je bistveno vprašanje, ali je med strankama obstajal dogovor o odstranitvi učinkov tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženi stranki podal spornega dne. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel dokazati, da sta se z direktorjem dogovorila, da je sporna odpoved brezpredmetna.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - enodružinska hiša - prostorski akti in upravna dovoljenja - obseg funkcionalnega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe
Po presoji pritožbenega sodišča izvedensko mnenje in izpodbijani sklep ne vsebujeta odločilnih dejstev o tem, kolikšen obseg spornega zemljišča je bil po prostorskem aktu neposredno namenjen oziroma potreben za redno rabo predlagateljičine stavbe.
Merilo, ki tudi po ZVEtL-1 še vedno predstavlja poglavitni vir za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča, je obstoj prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena.
povrnitev škode - privolitev v škodo - izključitev odgovornosti
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je tožnik izrazil voljo, da se nepremičnina obremeni, s tem pa je privolil tudi v škodo, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ureditev meje - javno dobro - kataster - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - določitev meje po obstoječem dejanskem stanju
V primeru, ko meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti zaradi napak ali pomanjkljivosti v katastru ni mogoče določiti po stanju, kot ga izkazuje kataster, je treba mejo določiti po obstoječem dejanskem stanju.
ZZZDR člen 78, 78/1, 78/2, 123, 131c. ZPP člen 78b, 357.
določitev preživnine - dolžnost preživljanja otrok - preživninska obveznost staršev - zapadlost preživninske obveznosti - vložitev zahteve - trenutek vložitve tožbe - odločitev po uradni dolžnosti - izdaja sodbe - trenutek izdaje sodbe - prekoračitev tožbenega zahtevka
Za čas pred izdajo sodbe se sme preživnina prisoditi le na zahtevo iz tožbe ali nasprotne tožbe, in sicer od dneva vložitve zahteve; če sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pa od dneva izdaje sodbe.
Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od izdaje sodbe dalje, je pravica toženke, da terja preživnino pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, vezana na datum, ko je vložila nasprotno tožbo. Tožbenega zahtevka glede preživninske obveznosti tožnika do otrok za čas od vložitve njegove tožbe do vložitve nasprotne tožbe, pa ni, zato je sodišče odločilo prek zahtevka.
Toženka se je z dednim dogovorm zavezala poplačati vse zapustnikove dolgove, torej tudi tiste, ki bi sicer sorazmerno odpadli na oba tožnika. Zaradi neizpolnitve te pogodbene zaveze tožnikoma odgovarja za škodo po drugem odstavku 239. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021554
ZPP člen 8, 243. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. ZNP člen 37.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - obseg pripadajočega zemljišča
Nepravilen vpis v zemljiški knjigi, ki nima dejanske podlage, ne more biti temelj pridobitve lastninske pravice, niti predmet ustavnega varstva zasebne lastnine. Izpodbijani sklep tako ne pomeni razlastitve nasprotne udeleženke, ampak se z njim le ugotavlja dejanski pravni položaj nepremičnine in varuje po zakonu pridobljena lastninska pravica predlagateljev.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
Tožnica že v predlogu ni podala zadostnih navedb glede vseh, tj. drugih delov premoženja, na katere je želela seči s predlogom za zavarovanje in ji je sodišče prve stopnje (v tem delu nepravilno) sledilo in začasno odredbo v celoti sploh izdalo. Zato so brezpomembne pritožbene navedbe, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niso razvidni razlogi za razbremenitev ostalih nepremičnin.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - rok - umik dokaznega predloga - nezaložitev predujma za izvedenca
Ker izvedenka z umikom dokaznega predloga in dejstvom, da tožena stranka ne bo založila predujma, ni bila seznanjena, je izdelala izvedeniško mnenje in s tem so nastali stroški. Ker je tožeča stranka predlagala ta dokaz in založila predujem, v taki procesni situaciji mora nositi plačilo predujma.
Tožena stranka sicer pravilno navaja, da sodna praksa dopušča, da delodajalec v sodnem sporu dopolnjuje razloge, na katerih temelji izpodbijana ocena, a se tudi te možnosti ni učinkovito poslužila. Zlasti pa je bila neuspešna pri dokazovanju, kar je posledica predvsem tega, da je umaknila bistveni dokazni predlog, in sicer dokazni predlog za zaslišanje priče (tožniku nadrejenega), ki je podal sporno oceno. Ravno izpoved ocenjevalca je namreč ključni dokaz v tovrstnih sporih, saj je (logično) ocenjevalec tisti, ki lahko najbolj jasno predoči konkretno uporabo kriterijev ocenjevanja, naredi npr. primerjavo tožnika z boljše ocenjenimi delavci, pojasni, kaj se od delavcev pričakuje.
Za jasen in pravilen izrek zadostuje že zgolj razveljavitev sklepa komisije, ni potrebna še odločitev o tem, da se zadeva vrača toženi stranki v ponovno odločanje.
ZDR-1 v 44. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti plačilo za opravljanje dela, kar je podlaga za plačilo po dejansko opravljenem delu. Ker je tožnik dejansko opravljal delo delovnega mesta "režiser prvak", mora za tako opravljeno delo prejeti ustrezno plačilo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku, saj je toženka tožniku v spornem obdobju obračunavala in izplačevala nižjo plačo, določeno za delovno mesto "režiser", namesto pravilno za delovno mesto "režiser prvak".
stiki - vsebina predloga za izvršbo - popolnost predloga za izvršbo - dopolnjevanje trditev tekom postopka - odgovor na ugovor - določitev stikov med počitnicami - pravica izbire
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.
razveza zakonske zveze - narok v odsotnosti stranke - vabilo na narok - pravica do izjave stranke - plačilo preživnine - predlog za izdajo začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je opravilo narok v odsotnosti tožene stranke še pred potekom 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo in zadevo zaključilo. S takim postopanjem je bila tožencu onemogočena udeležba v postopku, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane odločbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožničina plača po pogodbi o zaposlitvi je bila 824,02 EUR, kar pomeni, da so bila sredstva za tožničino plačo celo v celoti zagotovljena, kar pa kaže tudi že na neutemeljenost odpovednega razloga.
Temeljno vodilo in hkrati cilj, ki ga je prvi toženec zasledoval s pogodbo, je bil izogniti se pravnomočnemu plačilu odškodninske obveznosti, zato je želel s hčerko skleniti darilno pogodbo, sklenil pa je izročilno pogodbo. Njegovo ravnanje je bilo v celoti nemoralno. Druga toženka za prvotni motiv/nagib prvega toženca res ni vedela, a tudi zanjo drži, da je sklenila izročilno pogodbo, zavedajoč se, da ni vzpostavljeno razmerje med njeno obveznostjo in med obveznostjo prvega toženca ter da je ekvivalentnost terjatev ustvarjena le navidezno. Če je imela v mislih drugačno kavzo pogodbe od tiste, ki jo je imel v mislih sopogodbenik, potem je kot na dlani, da skupne dopustne kavze pogodba očitno sploh ni imela. Taka pogodba pa je lahko samo nična oziroma celo neobstoječa.
SPZ člen 60, 63. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 468, 468/2.
prodajna pogodba - stvarne napake - razlaga pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Tožnica je v pravdi I Pg 48/2015 uresničila pravico odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak in je nastalo stanje neizpolnitve poslovne obveznosti. Ker vzrok za neizpolnitev izvira iz sfere toženke (gre za kršitev obveznosti prodajalca izročiti stvar brez napak) ima tožnica že po splošnem pravilu o poslovni odškodninski odgovornosti iz drugega odstavka 239. člena OZ upravičenje zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala, ker dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, medtem ko je posebno pravilo o tem upravičenju vsebovano v drugem odstavku 468. člena OZ (med pravicami kupca pri obstoju stvarnih napak prodane stvari). Iz zgoraj izpostavljenih okoliščin izhaja, da toženka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj je tožnici prodala stroj s skritimi stvarnimi napakami, ki jih je zamolčala (protipravno ravnanje). Zaradi skritih napak tožnica stroja, za katerega je plačala zavarovanje (škoda zaradi zaupanja), ni mogla uporabljati in ni bil uresničen njen pogodbeni interes (vzročna zveza), pogodba pa je bila tudi razvezana.