spor majhne vrednosti - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - pritožbena novota - izdaja sodbe brez glavne obravnave - obligatornost glavne obravnave
Predpostavka za dovoljenost pritožbe je pravni interes stranke, ki se pritožuje.
Pritožbeno sodišče je v posotpku v sporu majhne vrednosti vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Zato pritožnica s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, ne more doseči drugačne odločitve.
Sodišče lahko v postopku majhne vrednosti izda odločbo brez naroka, če po prejemu dovoljenih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in da nobena stranka pa izvedbe naroka v dovoljenih vlogah ni zahtevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00020799
ZPP-UPB3 člen 286.b. OZ-UPB1 člen 319, 319/1.
leasing pogodba - odškodnina zaradi razveze pogodbe - prepoved komisornega dogovora - ugotovitev višine odškodnine - pravočasno grajanje procesnih kršitev - odpust dolga - dolžnik v stečaju - finančni leasing
V preostalem delu pa gre za odškodninsko terjatev, za katero velja splošno pravilo, da odškodnina ne sme presegati dejanske škode. Po odstopu od pogodbe namreč leasingodajalec obdrži lastninsko pravico na nepremičninah, nima pa več terjatve na plačilo nezapadlih obrokov na podlagi 6. člena Pogodbe o finančnem lizingu nepremičnine št. 4213160490. Ker pa je leasingojemalec kršil pogodbo, je leasingodajalec upravičen do odškodnine v višini, ki ustreza vzpostavitvi premoženjskega stanja, kakršnega bi imel, če bi bila pogodba izpolnjena. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da bo opravljen končni obračun in šele takrat bi bila ugotovljena dejanska višina škode. Obračuna pa ni mogoče odlagati v nedogled, posebej še, ker je bil nad leasingojemalcem začet stečaj. Posledica stečaja je med ostalim tudi, da je treba ugotoviti višino vseh obveznosti, ki jih ima stečajni dolžnik na dan začetka stečaja. Višino obveznosti iz naslova poslovne odškodnine pa je mogoče ugotoviti le tako, da se opravi obračun na dan začetka stečaja.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - ugotovitev dedne pravice - obstoj izvenzakonske skupnosti - smrtovnica - javna listina
Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, je to dolžan dokazati. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb strank in dokazov, predvsem pa dejstva, da je pritožnica v drugem pravdnem postopku, kjer je bila zaslišana kot priča in bila poučena o posledicah krive izpovedbe, le dobra dva meseca pred zapustnikovo smrtjo, izpovedala, da sta bila z zapustnikom le prijatelja, pravilno štelo njeno pravico za manj verjetno in jo napotilo na pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021467
OZ člen 154. ZPP člen 5, 243.
prometna nesreča - odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa - soodgovornost udeležencev prometne nezgode za škodo - prednostna cesta - prekoračitev dovoljene hitrosti - vzročna zveza - delež odgovornosti za nezgodo - dokazni postopek s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje iz drugega postopka - načelo kontradiktornosti - dokazna ocena
Ne glede na to, da je položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, v bistvenem enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka, je odločilno to, da tožnica ni soglašala z uporabo mnenja. Načelo kontradiktornosti namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da izvedencu postavlja vprašanja ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Vse to pa tožnici, ki ni bila stranka kazenskega postopka, ni bilo omogočeno.
Izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti obeh udeležencev nesreče je vprašanje vzročne zveze, vprašanje torej, katero ravnanje ima odločilno težo in katero je tisto, ki pomeni odločilen vzrok nastanka škode. V konkretnem primeru je na dlani, da je toženec s tem, ko je zavil levo, zaprl pot naravnost vozečemu vozilu, ki ga je upravljal B. in zato, saj je nepravilno ocenil razdaljo in hitrost tega vozila, krivdno povzročil nevarno situacijo. Po drugi strani pa je k nesreči prispeval tudi voznik B., ki je vozil naravnost, saj je bistveno prekoračil dovoljeno hitrost. Po utrjenem stališču sodne prakse v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravil o prednostni cesti in pravilo o primerni hitrosti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti. Ob upoštevanju takšnega stališča in ob dejstvu, da je voznik B. občutno prekoračil dovoljeno hitrost, s čimer je huje kršil pravila o omejtvi le-te, toženec pa je kršil pravilo o prednostni cesti, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola, je presoja sodišča prve stopnje, da je njuna odgovornost enaka, pravilna.
izločitev iz zapuščine - darilo zapustnika - dokazi - dejansko stanje - ustna darilna pogodba
Ker je sodišče ugotovilo, da je zapustnica že za časa svojega življenja obe nepremičnini podarila tožnici, ti ne moreta biti predmet zapuščine, zato je sodišče tožničinemu zahtevku za njuno izločitev iz zapuščine ugodilo.
SPZ člen 38, 48, 48/1. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 190, 190/1.
vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - gradnja na tujem - nova stvar - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj
Tudi če bi bila glavnina vlaganj opravljena do uveljavitve SPZ oziroma do leta 2002, ni mogoče uporabiti določb o originarni pridobitvi lastninske pravice. Tožnik je namreč zatrjeval, da je pri gradnji sodeloval njegov očim (solastnik nepremičnine v času vlaganj) ter da je šlo torej za dogovorjena vlaganja, kar izključuje pridobitev lastninske pravice z uporabo pravil o gradnji na tujem.
ZOZP člen 15, 16. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da traktor v škodnem dogodku ni opravljal prevozne funkcije, ampak je kot delovni stroj in mirujoč preko kardanske gredi proizvajal energijo za hidravlični cepilec. Uporaba traktorja v danem primeru (delovna operacija, ki se je izvajala v času škodnega dogodka) torej ni zajemala vožnje ali premikanja traktorja z namenom izvedbe konkretnega opravila in ni bila povezana s funkcijami, ki so povezane s prometno funkcijo traktorja (odpiranje vrat, vstopanje,...), ampak je traktor evidentno bil uporabljen zgolj kot vir energije za uporabo cepilca kot traktorskega priključka. Do škodnega dogodka torej ni prišlo zaradi uporabe traktorja kot prevoznega sredstva. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ni podano zavarovalno kritje na podlagi sklenjene police avtomobilskega zavarovanja, saj traktor v škodnem dogodku ni bil v uporabi kot vozilo, ampak le kot delovni stroj, le kot vir pogonske sile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021025
OZ člen 5, 5/1, 50, 50/3. ZPP člen 212. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivna pogodba - navidezna prodajna pogodba - pogodbena volja - zavarovanje dolga - dokazni standard v pravdnem postopku - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - prosta presoja dokazov - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - načelo pravne varnosti - tretja poštena oseba - razpravno načelo
Načelo pravne varnosti varuje položaj oseb, ki bi lahko zaradi navideznosti pogodbe utrpele kakšno škodo. Poštena je tista tretja oseba, ki ne ve za pravo pogodbeno voljo strank, pri čemer se dobra vera vedno domneva.
ZASP člen 22, 32, 28, 147. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 9. OZ člen 198. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 11.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - neupravičena pridobitev - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - neupravičena uporaba avtorskih del - tarifa - sprememba tarife - skupni sporazum o višini nadomestila - prisilni predpis
Prisilna narava tarifnega dela Pravilnika 1998, ki ne obsega njegovega 11. člena, izključuje možnost enostranskih sprememb, tudi tistih, katerih namen bi bila revalorizacija tarifnih postavk iz tarife Pravilnika 1998 v okviru indeksa rasti cen na drobno zaradi ohranjanja njihove vrednosti. To bi kolektivna organizacija lahko dosegla le v dogovoru z združenjem uporabnikov ali tako, da bi z več uporabniki vzpostavila celosten sistem plačevanja nadomestil, ki bi v praksi nadomestil „starejšo“ enostransko postavljeno tarifo.
ZPP člen 7, 212, 254. ZVZD-1 člen 19, 38. OZ člen 171. ZZVZZ člen 86, 87.
razglasitev sodbe - pisna izdelava sodbe - varstvo pri delu - odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - dokazni predlog - določnost
Pravdna stranka mora za svoje trditve predlagati tudi dokaze (7. člen ZPP in 212. člen ZPP) in predlagati dokaze pomeni, da so upoštevni samo tisti dokazi, za katere stranka nepogojno predlaga, naj se izvedejo, čemur dikcija ″po potrebi″ ne ustreza.
Pritožba ni uspela izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vedela, da se tekoči trak večkrat ustavi zaradi ovir na traku in da jih delavci sami odstranjujejo na nepravilen način, zato ne more biti uspešna niti v tem, da bi izpodbila zaključke sodišča prve stopnje, da ni izvajala nadzora nad delom na način, da bi pravočasno ukrepala in preprečila kršitve pri varnem načinu dela.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka kot delodajalec poškodovanega delavca skladno z določbo 87. člena ZZVZZ dolžna tožeči stranki povrniti nastalo škodo, vendar v višini 90% vtoževane terjatve ob upoštevanju soprispevka poškodovanega delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00021198
SZ-1 člen 112, 112/4. ZPP člen 337.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine in stroškov - odpust obveznosti v osebnem stečaju - nedovoljene pritožbene novote - izselitev iz stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - pasivna legitimacija - pasivna procesna legitimacija - izvršilni naslov za izselitev dolžnika
Kadar z najemnikom (po njegovi volji) v stanovanju živijo tudi drugi, praviloma njegovi ožji družinski člani, zoper najemnika izdani izvršilni naslov vsebuje tudi obveznost najemnika, da stanovanje preda „prosto vseh oseb“. Ker in kadar gre za osebe, ki v stanovanju živijo skupaj z najemnikom, je (po tistem, ko naslova za bivanje v stanovanju z odpovedjo ni več) on tisti, ki mora poskrbeti za njihovo izselitev. Obveznost toženke, ki izhaja iz izreka sodbe, je torej da izroči stanovanje prosto vseh stvari in oseb (in te so še konkretizirane) tožeči stranki. Toženkin soprog in njen sin nista pasivno procesno legitimirana, ker tožeča stranka tožbe zoper njiju ni vložila, materialno pa zato, ker v postopku ni bilo nobene trditve, ki bi utemeljevala sklep, da v stanovanju bivata s kakšnim drugim naslovom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00021585
ZPP člen 189. OZ člen 193, 198, 299, 299/2, 347, 352. ZASP člen 81, 168.
avtorsko nadomestilo - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - male avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - veljavnost tarife - primeren honorar - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - litispendenca - neupravičena pridobitev - zastaranje - ugovor zastaranja - deljiva terjatev - zakonske zamudne obresti - civilna kazen
Nadomestilo, ki ga je Vrhovno sodišče ocenilo kot primernega za kabelsko retransmisijo glasbenih del, zajema vsa glasbena dela, ki jih je tožeča stranka upravičena upravljati, to je glasbo v njeni čisti obliki in predobstoječo glasbo, ki se predvajata v radijskih in televizijskih programih. Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del kot celoto (0,198 EUR), lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v televizijskih programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja zgolj v radijskih programih.
fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse
Tožnica je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ker tožnica ni zamudila roka za plačilo sodne takse iz upravičenega vzroka.
SZ člen 12, 12/3. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 18, 24, 32, 32/1, 32/2, 35, 35/1, 35/2. ZPDS člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 4/2, 5, 6.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - nacionalizacija - družbena lastnina - skupni deli stavbe - skupna lastnina - posamezni del stavbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokazni standard verjetnosti - učinek pravnomočnosti odločbe
Pri posameznih delih stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na teh delih.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje z njene strani predlaganega dokaza z zaslišanjem strank ni izvedlo in razloga za to ni navedlo ter da je toženka oporekala zapadlosti terjatve.
Z zgoraj opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da gre v konkretnem primeru za neodplačen pravni posel, kar v posledici pomeni, da je zamudila materialni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (257. člen OZ). Tako ni več bistveno, da je bilo pravno dejanje nedvomno storjeno v škodo upnika, da je dolžnik to vedel, tožencu pa je bilo to prav tako znano ali pa bi mu moralo biti znano. Gre za materialni prekluzivni rok in po poteku takšnega roka tožba (po materialnem pravu) ni več dopustna. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne tožbe zavreči, kar pa ne gre v škodo tožeče stranke.
OZ člen 137, 137/3, 142, 142/4, 146, 146/2, 179, 180, 180/1, 180/3.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (starši) - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - odškodninska odgovornost starejšega mladoletnika - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok po dopolnjenem sedmem letu starosti - odgovornost iz pravičnosti - presoja višine denarne odškodnine
Pri določitvi višine denarnega zadoščenja iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega je treba predvsem upoštevati odškodnine prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih. Pri oceni intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih trpijo starši ob izgubi otroka ali bratje in sestre ob izgubi sorojenca, je odločilno, kakšna je bila čustvena navezanost in kvaliteta medsebojnih odnosov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021192
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 168, 168/2. ZKP člen 341, 341/3, 371, 371/1, 371/1-6, 393, 429.
kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje razžalitve - Facebook - stvarna pristojnost sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožba v korist obdolženca
Okoliščina, da sodbo izda sodišče, ki zaradi stvarne nepristojnosti ne bi smelo soditi v tej stvari (6. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka, na katero pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP). Ker pa specialna določba 393. člena ZKP določa, da sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zavrže obtožnico, če ugotovi, da okrajno sodišče ni bilo pristojno za sojenje, razen če je bila pritožba podana samo v korist obdolženca, je bilo potrebno o pritožbi vsebinsko odločiti. Višje sodišče torej ravna po 393. členu ZKP samo, če je sodbo izdalo okrajno sodišče namesto okrožnega sodišča in pod nadaljnjim pogojem, da pritožba ni bila vložena samo v korist obdolženca. Če pa je bila pritožba vložena samo v korist obdolženca (tako kot v konkretnem primeru), se obtožni predlog zaradi stvarne nepristojnosti okrajnega sodišča ne more zavreči, temveč se mora o pritožbi meritorno odločiti. Obdolžencu v škodo bi namreč bila odločitev višjega sodišča, da naj mu v ponovnem sojenju (namesto okrajnega) sodi okrožno sodišče.
Predsednik senata (oziroma v skrajšanem postopku sodnik posameznik) lahko v skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP odredi, da se glavna obravnava snema z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje. Kdaj se bo torej glavna obravnava oziroma posamezno procesno dejanje snemalo, odloča sodišče brez izdaje formalne odločbe. Stranke postopka sicer lahko dajo pobudo za snemanje, ki pa sodišča k takšnemu ravnanju ne zavezuje.
posredna diskriminacija - invalidnost - delovna uspešnost - uporaba kriterijev - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Po tretjem odstavku 6. člena ZDR-1 posredna diskriminacija na podlagi invalidnosti obstaja, kadar je bil, je ali bi lahko bil invalid (skupina invalidov) zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah v manj ugodnem položaju kot drugi zaposleni, razen če te določbe, merila ali prakse objektivno upravičujejo zakonit cilj in če so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in potrebna. Posredna diskriminacija zaradi invalidnosti je torej podana tudi v primeru, če je posameznemu delavcu invalidu oziroma skupini invalidov formalno sicer zagotovljena enaka obravnava, vendar so pri tem kot posamezniki ali kot skupina v manj ugodnem dejanskem položaju. V primeru zatrjevane (posredne) diskriminacije je zato treba ugotoviti, ali je podana neenakost v učinkih določenega merila oziroma kriterija.
Kriterija polivalentnosti (dejanske usposobljenosti za delo) in delovne uspešnosti sta sicer na videz nevtralna, saj upoštevata usposobljenost in prizadevnost delavca pri delu in nista neločljivo povezana z invalidnostjo, v bistvu pa sta diskriminatorna. Gre za to, da je pri tožnikih kot delavcih invalidih podana le preostala delovna zmožnost, zaradi katere so zmožni opravljati določeno delo s časovnimi oziroma fizičnimi omejitvami. Zato se že v izhodišču ne morejo enako usposobiti za različne delovne operacije kot drugi delavci, pri čemer se je po navedbah tožene stranke ocenjevala širša dejanska usposobljenost oziroma sposobnost, torej tudi delovne operacije, ki niso navedene v pogodbah o zaposlitvi delavcev invalidov.