odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - sklep registrskega sodišča - sprememba sklepa - vpis sklepa v register - postopek s pritožbo - nedopustna pritožba
Kadar pa sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča in odredi vpis, registrsko sodišče na podlagi takšnega sklepa opravi vpis v sodni register. To pomeni, da registrsko sodišče ne odloča ponovno o vpisu v sodni register, pač pa opravi le sklepno izvršilo dejanje vpisa, v obravnavanem primeru na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 600/2022 z dne 22. 12. 2022 skladno s citiranim zakonitim določilom ZSReg. Izpodbijani sklep predstavlja tako zgolj izvršilni akt sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 600/2022, zoper katerega pa pritožba ni dopustna.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sedanji družbeniki in nekdanji družbenik niso osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo o vpisu spremembe družbenika prizadet.
Sporno vprašanje zakonitega zastopanja in zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa o imenovanju A. A. ni razlog, od katerega bi bila odvisna odločitev registrskega sodišča o vpisu spremembe družbenika v sodni register. Od tega je bila zgolj odvisna pravica do vložitve pravnega sredstva.
publicitetni učinek vpisa v sodni register - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o obstoju izbrisnega razloga - pravica do pritožbe
Po določbi petega odstavka 8. člena ZSReg se nihče ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena tega zakona, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Pritožnik je bil seznanjen s sklepom o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije z dnem objave na spletnih straneh AJPES in ker v roku dveh mesecev od objave sklepa o začetku izbrisa ni vložil ugovora, je sklep o začetku izbrisa z dne 8. 6. 2022 postal pravnomočen (26. 9. 2022). Na tej podlagi je registrsko sodišče v skladu s. 1. točko prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP izdalo sedaj izpodbijani sklep, s katerim je ugotovilo, da obstaja razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožnik, ki ta sklep izpodbija, bi moral za pridobitev položaja udeleženca v postopku (432. člen ZFPPIPP) in s tem upravičenca do vložitve pritožbe zoper sklep, da obstoji razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, najprej izpodbijati sklep o začetku postopka izbrisa. Ker ugovora ni vložil in je sklep o začetku postopka izbrisa postal pravnomočen, ni pridobil položaja udeleženca v postopku in s tem procesnega upravičenja za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
ZSReg člen 11, 11/3, 29, 30, 30/1, 33, 33/1, 41. ZGD-1 člen 255, 255/2, 394, 398, 516, 516/2. ZPP člen 7, 214, 339, 339/2, 339/2-14. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 5, 5/1, 5/2, 34, 34/2, 48.
imenovanje poslovodje v d.o.o. - sklep o vpisu v sodni register - sklep sodniškega pomočnika - pritožba zoper sklep - kontradiktornost postopka - vpis novega zastopnika - pritožba družbenika - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - poziv k predložitvi listine
Ko se v registrski postopek na prvi stopnji vključi udeleženec šele z vloženo pritožbo zoper sklep o vpisu določenega podatka v sodni register, ta postopek šele tedaj postane kontradiktoren. Pritožnica je namreč s pritožbo izpodbijala pravilnost in zakonitost sklepa 14. skupščine, s katerim je bil A. A. mandat zastopnika podeljen in v zvezi s tem pravilnost sklepa o datumu prenehanja pooblastila, sklicujoča se na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 358/2005 z dne 29. 11. 2013 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1072/2014 z dne 11. 9. 2014, s katero so bili sklepi 6. skupščine subjekta vpisa družbe B. d. o. o. razveljavljeni.
Za sklep o dopolnitvi predloga za vpis je sodišče imelo podlago za poziv k predložitvi listin v prvem odstavku 30. člena ZSReg.
Na spornost sklepov 14. skupščine subjekta vpisa zaradi neupravičenega sklicatelja skupščine je opozorila pritožnica v pritožbi zoper sklep sodniške pomočnice o vpisu A. A. kot zakonitega zastopnika za obdobje od 22. 10. 2020 do 22. 10. 2025. Šele tedaj se je pokazala potreba po preveritvi mandata A. A. pred sklicem 14. skupščine predlagatelja in s tem presoja, ali je bil sklep o imenovanju A. A. za direktorja družbe sprejet po zakonitem postopku. Pri tem so relevantni le razlogi za morebitno ničnost sklepov skupščine, ne pa tudi za izpodbojnost sklepov. Le nični sklep nima nobenih pravnih posledic (394. člen ZGD-1). Ničen sklep je brez pravnega učinka že od njegovega nastanka dalje. Drugače pa je v primeru izpodbojnosti sklepa. Izpodbojen sklep namreč preneha veljati šele, ko je pravnomočno razveljavljen z oblikovalno sodno odločbo, dotlej pa učinkuje, zaradi česar izpodbojnost sklepa nima narave predhodnega vprašanja po prvem odstavku 33. člena ZSReg.
Pritožnica prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita neenako obravnavanje navedb o vsebini in veljavnosti sklepov skupščin (11., 13. in 14. skupščine) za katere je dokaze predložil predlagatelj v primerjavi z navedbami pritožnice o vsebini sklepov skupščin (28. in 31. skupščine družbe), za katere je dokaze predložila sama in na katerih je bila sama imenovana za zakonito zastopnico družbe, skupščina družbe pa sprejela sklepe, da A. A. ni direktor družbe in se mu prepove zastopanje družbe ter da se ga kot direktorja razreši. Pritožnica ne navaja, da je na podlagi navedenih sklepov predlagala vpis zastopnice, zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno izhajalo iz zadnjega vpisa zastopnika v sodni register. Ker je bila s sprejetimi sklepi skupščine kontinuiteta podelitve mandatov A. A. kot direktorju družbe izkazana, se sodišču ni bilo treba ukvarjati s presojo po pritožnici predloženih sklepov skupščin. Če sodišče prve stopnje v razlogih svoje odločbe izrecno ne obravnava konkretne dokazne vrednosti prav vsakega od izvedenih dokazov, to ne predstavlja vselej zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne kršitve določbe 8. člena ZPP ali celo bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, odločbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka, pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja (tako sodba VS RS II Ips 477/2003).
V obravnavanem primeru je bil s sodbo pravnomočno razveljavljen sklep 6. skupščine, ki je bil podlaga za vpis podatka o zakonitem zastopniku družbe. Predmet vpisa v sodni register namreč ni bil sklep skupščine o imenovanju zakonitega zastopnika, pač pa je bil sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register.
Pravna teorija pri presoji vpliva pravil ZGD-1 o uveljavljanju ničnosti ali izpodbojnosti sklepov skupščine v razmerju do uporabe pravil o uveljavljanju ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg razlikuje že omenjena dva položaja. Če je sklep skupščine tisto pravno dejstvo, ki se vpiše v sodni register, se vsebina pravnomočne sodbe, s katero sodišče razveljavi sklep skupščine ali ga razglasi za ničnega, vpiše pri sklepu, ki je predmet te odločitve (drugi stavek 398. člena ZGD-1). S tem vpisom se doseže enak namen, kot bi ga dosegli z izbrisom vpisanega sklepa skupščine. Če pa je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register (npr. sklep o imenovanju poslovodstva), pa je s tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa ali za njegovo razveljavitev, treba uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa pravnega dejstva (podatka), ki je bilo na njegovi podlagi vpisano v sodni register, smiselno enako kot po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi
ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/2, 425/3, 426, 427, 428, 428/1, 428/2, 429, 429/1. ZNP-1 člen 37. ZSReg člen 19, 36, 36/1, 37, 37/2. ZPP člen 337, 337/1.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris subjekta iz sodnega registra - sklep o izbrisu družbe iz registra - pravni interes za pritožbo - upnik družbe
Iz navedenega izhaja, da vložitev ugovora ni pogoj za dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra in da upniku ni treba navajati opravičljivih razlogov, zakaj se na okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, ni skliceval že v ugovoru. Po oceni pritožbenega sodišča, upoštevaje pri tem določbo drugega odstavka 37. člena ZSReg, v skladu s katero se v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi štejejo (tudi) kot predlog za nadomestitev sklepa, v obravnavani zadevi ne pride v upoštev smiselna uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP. Iz navedenega izhaja, da je treba ugovor upnika v zadevi vsebinsko obravnavati.
V okviru takšne vsebinske obravnave pritožbe pa sodišče druge stopnje (ne glede na to, da je upnik predložil listine, ki naj bi izkazovale obstoj njegove terjatve) ugotavlja, da je le - ta neutemeljena. Po drugem odstavku 425. člena ZGD-1 so zavarovani (tisti) upniki družbe, ki uveljavljajo svoje terjatve do (tistih) družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1. Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba ves čas upoštevati dejstvo, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se le - te pojavijo po izbrisu družbe iz sodnega registra. Zaradi tega mora upnik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (ali v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali v pritožbenem postopku proti sklepu o izbrisu družbe iz sodnega registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor oziroma pritožba utemeljen - a (da ima npr. družba dolgove), ampak mora dokazati tudi, da bi bili upniki z izbrisom družbe iz sodnega registra oškodovani (ker so npr. družbeniki, ki so dolgove prevzeli, insolventni, ali so brez premoženja). To jasno in nedvoumno izhaja iz določbe drugega odstavka 428. člena ZGD-1. V tej zvezi pa upnik v pritožbi zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra ni podal nobenih pravno pomembnih navedb, ob upoštevanju dejstva, da je družbenik po drugi strani podal izjavo o prevzemu preostalih obveznosti družbe, tudi morebitnega premoženja družbe (tretji odstavek 425. člena ZGD-1). To pa pomeni, da so upniki tudi v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra, ustrezno zavarovani, saj lahko svoje terjatve uveljavljajo v razmerju do družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1, in sicer v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra (drugi odstavek 425. člena ZGD-1). Tako tudi v odločbi VSK Cpg 1/2020 z dne 23. 1. 2020.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429, 433, 433/1, 439. ZSReg člen 18.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu - izbrisni razlog - domneva izbrisnega razloga - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - stroški pritožbenega postopka
Glede na zakonski dejanski stan izbrisnega razloga po 2. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da subjekt vpisa ne posluje več. Predlagatelj bi lahko uveljavljal le, da subjektu vpisa ni v svojem objektu dal dovoljenja za vpis poslovnega naslova v sodnem registru. Pritožbene trditve o tem, da subjekt vpisa na vpisanem naslovu v sodnem registru ne posluje več, bi sodišče druge stopnje preizkušalo le, če bi bil začet izbrisni postopek brez likvidacije po uradni dolžnosti, po 1. ali 3. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Sodišče druge stopnje ne more slediti pritožbenemu očitku, da je posledica preklica njegovega dovoljenja za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa, izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Kot je bilo že pojasnjeno, predlagatelj za takšno pravno dejanje ni procesno legitimiran. O navedenem vprašanju je v sodni praksi oblikovano enotno stališče.
Vsa pravna dejanja, ki jih omenja predlagatelj in sicer, da je dovoljenje za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa preklical zaradi neporavnanih obveznosti subjekta vpisa in odpovedi najemne pogodbe, ne morejo biti pravno upoštevni za odločanje v tem registrskem postopku. Predlagatelj ima možnost z drugimi pravnimi sredstvi bodisi izterjati morebitne neporavnane obveznosti subjekta vpisa ali doseči izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih zaseda subjekt vpisa. Svojo lastninsko pravico bo lahko torej varoval z drugimi pravnimi inštituti. Ne more pa uspeti v registrskem postopku izbrisa subjekta vpisa, kar bi pomenilo prenehanje pravne osebe. Zato ni podano nobeno nesorazmerje med položajema predlagatelja in subjekta vpisa ter so pritožbeni očitki v tej smeri povsem neutemeljeni.
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 17, 31, 31/2, 36, 36/1. ZIZ člen 239, 268. Uredba o sodnem registru (2007) člen 32, 37.
vpis v sodni register - zaznamba sklepa o zavarovanju - začasna odredba - zaznamba spora - vpis zaznambe spora v sodni register
Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon. Sklep o začasni odredbi ima, kadar je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Zaznamba sklepa o izvršbi je konkretno izvršilno dejanje in ta vpis opravi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, kar izhaja iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg, ko prejme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja utemeljenosti izdane začasne odredbe, saj odloča o tem le sodišče v postopku, v katerem je bila začasna odredba izdana. Iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg izhaja, da se pri subjektu vpisa, ki je družba z omejeno odgovornostjo (kar je subjekt vpisa v obravnavanem primeru), vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi oziroma začasna odredba.
Ker se določbe ZIZ o izvršbi pri zavarovanju z začasno odredbo uporabljajo le smiselno (239. člen ZIZ), z izdano začasno odredbo pa je bilo odločeno, da se pri poslovnih deležih le zaznamuje izdaja nepravnomočne sodbe, po presoji pritožbenega sodišča taka vsebina ne predstavlja nobene obremenitve poslovnega deleža, temveč pomeni le zaznambo nekega pravnega dejstva v sodni register. V takem primeru se zato zaznamba izdane nepravnomočne sodbe ne vpiše v podatkovni sklop "družbeniki", temveč se vpis opravi v podatkovni sklop "razno".
sodni register - vpis spremembe zastopnika v register - udeležba v postopku - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 20. 10. 2022 udeležbo A. A. v predmetnem postopku zavrnilo. Navedeni sklep je pritožnik prejel 3. 11. 2022. Ker je v pritožbi izrecno navedel, da se pritožuje le zoper sklep z dne 20. 10. 2022, s katerim je bil opravljen vpis B. B. kot vršilke dolžnosti direktorja zadruge, ne pa tudi zoper sklep, s katerim mu je bila udeležba v postopku zavrnjena, je postal ta sklep pravnomočen dne 12. 11. 2022. Posledično pritožbeno sodišče ugotavlja, da je A. A oseba, ki ni imela pravice do pritožbe zoper sklep o vpisu spremembe zastopnika.
ZIZ člen 46, 46/1, 268, 273, 273/1, 273/1-3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
vpis sprememb pri poslovnih deležih - sklep o začasni odredbi - zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika - nepravnomočnost sklepa o začasni odredbi
Kot izhaja iz točke 1 te obrazložitve, je registrsko sodišče na podlagi sklepa o zavarovanju, izdanega v skladu s 3. točko prvega odstavka 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanje (v nadaljevanju ZIZ), odredilo vpis obremenitve pri poslovnem deležu subjekta vpisa. Gre za realizacijo sklepa o izvršbi, saj ima sklep o začasni odredbi, ki je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklep o izvršbi (268. člen ZIZ). V skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSreg se namreč v primeru družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi. Gre za (izvršilno) dejanje, ki ga na podlagi prej citirane določbe ZIZ registrsko sodišče izvede po uradni dolžnosti takoj, ko prejme sklep o zavarovanju, pri čemer ne presoja, ali je bila začasna odredba izdana utemeljeno ali ne. O vsebinski utemeljenosti predlaganega zavarovanja odloča sodišče v postopku, v katerem je bil sklep o začasni odredbi izdan. Glede na navedeno na obširne pritožbene navedbe obeh pritožnikov v zvezi z utemeljenostjo predlaganega zavarovanja sodišču druge stopnje ni bilo treba odgovarjati, saj za sprejem odločitve niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na pritožbene ugovore pa velja še omeniti, da za realizacijo izdane odločbe dejstvo (ne)pravnomočnosti sklepa o zavarovanju ni odločilno, saj se v skladu s prvim odstavkom 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če ZIZ za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Iz ZIZ za področje zavarovanja terjatev z začasno odredbo ne vsebuje drugačnih določb.
ZGD-1 člen 403, 403/1. ZSReg člen 29, 29-1, 36, 36/1, 39, 39-1.
likvidacija gospodarske družbe - sklep registrskega sodišča - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - upravičena oseba za vložitev predloga
Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Pritožnik utemeljuje pravni interes za pritožbo kot nekdanji zakoniti zastopnik pri subjektu vpisa in s položajem upnika subjekta vpisa.
Pravni interes v zvezi s položajem zakonitega zastopnika pred C. C. bi pritožnik lahko uveljavljal le v registrskem postopku o vpisu nje kot zakonite zastopnice subjekta vpisa.
Pritožnikov pravni položaj kot upnika je varovan z njegovo pravico, da v postavljenem roku prijavi terjatev do subjekta vpisa. S pritožbo zoper izpodbijani sklep registrskega sodišča pa zase ne more doseči boljšega pravnega položaja, kot ga ima kot upnik.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - lastnik objekta - preklic soglasja
Zakonske domneve ni mogoče uporabiti za primer, če je ob vpisu poslovnega naslova v sodni register pravna oseba imela soglasje lastnika objekta, pa je bilo soglasje kasneje preklicano.
pogoji za vpis v sodni register - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - matični postopek
Registrski postopek je izvedbene narave in v njem ne more registrsko sodišče presojati ali je neka odločba, izdana v matičnem postopku, pravilno postala pravnomočna ali ne.
Morebitne nepravilnosti in razloge, da sklep ne bi smel postati pravnomočen, mora udeleženec uveljavljati v matičnem postopku prisilne poravnave nad subjektom vpisa.
ZGD-1 člen 666.. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.. ZZ člen 51.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavod - statusno preoblikovanje
Sodišče prve stopnje se v utemeljitvi zavrnitve predloga primarno pravilno sklicuje na Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ki v 51. členu našteva možna statusna preoblikovanja zavodov (pripojitev k drugemu zavodu, spojitev več zavodov v enega, razdelitev zavoda na dva ali več zavodov, izločitev organizacijske enote in pripojitev le - te k drugemu zavodu ali organizacija izločene enote kot samostojnega zavoda, organizacija zavoda ali njegove organizacijske enote kot podjetja). ZZ torej dopušča možnost, da se zavod organizira kot podjetje. Enako velja tudi za Zakon o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1, ki v 666. členu dopušča možnost preoblikovanja zavodov v gospodarske družbe. Po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa pa niti ZGD-1 niti ZZ niti kateri drugi zakon ne predvidevata preoblikovanja v drugo smer (iz d.o.o. v zavod). Ker zavodi niso gospodarske družbe, pa zanje v zvezi s predlagano možnostjo statusnega preoblikovanja ni mogoče neposredno uporabiti določb ZGD-1 o preoblikovanju gospodarskih družb iz ene v drugo pravno organizacijsko obliko.
ZSReg člen 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 505, 505-5, 526, 526/1, 526/2. Dvanajsta direktiva Sveta na področju prava družb z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom člen 4, 4/2.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - enoosebna d.o.o. - odpoklic poslovodje d.o.o. - knjiga sklepov - učinek vpisa - učinkovanje ex tunc - izbris poslovodje iz sodnega registra - deklaratornost vpisa v sodni register
Če je namen zapisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov publicitetni učinek v razmerju do tretjih in njihovo varstvo, pa to pomeni, da ima vpis sklepa družbenika v knjigo sklepov v notranjem, korporacijskem razmerju, učinek za nazaj torej od samega začetka tj. od sprejema sklepa družbenika (ex tunc). Glede na pravno naravo vpisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov, ki ni v varstvu družbenika ali njegovega sopogodbenika (kakor gre v obravnavanem primeru obravnavati poslovodjo), temveč v varstvu tretjih, to ne pomeni, da je tak sklep zato, ker ni bil vpisan v knjigo sklepov ničen oziroma brez vsake pravne veljavnosti, temveč pomeni, da pravno ni učinkoval vse dokler ni bil vpisan v knjigo sklepov, nato pa je v razmerju do poslovodje, ki je bil s sklepom odpoklican, učinkoval od dne, ko ga je družbenik sprejel.
Vpis podatka v sodni register, ki je le dekleratorne narave, ima zgolj in le publicitetne učinke in se tudi le zaradi njih izvede. Slednje pomeni le, da se po objavi takega podatka v sodni register nihče ne more sklicevati na to, da tega podatka ni poznal.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 65, 65/1, 65/3. ZSReg člen 29, 30, 34, 34/1, 34/1-4.
predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - solastnik kot predlagatelj - izbrisni razlog - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - dovoljenje solastnika za poslovanje družbe - sklepčnost predloga
Za sklepanje o tem, da subjekt vpisa nima dovoljenja za poslovanje na naslovu, vpisanem v sodni register, ne zadostuje zgolj trditev predlagateljice, da mu kot večinska solastnica objekta na navedenem naslovu ni dovolila poslovanja. S svojim predlogom za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi domneve neposlovanja subjekta vpisa na navedenem naslovu iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP bi lahko uspela le, če bi zatrjevala, da subjektu vpisa nobeden od solastnikov ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega solastniki so.
ZSReg člen 29, 32, 42. ZNP-1 člen 19. ZPP člen 337, 337/1.
zavod - umik soglasja - sprememba poslovnega naslova - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - vsebina vloge - dopustne pritožbene novote - vrnitev v novo odločanje
Sodišče druge stopnje pritrjuje predlagateljici v pritožbi, da iz vsebine njene vloge, to je obvestila sodišču o preklicu oziroma umiku soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža, ni mogoče sklepati, da je predlagateljica po vsebini predlagala izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije. Bistveni del njene vloge se namreč nanaša na njen predlog, da sodišče zavod po njenem zastopniku pozove k spremembi poslovnega naslova in sedeža ter iz registra izbriše poslovni naslov in sedež na naslovu, vpisanem v sodni register. Zato je že v izhodišču zmotno materialnopravno stališče v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča, da je bil predlagan izbrisni postopek po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ker iz vsebine vloge predlagateljice slednje ne izhaja.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1. ZPP člen 337, 337/1. ZSReg člen 19. ZNP-1 člen 42, 42/1.
sklep o zavrnitvi predloga - izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - izpodbojna zakonska domneva - dovoljenje za poslovanje - lastnik objekta - preklic soglasja - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz predlagateljevega predloga izhaja, da vpis poslovnega naslova subjekta vpisa, na katerem je objekt, katerega lastnik je predlagatelj, ni bil opravljen brez njegovega soglasja. Navedeni ugotovitvi pritožnik niti ne oporeka. Trdi le, da je soglasje za poslovanje na naslovu preklical in direktorja obvestil, naj poskrbi za zamenjavo poslovnega naslova, česar ta ni storil.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da takšen preklic soglasja ne predstavlja izbrisnega razloga, saj ta obstaja le, v kolikor subjekt vpisa soglasja lastnika objekta sploh ni imel.
Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (2019) člen 36. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2, 34. ZNP-1 člen 42.
Registrsko sodišče je ob odločanju o vpisu, soočeno z listinami, presojo katerih mora opraviti samo. Vendar v okoliščinah konkretnega primeru, ko je ta presoja odvisna od materialno pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti le ob hkratni ugotovitvi obstoja določenih dejstev, ki so sporna, take presoje izpolnitve pogojev za vpis v sodni register po 3. in 4. točki prvega odstavka 34. člena ZSReg, upoštevaje drugi odstavek 33. člena ZSReg, registrsko sodišče samo ne more opraviti.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - rok za vložitev tožbe
ZSReg v 41. členu določa razloge, na podlagi katerih se lahko vloži tožba za ugotovitev ničnosti vpisa. Po prvem odstavku 41. člena ZSReg se tožba za ugotovitev ničnosti vpisa lahko vloži iz razloga, če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi. Po drugem odstavku lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Po tretjem odstavku je tožbo treba vložiti v 30. dneh od dneva, ko je tožnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko pretečejo tri leta od vpisa. Tako objektivni kot subjektivni rok sta materialnopravna roka in nista podaljšljiva. Sodišče prve stopnje je najprej presojalo, ali je pritožnik tožbo vložil pravočasno v objektivnem roku treh let od vpisa. Ugotovilo, da je bila tožba vložena pravočasno v objektivnem roku treh let od vpisa v sodnem registru. V nadaljevanju je presojalo, ali je bila tožba vložena v subjektivnem roku 30. dni od dneva, ko je (pri)tožnik zvedel za razloge ničnosti.