OZ člen 165, 182, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 311, 311/1, 371, 371/2.
začetek teka zastaralnega roka - zmanjšanje odškodnine - zastaranje - povrnitev nepremoženjske škode - bodoča škoda - hrup - pravica do zdravega življenjskega okolja - višina odškodnine - prenehanje obveznosti - zmotna uporaba materialnega prava - subjektivni zastaralni rok - čas, ki je potreben za zastaranje - zapadlost odškodninske obveznosti - objektivni zastaralni rok - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave - prekomerne imisije - dopuščena revizija - dajatvena sodba - sukcesivno nastajajoča škoda - odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj
Nepremoženjske škode, ki se pojavlja zrcalno z njenim vsakokratnim vzrokom, ni ustrezno enačiti z bodočo (čeprav sukcesivno nastajajočo) škodo, ki izvira iz že zaključenega škodnega ravnanja. Izključno sočasno oziroma vzporedno pojavljanje nepremoženjske škode in imisij, ki so njen vzrok, je bistvena razlikovalna okoliščina, ki takšno škodo tudi z vidika zastaranja loči od bodoče škode, ki nastane oziroma traja še določeno obdobje po prenehanju vzroka.
Tožniki bi v času, ko se je tranzitni promet po cestnem odseku G1-3/366 še odvijal, lahko zahtevali le škodo (tako nastalo kot bodočo) zaradi takrat že preteklih imisij. Utemeljen ugovor zastaranja terjatev za nepremoženjsko škodo, ki so jo tožniki trpeli več kot tri leta pred vložitvijo tožb, zato ne pomeni avtomatičnega zastaranja terjatev za istovrstno škodo, katere vzrok (imisije) takrat še ni(so) nastal(e).
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 181, 181/1-2, 367, 367/5, 377.
dovoljenost revizije – formalno sosporništvo na aktivni strani – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta - nediferencirane vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Določba prvega odstavka 41. člena ZPP velja le za objektivno kumulacijo zahtevkov in je ni mogoče uporabiti pri subjektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov v primerih navadnega sosporništva. V tako ureditev subjektivne kumulacije novi peti odstavek 367. člena ZPP ne posega.
Navedba nediferencirane vrednosti spornega predmeta ima po ustaljeni praksi tega sodišča enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost revizije (pravno mnenje Občne seje VS RS s 16. 12. 1992, II Ips 906/2006 in mnoge druge odločbe).
dovoljenost pritožbe - kumulativna pogoja za dovoljenost
Za dovoljenost pritožbe po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje in da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, sicer pritožba zoper sodbo prvostopenjskega sodišča ni dovoljena.
mednarodna zaščita – zavrnitev statusa begunca – očitno neutemeljena prošnja – pospešeni postopek – pomanjkljiva presoja pogojev za subsidiarno zaščito
Pravnomočna zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito pomeni, da je prosilec za mednarodno zaščito lahko prisilno odstranjen v državo, iz katere je prišel. Zato mora zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito vsebovati tudi celovito presojo, da prisilna odstranitev ne bo povzročila ogroženosti prosilčevega življenja ali svobode ter da prosilec za mednarodno zaščito v tej državi ne bo izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju.
ZDoh člen 64. ZDavP člen 112, 114, 114/3, 174. ZDDPO člen 11. ZDDV člen 34, 40. ZUS-1 člen 5, 5/1, 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb – tuja vlaganja – izstop tujega družbenika – nepriznani stroški – davek od dohodkov iz premoženja – razdelitvi dobička družbenikom – razpolaganje z dobičkom družbe - odpis obveznosti - davek na dodano vrednost – nepriznan odbitek vstopnega DDV – storitve poslovodenja – obseg inšpekcijskega pregleda
Če se ob izstopu iz domače pravne osebe tuja družba odpove vsem premoženjsko-pravnim zahtevkom do domače družbe, kot je tudi ta primer, je treba njene dotedanje vložke upoštevati kot prihodek domače pravne osebe v letu, v katerem je do odpovedi zahtevkom prišlo.
Ker sta družbenika s sklepom skupščine o odpisu obveznosti družbe do družbenikov že razpolagala z dobičkom, je s tem nastala obveznost za plačilo davka od dohodkov iz premoženja po 64. členu ZDoh. Na podlagi drugega odstavka 174. člena ZDavP je družba dolžna na dan, ko je bil sprejet sklep o odpovedi delu dobička v korist družbe, obračunati in plačati davek od dohodkov iz premoženja.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju – višina dohodkov enega od zakoncev – domneva o enakih deležih – prispevek zakonca
Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino morajo odraziti v večjem solastniškem deležu.
ZVPoz člen 36, 36/1. Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij člen 2, 2/1. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 22, 22/1-6.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – potrdilo o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja – zavezanec za pridobitev potrdila – varstvo pred požarom – ukrep inšpektorja za varstvo pred naravnimi nesrečami
Zavezanec za pridobitev potrdila o brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja je lastnik, uporabnik ali upravljavec stanovanjskih, poslovnih ter industrijskih objektov.
OZ člen 86. SPZ člen 12. ZTLR člen 4, 4/2. ZZK-1 člen 243.
dvakratna prodaja nepremičnine – ničnost kasnejše pogodbe - moralna pravila – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine – dobrovernost kasnejšega pridobitelja
V sporih zaradi dvakratne prodaje iste nepremičnine se je v dosedanji sodni praksi izoblikovalo stališče, da je tako ravnanje glede na konkretne okoliščine primera lahko nemoralno, da je zato kasnejša pogodba nična in ima prvi kupec, ki mu je bila nepremičnina tudi dejansko izročena, tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine proti drugemu kupcu, vendar le, če je bil ta nedobroveren.
Ali ima po sedanji ureditvi (novi ZZK-1 in SPZ) prvi kupec res še možnost tožbe, kot se je uveljavila v dosedanji sodni praksi, ali pa le še izbrisno tožbo, pri kateri je glede na zahteve iz 243. člena ZZK-1 tožbeni zahtevek drugačen, v tej zadevi ni odločilno vprašanje, saj je tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine neutemeljen že iz razloga, ker je ugotovljena toženčeva dobrovernost.
OZ člen 65, 65/2. ZVKSES člen 3, 4, 7, 7/2, 12, 12/1, 18, 18/1, 98, 98/1.
prodaja stanovanj po ZVKSES – način izročitve nepremičnine – prehodne določbe – ara – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – vrnitev dvojne are
Tožnik je utemeljeno odstopil od pogodbe, saj je toženka ni izpolnila na način, kot je predpisano v kogentni določbi prvega odstavka 18. čl. ZVKSES, ker ni izročila kopije gradbenega dovoljenja. Odgovornost za neizpolnitev je na njeni strani, zato mora tožniku vrniti dvojno aro.
negatorna tožba - poseg v solastninsko pravico - protipravnost posega - prizidek na skupni strehi večstanovanjske stavbe - gradnja na tujem svetu - nova stvar
Toženec za svoj poseg v skupno streho večstanovanjske stavbe ni imel nobenega od takrat zahtevanih soglasij in tudi ne sklenjenega dogovora z etažnimi lastniki in imetniki stanovanjskih pravic. Njegova nadzidava stanovanja s prizidkom na skupni strehi ne pomeni nove stvari v smislu pravil o gradnji na tujem svetu.
V obravnavani zadevi izključna raba le enega etažnega lastnika na delu strehe kot skupnega dela večstanovanjske hiše pomeni izključitev ostalih etažnih lastnikov ali solastnikov od skupne rabe in realno zanikanje njihove pravice, pa tudi dejansko zanikanje, saj se toženec brani z ugovorom, da je on lastnik prizidka. Zato gre za protipravno vznemirjanje tožnikove (so)lastninske pravice.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg – neupravičena pridobitev – pomoč med ožjimi družinskimi člani – obstoj dogovora
V zadevi ni dokazana nobena podlaga za zapustnikov dolg. Ugotovitev o nudenju pomoči med ožjimi družinskimi člani onemogoča uporabo pravil o neupravičeni pridobitvi iz 210. člena ZOR, ugotovitev o neobstoju dogovora pa tudi uporabo splošnega pravila o dolžnosti izpolniti prevzeto obveznost iz 262. člena ZOR oziroma pravila morebitne podjemne ali kake druge vrste pogodbe.
ZOR člen 154, 154/1. URS člen 26, 26/1. ZUN člen 67. ZGO-1 člen 52. ZPP člen 243, 380, 380/2.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dokazovanje z izvedencem - odškodninska odgovornost občine - razlaga zakona - pravica do povrnitve škode - napačna urbanistična informacija - pravna narava urbanistične informacije - možnost nadomestne gradnje - postavitev izvedenca v zvezi s pravnim vprašanjem - razlaga člena 243 ZPP
Čeprav lokacijske informacije ni mogoče šteti za „naslednico“ urbanistične informacije, se je mogoče zaradi primerljivosti namena izdaje obeh informacij pri opredelitvi pravne narave urbanistične informacije opreti na stališča teorije glede pravne narave lokacijske informacije. Lokacijska informacija ne pomeni uporabe prava, temveč je samo potrdilo iz uradne evidence, kar pomeni, da gre za javno listino in ne za upravni akt.
Vprašanje katere podatke mora vsebovati urbanistična informacije je pravne narave, vendar to ne pomeni, da sodišče ne more postaviti izvedenca tudi v takem primeru. Če je za vsebinsko konkretizacijo pravne norme (oblikovanje zgornje premise) potrebno posebno strokovno znanje (pravila stroke), s katerim sodišče ne razpolaga, lahko sodišče izvede dokaz z izvedencem. Določbo 243. člena ZPP je tako treba razlagati preko meja njegovega dobesednega pomena. Ravno za takšno situacijo gre v obravnavani zadevi. Ker niti ZUN niti noben drug predpis ne določa vsebine urbanistične informacije, bi bilo mogoče to vprašanje razrešiti le s pomočjo pravil stroke, ta pa ugotoviti s pomočjo izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014247
ZPP člen 215. ZZZDR člen 12.
izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti - dokazovanje – sklepanje po pravilu o dokaznem bremenu – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Pravilo o dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP se uporabi le, če na podlagi izvedenih dokazov sodišče ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva (spoznana kriza), ne pa tudi v primeru, ko je na obstoj oziroma neobstoj dejstva mogoče sklepati s prepričanostjo.
dovoljenost revizije – laična revizija – postulacijska sposobnost – novo pooblastilo - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe
Ker je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti, je ta nedovoljena. Naknadna predložitev pooblastila obstoječe pomanjkljivosti ne more sanirati, saj sedmi odstavek 98. člena ZPP predvideva takojšnje zavrženje pravnega sredstva, če mu ni priloženo pooblastilo
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0014335
OZ člen 103, 105, 105/2, 105/3, 111.
avtorska pogodba – rok za izpolnitev – odstopno upravičenje – opcijska izjava – razdrtje pogodbe – učinki razdrte pogodbe
Za preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane pravnomočne odločitve so upoštevne le v revizijskem postopku neizpodbojne dejanske ugotovitve v pravnomočni sodbi, po katerih sta pogodbeni stranki sporazumno določili naknadni rok za izpolnitev obveznosti, ki ga tožnica ni upoštevala, s čimer so že nastopili pogoji za odstopno upravičenje, predvideni za tak primer v besedilu drugega odstavka VIII. člena avtorske pogodbe, in ki se ga je tožena stranka utemeljeno poslužila z opcijsko izjavo o razdrtju pogodbe, naslovljeno na tožnico.
ZDDV člen 40, 40/1. ZDavP člen 15. ZPP člen 326. ZUS-1 člen 59, 59/2-2.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – fiktivni računi – neresničnost poslovnega dogodka – zaslišanje prič v davčnih postopkih – neprimeren dokaz - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Odbitek vstopnega DDV je dopusten le na podlagi računov in drugih verodostojnih listin, ki izkazujejo dobavo blaga oziroma opravo storitev, za katere se plača DDV. Ker v tem primeru sporni računi niso verodostojne listine, predpisani pogoji za odbitek DDV niso izpolnjeni, zato mora revident DDV plačati.
Odločanje v davčnih postopkih je v pretežni meri vezano na listinsko dokumentacijo, predvsem pa konkretne okoliščine obravnavanega primera, to je, da je spornih več kot 1000 računov, da je revident imel možnost predložiti listinske dokaze ter nenazadnje, da dokaznih predlogov ni konkretiziral do te mere, da bi se zaslišanja dejansko lahko izvedla, neizvedba predlaganih zaslišanj ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005762
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ člen 317, 317/1, 317/2, 317/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi – presoja pritožbenih navedb – opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - povzročitev splošne nevarnosti
Nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe je kot bistvena kršitev kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP podana, če se nanaša na pravno relevantno dejstvo in je precejšnje.