ZPP člen 135, 146, 339, 339/2, 339/2 -8, 135, 146, 339, 339/2, 339/2 -8. Sodni red člen 89, 89.
vročanje - vročanje naslovniku v tujini
Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni izkazana navkljub okoliščini, zatrjevani v pritožbi, da vročitev ni bila opravljena v skladu z določbo 135. člena (vročanje po diplomatski oz. konzularni poti) oz. 146. člena ZPP (postavitev pooblaščenca za sprejem pisanj) ter tudi ni bila upoštevana določba 89. člena Sodnega reda. Bistveno je, da je toženec podpisal poštno vročilnico, s katero je potrdil, da je bil obveščen o datumu poravnalnega naroka oz. prvega naroka za glavno obravnavo in o tem, da bo na naroku lahko zaslišan oz. da je obe sodni pisanji tudi prejel. Soglašal je torej s takšnim načinom vročanja, ki mu je omogočilo sprejem sodnega pisanja o napovedanih procesnih dejanjih sodišča.
ZOR člen 16, 178, 178/2, 178/2, 178, 16. ZVCP člen 20, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1, 34, 34/1, 41, 41/3, 20.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Pravila v cestnem prometu o defenzivni vožnji nalagajo udeležencem, da v njem ravnajo tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev ali jim ne povzročajo škode. To velja tudi za tiste, ki imajo v določenem položaju prednost. Nihče ne sme za vsako ceno uveljavljati svoje prednosti, zlasti ne s protipredpisno vožnjo. Ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo, predpisuje tudi eno od temeljnih načel ZOR - načelo prepovedi povzročanja škode (16. člen ZOR).
veljavnost oporoke – pisna oporoka pred pričami – napotitev na pravdo – konverzija – ustna oporoka – izredne razmere
1. Osrednje vprašanje v tem zapuščinskem postopku je vprašanje veljavnosti oporoke. S strani zakonitih dedičev so bile v postopku uveljavljene formalnopravne pomanjkljivosti oporoke (pomanjkanje veljavne oblike oporoke - 61. in 76. člen ZD). Oporoka je veljavna le, če je napravljena v eni izmed oblik, ki jo določa zakon.
2. Ustna oporoka je izredna oblika oporoke ter jo lahko izjavi oporočitelj v izrednih razmerah pred dvema tam navzočima pričama. Gre za objektivne ali subjektivne razmere, vsekakor pa gre za vprašanje, ki je vprašanje dejanske narave in se tiče okoliščin konkretnega primera. Kakšne so bile te razmere oz. ali so bile izredne v trenutku, ko se je oporočitelj odločil, da bo izjavil ustno oporoko, pa sodišče glede na to, da so bila med dediči ta dejstva sporna, ne bi smelo ugotavljati, še manj pa v zvezi s tem izvajati dokaze. Sodišče prve stopnje bi moralo torej v tem primeru, ko gre za sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke (obstoj izrednih razmer) napotiti dediče oz. udeležence, katerih pravico bi štelo za manj verjetno, na pravdo in postopek prekiniti.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – ustna pogodba o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – reparacija
Ker je tožena stranka dokazala, da sta s tožnikom sklenila ustno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, bi tožniku po izteku dogovorjenega časa pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi samega zakona. Iz tega razloga za naprej ni utemeljen njegov reparacijski tožbeni zahtevek v sporu, v katerem je bilo ugotovljeno, da mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi predčasno nezakonito odpovedala.
OZ člen 131, 179. ZOR člen 154, 200. ZPP člen 212, 243, 244, 286.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo - dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Tožnik je tožbi priložil izvedensko mnenje izvedenke M. C.. Mnenja tožena stranka ni sprejela, zato je po ustaljeni sodni praksi in v skladu s postopkovnimi pravili tako mnenje šteti kvečjemu kot del navedb tožeče stranke in tako ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo. Opisanega procesnega pomena pred pravdo pridobljenega mnenja ni mogoče obiti z zaslišanjem izvedenca, ki je mnenje pred pravdo izdelal. Sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem, da bi samo razlagalo zdravstveno dokumentacijo tožnika, zato je nenazadnje tudi imenovalo izvedence. Ker so se do zdravstvene dokumentacije izvedenci opredelili, ni potrebno, da enako stori v zvezi z vsakim izvidom še sodišče. Zaključkov izvedencev pritožba z laično razlago zdravstvene dokumentacije ne more ovreči.
Ker so bili tožba kot tudi vsa nadaljnja pisanja naslovljeni na ime A. Ž. in ne na ime pritožnice, ni mogoče šteti, da so bili izpolnjeni pogoji za vzpostavitev fikcije vročitve. Domneva vročitve pride v poštev namreč le, če ne obstaja niti najmanjši dvom, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom.
Naslovnik se na napačno vročitev ne more sklicevati samo pod pogojem, da je iz njegovega ravnanja nedvoumno razvidno, da se je z vsebino pisanja kljub napačni vročitvi seznanil na drug način.
zavrženje tožbe - pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Ker je bila tožba zavržena, kar pomeni, da tožnik v postopku ni uspel, je po določbi 1. odstavka 154. člena ZPP nasprotni stranki dolžan povrniti stroške, ki so ji v postopku nastali. Takšna dolžnost bi obstajala tudi v primeru, če bi stroški nastali zaradi morebitnega napačnega poslovanja sodišča, saj ZPP ne predvideva možnosti, da bi stroške postopka nosilo sodišče.
Odločitev o višini stroškov temelji na določbi 16. člena ZDPra in Odvetniški tarifi, po kateri se v sodnem postopku obračunavajo stroški zastopanja državnega pravobranilstva.
sporazum dedičev o delitvi zapuščine – (ne) upoštevanje spornega dednega dogovora
Pritožnica je posredovala dopis, iz katerega izhaja, da se ne strinja s podpisanim sporazumom o delitvi zapuščine. Glede na določbo tretjega odstavka 214. čl. ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, torej ni šlo več za sporazumno predložitev dogovora o delitvi zapuščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve.
individualni delovni spor – spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja
Spor, v katerem tožnica zahteva plačilo sredstev, ki jih je tožena stranka na podlagi predhodne odredbe zarubila od njene plače, ne pa nakazala na depozitni račun pri banki, ni spor o pravici, obveznosti ali odgovornosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem in je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
zavrženje vloge - pristnost podpisa - razlog za zavrženje
Sodišče, ki stranko pozove na odpravo obličnostne pomanjkljivosti vloge (premajhno število izvodov), ne more vloge nato v nadaljevanju zavreči zaradi neke druge obličnostne pomanjkljivosti, h odpravi katere stranka ni bila pozvana.
ZFPPIPP člen 45, 121, 141, 147, 232. ZPP člen 105a.
predlog za začetek stečajnega postopka - dopolnitev nepopolnega predloga - plačilo predujma - procesna predpostavka
V pravdnem postopku je procesna predpostavka za začetek določenih postopkov plačilo takse (za vloge, določene v 105.a čl. ZPP); v takšnih primerih mora sodišče, ne glede na to, ali predlagajočo stranko zastopa odvetnik ali ne, pred zavrženjem vloge pozvati stranko k plačilu takse in jo opozoriti na posledice, če ta ne bo plačana. Smiselna uporaba določb ZPP iz 121. čl. ZFPPIPP bi zato omogočala zaključek, da je situacijo, ko predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni plačan (oziroma ni priloženo dokazilo o njegovem plačilu), treba obravnavati enako kot situacijo, ko ni predloženo dokazilo o plačilu takse za določene vloge v pravdnem postopku.
ZIZ člen 15, 53, 53/1, 53/3, 55, 61, 61/2. ZPP člen 337, 337/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ugovorne navedbe o slabem premoženjskem in socialnem stanju ne predstavljajo takšnih trditev, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu določbe čl. 53/II in 61/II ZIZ, zato ga je sodišče glede na zakonsko domnevo in čl. 53/1 ZIZ pravilno zavrnilo.
ZJU člen 24, 24/5, 25. Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških člen 2, 22.a, 22.a/1, 22.a/2.
javni uslužbenec – plača – razlika v plači – dokončna in pravnomočna odločba
Ker tožnica zoper odločbo tožene stranke o določitvi plače ni pravočasno ugovarjala (in je odločba postala dokončna in pravnomočna), tožbeni zahtevek za plačilo razlike do višje plače (ker bi po njenih navedbah pred izdajo odločbe o določitvi plače morala napredovati) ni utemeljen.
Sodišče mora v skladu z določbo 1. odstavka 68. čl. ZP-1 po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. V skladu z 2. odstavkom 133. čl. ZP-1 sprejme sodišče dokazno oceno tako, da vestno pretehta vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter na podlagi takšne presoje ugotovi, katero dejstvo šteje za dokazano ali nedokazano. Če je ob preizkusu obdolžilnega predloga, ki ga mora opraviti v skladu z določbami 106. čl. ZP-1, sodišče ugotovilo, da predlog ni popoln, bi moralo od predlagatelja postopka zahtevati, da ga dopolni. Tako bi moralo ravnati tudi glede manjkajočega zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti soudeleženega v prometni nesreči A.J., pa tega ni storilo. Nekritično je sledilo navedbam obdolženega, da ni prehiteval in njegove žene (čeprav slednja v trenutku prometne nesreče ni bila prisotna, pač pa je prišla na kraj kasneje), povsem pa je zanemarilo dokaze, glede katerih iz obdolžilnega predloga izhaja, da potrjujejo očitek, da je do prometne nesreče prišlo zaradi obdolženčevega nepravilnega prehitevanja. Sodišče prve stopnje je prav tako sledilo obdolženčevi navedbi, da je zavorna sled za obdolženčevim vozilom njegova, ne da bi njegov zagovor presojalo v povezavi z navedbo, razvidno iz legende k skici, iz katere je razvidno, da gre za sled zaviranja desnega kolesa neznanega vozila ter fotografijami, posnetimi ob ogledu kraja prometne nesreče. Ker zaradi navedenih kršitev dejansko stanje očitanega prekrška ni bilo popolno ugotovljeno in zato ni bilo mogoče presoditi o utemeljenosti obdolžilnega predloga, je višje sodišče na seji senata dne 10. marca 2009 sprejelo sklep, da se v navedeni prekrškovni zadevi opravi glavna obravnava in na njej dopolni dokazni postopek.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - trditvena podlaga
Tožeča stranka z navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve in predloženimi lastninami (ob upoštevanju dejstva, da je v primeru regulacijskih začasnih odredb potreben restriktiven pristop in omejitev na izjemne primere) ni verjetno izkazala, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, zato je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrnilo.