odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - ugotovitev uspeha strank v pravdi
Pri izbiri tehnike izračuna višine odškodnine za nematerialno škodo je sodišče prosto. Pravno relevantno je le, da je ta končno odmerjena v zakonu in sodni praksi primerni višini.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se prisoja zgolj za duševne bolečine in le zmanjšanje življenjskih aktivnosti še ni pravno priznana škoda.
Sodišče prve stopnje bi moralo pri ugotovitvi uspeha stranke v pravdi upoštevati, da je tožena stranka nesporni del odškodnine plačala po vložitvi tožbe in je zato bila tožba utemeljeno vložena tudi za ta, pozneje plačani del.
ZPP člen 77, 77/1, 80, 339/2-11, 77, 77/1, 80, 339/2-11.
pravdna sposobnost - procesna sposobnost stranke
Sodišče mora, če dvomi o pomanjkanju procesne sposobnosti stranke, o obstoju oz. neobstoju le-te odločiti s stopnjo zanesljivosti, saj po uradni dolžnosti pazi na obstoj pravdne sposobnosti strank.
FINANČNO POSLOVANJE - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0002385
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD-1 člen 425, 425/1.
nadaljevanje izvršbe - prehod obveznosti - novi dolžnik - pasivna legitimacija - status družbenika
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebo, ki ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila njen družbenik, saj domneva prevzema neporavnanih obveznosti velja le za osebe, ki so ob izbrisu družbe iz sodnega registra imele status družbenika te družbe.
dedni dogovor - vsebina sklepa o dedovanju - dolg zapuščine - stroški pogreba in vzdrževanja groba
Stroški pogreba ter vzdrževanja groba predstavljajo dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti dednega deleža. V kolikor je eden od dedičev kril celotne stroške, o povrnitvi le-teh pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, lahko svojo terjatev uveljavlja v pravdnem, ne pa v zapuščinskem postopku.
Dajatveni zahtevek, s katerim sodišče dedičem naloži kakšno plačilo, je v sklepu o dedovanju mogoč le v primeru, če je med dediči sklenjen tak sporazum. Sklep o dedovanju je namreč ugotovitvene narave, v katerem se ugotovi obseg zapuščine in dediči.
pravična denarna odškodnina - povrnitev negmotne škode - strah - duševne bolečine zaradi telesnih bolečin - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - škoda iz naslova izgubljenega dobička
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
veljavnost oporoke – pisna oporoka pred pričami – napotitev na pravdo – konverzija – ustna oporoka – izredne razmere
1. Osrednje vprašanje v tem zapuščinskem postopku je vprašanje veljavnosti oporoke. S strani zakonitih dedičev so bile v postopku uveljavljene formalnopravne pomanjkljivosti oporoke (pomanjkanje veljavne oblike oporoke - 61. in 76. člen ZD). Oporoka je veljavna le, če je napravljena v eni izmed oblik, ki jo določa zakon.
2. Ustna oporoka je izredna oblika oporoke ter jo lahko izjavi oporočitelj v izrednih razmerah pred dvema tam navzočima pričama. Gre za objektivne ali subjektivne razmere, vsekakor pa gre za vprašanje, ki je vprašanje dejanske narave in se tiče okoliščin konkretnega primera. Kakšne so bile te razmere oz. ali so bile izredne v trenutku, ko se je oporočitelj odločil, da bo izjavil ustno oporoko, pa sodišče glede na to, da so bila med dediči ta dejstva sporna, ne bi smelo ugotavljati, še manj pa v zvezi s tem izvajati dokaze. Sodišče prve stopnje bi moralo torej v tem primeru, ko gre za sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke (obstoj izrednih razmer) napotiti dediče oz. udeležence, katerih pravico bi štelo za manj verjetno, na pravdo in postopek prekiniti.
zavrženje tožbe - pravdni stroški - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Ker je bila tožba zavržena, kar pomeni, da tožnik v postopku ni uspel, je po določbi 1. odstavka 154. člena ZPP nasprotni stranki dolžan povrniti stroške, ki so ji v postopku nastali. Takšna dolžnost bi obstajala tudi v primeru, če bi stroški nastali zaradi morebitnega napačnega poslovanja sodišča, saj ZPP ne predvideva možnosti, da bi stroške postopka nosilo sodišče.
Odločitev o višini stroškov temelji na določbi 16. člena ZDPra in Odvetniški tarifi, po kateri se v sodnem postopku obračunavajo stroški zastopanja državnega pravobranilstva.
Ker so bili tožba kot tudi vsa nadaljnja pisanja naslovljeni na ime A. Ž. in ne na ime pritožnice, ni mogoče šteti, da so bili izpolnjeni pogoji za vzpostavitev fikcije vročitve. Domneva vročitve pride v poštev namreč le, če ne obstaja niti najmanjši dvom, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom.
Naslovnik se na napačno vročitev ne more sklicevati samo pod pogojem, da je iz njegovega ravnanja nedvoumno razvidno, da se je z vsebino pisanja kljub napačni vročitvi seznanil na drug način.
individualni delovni spor – spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja
Spor, v katerem tožnica zahteva plačilo sredstev, ki jih je tožena stranka na podlagi predhodne odredbe zarubila od njene plače, ne pa nakazala na depozitni račun pri banki, ni spor o pravici, obveznosti ali odgovornosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem in je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
sporazum dedičev o delitvi zapuščine – (ne) upoštevanje spornega dednega dogovora
Pritožnica je posredovala dopis, iz katerega izhaja, da se ne strinja s podpisanim sporazumom o delitvi zapuščine. Glede na določbo tretjega odstavka 214. čl. ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, torej ni šlo več za sporazumno predložitev dogovora o delitvi zapuščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – ustna pogodba o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – reparacija
Ker je tožena stranka dokazala, da sta s tožnikom sklenila ustno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, bi tožniku po izteku dogovorjenega časa pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi samega zakona. Iz tega razloga za naprej ni utemeljen njegov reparacijski tožbeni zahtevek v sporu, v katerem je bilo ugotovljeno, da mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi predčasno nezakonito odpovedala.
OZ člen 131, 179. ZOR člen 154, 200. ZPP člen 212, 243, 244, 286.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo - dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Tožnik je tožbi priložil izvedensko mnenje izvedenke M. C.. Mnenja tožena stranka ni sprejela, zato je po ustaljeni sodni praksi in v skladu s postopkovnimi pravili tako mnenje šteti kvečjemu kot del navedb tožeče stranke in tako ga je sodišče prve stopnje tudi obravnavalo. Opisanega procesnega pomena pred pravdo pridobljenega mnenja ni mogoče obiti z zaslišanjem izvedenca, ki je mnenje pred pravdo izdelal. Sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem, da bi samo razlagalo zdravstveno dokumentacijo tožnika, zato je nenazadnje tudi imenovalo izvedence. Ker so se do zdravstvene dokumentacije izvedenci opredelili, ni potrebno, da enako stori v zvezi z vsakim izvidom še sodišče. Zaključkov izvedencev pritožba z laično razlago zdravstvene dokumentacije ne more ovreči.
ZFPPIPP člen 45, 121, 141, 147, 232. ZPP člen 105a.
predlog za začetek stečajnega postopka - dopolnitev nepopolnega predloga - plačilo predujma - procesna predpostavka
V pravdnem postopku je procesna predpostavka za začetek določenih postopkov plačilo takse (za vloge, določene v 105.a čl. ZPP); v takšnih primerih mora sodišče, ne glede na to, ali predlagajočo stranko zastopa odvetnik ali ne, pred zavrženjem vloge pozvati stranko k plačilu takse in jo opozoriti na posledice, če ta ne bo plačana. Smiselna uporaba določb ZPP iz 121. čl. ZFPPIPP bi zato omogočala zaključek, da je situacijo, ko predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni plačan (oziroma ni priloženo dokazilo o njegovem plačilu), treba obravnavati enako kot situacijo, ko ni predloženo dokazilo o plačilu takse za določene vloge v pravdnem postopku.
zavrženje vloge - pristnost podpisa - razlog za zavrženje
Sodišče, ki stranko pozove na odpravo obličnostne pomanjkljivosti vloge (premajhno število izvodov), ne more vloge nato v nadaljevanju zavreči zaradi neke druge obličnostne pomanjkljivosti, h odpravi katere stranka ni bila pozvana.
invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – pravica do premestitve – delna invalidska pokojnina
V primeru, ko so pri invalidu III. kategorije invalidnosti poleg časovne razbremenitve potrebne še dodatne omejitve (ko gre za invalida s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času, ki še lahko dela v svojem poklicu, vendar ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen) se priznana delna invalidska pokojnina poveča za 30 %.
Ker mora biti položaj tožnic kot oškodovank po prejemu odškodnine enak, kot če škodnega dogodka ne bi bilo, mora tožena stranka povrniti vso škodo, ki jo je povzročil njen delavec, za ravnanja katerega objektivno odgovarja. Pri odmeri višine odškodnine pa je potrebno upoštevati, da različne osebe na enake škodne dogodke reagirajo drugače kot tudi, da so imele tožnice še druge težave, ki so prav tako vplivale na njihovo psihično ravnovesje, zaradi česar so upravičene do različnih zneskov odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin.
ZP-1 člen 52, 52/2, 57.a. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 234.
plačilni nalog – ugovor – hitri postopek – obdolžilni predlog – varnost prometa
Sodišče prve stopnje je obdolžilni predlog zoper obdolženko zavrnilo, ker za vodenje postopka ni pogojev. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da predlagateljica postopka ni ravnala po določbah 57.a čl. ZP-1. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ, to je predlagateljica postopka, ugovor obdolženke zoper plačilni nalog št. 1 z dne 16. decembra 2008 obravnavalo in dne 22. decembra 2008 izdalo odločbo, s katero je navedeni plačilni nalog odpravilo, ni pa odločilo meritorno o ugovoru obdolženke, zato je sodišče prve stopnje štelo, da pogoji za uvedbo postopka niso podani. Zoper to odločbo se ni nihče pritožil in je postala pravnomočna 5. januarja 2009. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je bila odločitev prekrškovnega organa, da plačilni nalog odpravi pravilna, v skladu s tretjim odstavkom 57.a čl. ZP-1. Res je, da prekrškovni organ v nadaljevanju ni odločil o samem ugovoru (meritorno) z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavil, toda tega v obravnavanem primeru niti ni mogel storiti. O prekršku bi lahko odločil le, če bi ta sodil v njegovo pristojnost. Ker je bil obdolženki očitan prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1, za katerega je po določbah 234. čl. ZVCP-1 predviden tudi fakultativni izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, v katere primerih hitri postopek ni dovoljen (drugi odstavek 52. čl. ZP-1), je predlagateljica postopka pravilno ugotovila, da za njegovo reševanje ni pristojna, in vložila obdolžilni predlog. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje odločilo, da se pritožbi predlagateljice postopka ugodi in se izrek izpodbijane sodbe spremeni tako, da se obdolžilni predlog ne zavrne. Sodišče druge stopnje je zato opravilo ustno obravnavo dne 9. aprila 2009.
Tožena stranka je delavcem organizirala prehrano med delom oziroma jim zagotavljala topli obrok, katerega je tožnica tudi koristila. Kljub temu je upravičena do vtoževane razlike med ceno toplega obroka in (višjim) povračilom stroškov prehrane med delom po kolektivni pogodbi.
Sodišče mora v skladu z določbo 1. odstavka 68. čl. ZP-1 po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. V skladu z 2. odstavkom 133. čl. ZP-1 sprejme sodišče dokazno oceno tako, da vestno pretehta vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter na podlagi takšne presoje ugotovi, katero dejstvo šteje za dokazano ali nedokazano. Če je ob preizkusu obdolžilnega predloga, ki ga mora opraviti v skladu z določbami 106. čl. ZP-1, sodišče ugotovilo, da predlog ni popoln, bi moralo od predlagatelja postopka zahtevati, da ga dopolni. Tako bi moralo ravnati tudi glede manjkajočega zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti soudeleženega v prometni nesreči A.J., pa tega ni storilo. Nekritično je sledilo navedbam obdolženega, da ni prehiteval in njegove žene (čeprav slednja v trenutku prometne nesreče ni bila prisotna, pač pa je prišla na kraj kasneje), povsem pa je zanemarilo dokaze, glede katerih iz obdolžilnega predloga izhaja, da potrjujejo očitek, da je do prometne nesreče prišlo zaradi obdolženčevega nepravilnega prehitevanja. Sodišče prve stopnje je prav tako sledilo obdolženčevi navedbi, da je zavorna sled za obdolženčevim vozilom njegova, ne da bi njegov zagovor presojalo v povezavi z navedbo, razvidno iz legende k skici, iz katere je razvidno, da gre za sled zaviranja desnega kolesa neznanega vozila ter fotografijami, posnetimi ob ogledu kraja prometne nesreče. Ker zaradi navedenih kršitev dejansko stanje očitanega prekrška ni bilo popolno ugotovljeno in zato ni bilo mogoče presoditi o utemeljenosti obdolžilnega predloga, je višje sodišče na seji senata dne 10. marca 2009 sprejelo sklep, da se v navedeni prekrškovni zadevi opravi glavna obravnava in na njej dopolni dokazni postopek.